leto III. LJUBLJANAp 18* JULIJA 1926. STEV. 30. V|4ROČNlNA ZA-JVCOIU- ffiŽffiSsfeSSf INOZEM$TY01E PODAfl PoJtN:ho/oolaji po fTEV^u^Ppo^mN^5<>, POŠT. ČEK. RAČ 13.188 A VBEDNljTVO-lN-VPRAVA} 7 VČITEL7$KI-TIJKARNi/ ROKOPISI 'SE • NE VRA-; CA*JO/ANONIMNI DO- >/ANO ....... . *PI$I • JE • NE * PRIOBČV -1 1E10/P0STNJNAPLA- 'CANA V*GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Na delo! V kratki dobi svojega obstanka jo Orjuna dokazala prijateljem in nasprotnikom moč svoje ideje in svojo lastno življenjsko moč. Nobena politična stranka ni v teh nekaj letih tako napredovala kakor naš nadstrankarski pokret; nobena stranka nas ni osvojila, nobena nas ni mogla ubiti. Preziraje svojo korist. osebno svobodo in življenje, smo vršili svojo dolžnost in svoj program. Dokaz, da je bilo naše delo uspešno, ie dejstvo, da se nam danes pridružujejo mnogi, ki so nas včeraj še preklinjali. Mi nismo s svojim delom ničesar zaslužili. Ječe. grobovi in siromaštvo so bili naša edina nagrada. Nihče v vsej državi ni tako eno-dušno obrekovan kakor mi. Laž je edino, kar še zaleže zoper nas. Korošce. Radiče in njim podobne lahko pobiješ z dokazi, proti čistemu ti ostane samo kleveta. Orjuna je najbolj oklevetana — to je dokaz, da je edina čista. Vse to je častno in slavno. ^ Vi vsem tem se razodeva tista močna resnica, ki vabi množice, da se zgrinjajo k.nam. Vsetonas jači veliko bolj od vseh naših slavnosti, Kongresov, razvitij praporov in pašo paša oči za druge. Vse to nas grabi neposredno za srca in nam veleva: Naprej! In vendar je vse to premalo. Zakaj? Ako Orjuna ni stranka, tudi ni pokret, kakršni so drugi »pokreti«, ki se »vršijo« zato* dia se pač »vršijo«. in pri katerih ni zelo važno, ali dosežejo svoj »smoter« ali ne. Orjuna je zaplodek žive. organizirane in dejstvujofce Nacije; ona je pokret, od katerega zahteva njegova usodna zgodovinska naloga toliko uravnovešenosti, vsestranske dodelanosti, neprestanega utripanja In neposrednega učinkovanja na vso okolico, kolikor ga vobče zmore živ organizem. »Dejstvujem, torej sem!« je geslo, ki ne sme niti za trenutek ugasniti v našem spominu. Da bomo res dejstvovali. moramo biti neprestano resnično živi. Ihti moramo kakor telo. v katerem je vse skladno naizvito in v katerem vsiak živec in vsaka mišica neprestano opravljata svoje delo v prid in blagor celote. Nedelavnost enega organa povzroči prevlialdauje drugegn in s tem bolezen ali vsaj zastoj. Bolezen vodi v smrt, zastoj v nazadovanje; Orjuna ne sme poznati ne tega no onega. Naš pokret. ki se bori proti poledicam stoletnih nesreč, si mora pndobiti in ohraniti energijo, ki bo ostala rodovitna še za stoletja naprej. Orjuna, ki proglaša za svoje elane dolžnost neomejene žrtve, »nora vzgojiti vsakega člana tako. aa bo ta dolžnost neprestano glasna v .Mem. Naš pokret, ki se ne ome-!?, na cib’e niti na sredstva političnih strank, mora doseči tako stopnjo moralne in gmotne jakosti, dia bo svoji innosfostranski nalogi v vsakem trenutku jn z vsakim sredstvom kos, in mora uresničiti v svojem mehanizmu tisto ravnotežje •n tisto idealno zanesljivost, ki nam omogočila točno preračunanje ganlj6 akcliO’ Pa bodi le-ta propa-fizičnc^a. Praktično-političnegtai ali katerim? sz"ačaja- Vsi nedostatki s ki jih počas; £ J.orim?' in ysa zla’ namestil da bi'? ,1110 12 Sv?jik v ’ vzemall določen* 26111 za' neposredne \ » negibno potreb,,, svojem delu še msm0 dosegli. Nedodelanost našega pokreta in nepopolnost našega dela, ki sta nas včeraj in danes samo ovirali, nam jutri ah ko postaneta usodni Življenjski interes Orjune zahteva, da spravi- mo oba nedostatki neutegoma s svetel« Ža Orjunaša kot poedinca in za Orjuno kot celoto je tedaj rešitev, vprašanja »Biti ali ne biti?« v tem, da se osvesti vseh temeljnih potreb organizacijskega dela. da jlji prav spozna in da jim vestno In neumorno ustreza. To ustrezanje mora biti vsestransko, brez omalovaževanja te ali one naloge, brez zapostavljanja te ali one potrebe. Imperativ stalne, redne, univerzalne in obilne hranitve našega živega organizma z vestnim, temeljitim In poštenim delom jo tako brezpogojen. da ne trpi ne odlašanja ne ozirov. Orjuna kot celota In njene posamezne višje in nižje celice, od oblastnih in mestnih odborov Pia do najbolj skromnega poverjeništva v najbolj pozabljeni vasi. imajo eno samo. prvo In najvažnejšo nalogo: služiti s polno zavestjo svoje odgovornosti zdravju, napredku in končnemu uspehu organizacije. Ta naloga pomeni zanje absolutno dolžnost neprestanega, fanatičnega, vsestranskega In uravnovešenega dela. Kar je popolnemu Izvrševanju te naloge na poti, se mora odstraniti brez rahločutnih ozirov na poedine osebe v organizaciji in na činitelje izven nje. Temeljne strani našega udejstvovanja so: propagandno - ideološka. praktično-politična. četniška in organizacijsko-upravna. Nobena izmed njih ni važnejša od druge. Vsaka celica našega organizma posebej in ves organizem kot celota morajo razviti v sleherni teh smeri višek napora in doseči v njej popolni uspeh. Nobena panoga ne sme zaostajati, da ne bo druga prevladovala; pokret. v katerem bi se pojavljali taki trenutki neravnovesja, ne bi pomenil borbe z zaprekami na smotrnem pohodu, ampak kvečjemu borbo z neposredno opasnostjo razkroja in pogina. V orjunaških organizacijah je toliko dobre volje, toliko neizrabljene moralne sile in toliko prirojene narodne inteligence, da so — v obsegu krajevnih potreb — vsaki nalogi kos. Ako ta volja, ta sila in ta inteligenca ne bodo brez oddiha vprežene v smotrnem delu. bodo začele gniti. Treba je tedaj, da naše organizacije delajo in da jim nadrejene instance brezprizivno diktirano delo. Orjunaški odbor, ki bi se Izgovarjal, da iz takih in taldh razlogov ne more vršiti temeljnih nalog Orjune. je nesposoben odbor, in Qr-lunaš, ki bi se odtezal temeljnim dolžnostim vsakega Orjunaša. je slab Orjunaš; tak odbor je treba razpustiti, takega člana je treba poslati v društva, ki so za to na svetu, da spe! Ne dajmo sc preslepiti po dozdevnih uspehih političnih strank, ki se približujejo k Orjuni. kadar jim kaže tako, in jo zatajujejo, kadar jim kaže drugače! Ako živi v vsej naši organizaciji en sam naivnež, ki misli, da nas more kakršenkoli razvoj političnih prilik izven Orjune razorožiti, odvezati . nas kakih naiog ali omejit; naš delokrog, ali en sam bedak, ki meni, da more Orjuna kediaj postati rodoljubarsko društvo za jalovo paradiranje pri narodnih slavnostih, za razvijanje praporov in za prirejanje veselic — tedaj nam je ta edini naivni bedak veliko nevarnejši od celokupne združene sile naših sovražnikov; treba Ka ie takoj izpaimetovati ali pa takoj spoditi iz naših vrst! Zakaj Orjuna ni društvo, ampak kratkomalo Orjuna: njeno ime je vihar. njena duša ie ogenj, njeno življenje je Dejanje. In nje« odmor je onkraj cilja, ne prej! Kdo še ni poravnal naročnine... ? Italijansko zavezništvo. Ni ga menda večjega paradoksa v naši zunanji politiki, kakor je baš razmerje Jugoslavije napram deželi herojev in junakov izza slavne zmage pri Vittoriu Venetti. Najsi živi v obeh narodih neko tajno že vekovno sovraštvo, kj je danes bolj razplamnelo, kakor še kdaj doslej, vendar je baš sedaj največkrat čuti iz ust predstavnikov obeh nairodov besede, po katerih bi bilo sklepati, da so odnošaji med obema nacijama naravnost zavidanja vredni. Ko pa človek pogleda tem ljudem nekoliko pobližje v oči, pa za-more takoj brez nadalnjega ovreči vse te namišljene skonstruirane izjave ter pokazati svetu istino v njenem pravem svetili. Mi smo to storili že ponovno in tako pribijamo zopet danes, da med Jugoslavijo in državo, kjer oranže in citrone cveto. ni drugega razmerja, kakor mir pred viharjem, ki ga danes za leto ali dve, umetna zadržujejo razni oziri, da se še ne znese nad italijansko ravnino. Vsako drugo razmerje, ki je med našo državo in Italijo, pa je samo umetno in v-škodo naše države. Kajti o kakih realnih skupnih interesih kraljevine Jugoslavije in Italije morejo govoriti samo oni, ki so si že doslej iz tovrstnih skupnih interesov kovali bogate denarce. Med te lahko prištevamo tudi marsikoga onih čestl-tih mož. kl dajejo smer pisanki »Samoupravnih« političnih člankov. Država pa je imela od njih samo škodo, pa najsi so btli potem že od najprimitivnejše dobave hidroplia- nov pa do zadnjih dogovorov v Firenc!. Italija se namreč dobro zaveda. da mora i v eventuelnih interesih kar najbolj oškodovati Jugoslavijo ter datum končnega iz-ravnanja vseli interesov kolikor mogoče odmakniti ad kalendas graeoais. Zato pa je bilo doslej mogoče navzlic naravnost občudovanja vredni lahkovernosti naše diplomacije, ki se ie kakor pijana muha še vedno zaletela v nastavljene mreže Italijanov, pravočasno preprečiti njihove nakane in prekrižati njihova pota. Najsi so potem »vrli zavezniki in soborci za velike ideale svetovne vojne« že tudi zarožljali s sabljami, kakor pred anuliranjem rapallske pogodbe v dodatkih tičo-čih se Reke. Vsa dosedanja izkustva z Italijo so samo izkazala to, kar ml že neprestano naglašamo, da ie vse to prijateljstvo in zavezništvo, s katerim hočejo nekateri slepiti naš narod, le navidezno in da Italija nasprotuje Jugoslaviji v vsakem slučaju in ob vsakem koraku, kj ga napravi v izboljšanje svojega stanja. To nasprotovanje je moči opa-. zovati vsepovsod! in ni ga torišča o katerem ne bi mogli trditi, da Italija še ni skušala škodovati interesom Jugoslavije. Dokaz temu je mogoče navest; tudi v teh dneh, ko je prišel v svet glas o zbližanju med Jugoslavi o in Bolgarijo, ki je navdal italijansko diplomacijo takoj z intrigantsklm duhom in zavistjo, da bi moč naše države ne postala nevarna italijanskim interesom. Sicer pa je baš ta rivaiLiieiia tudi najlepše znamenje, koliko ie vredno tolikanj hvalisano zavezništvo Italije, ki bi v slučaju neagresivnih namenov proti Jugoslaviji gotovo ne želela njenega stalnega oslablje-nja. Sicer pa ie v Italiji že itak splošno znana napoved vodilnih funkcionarjev države, da bo v doglednem času izbruhnila vojna z Jugoslavijo, ki bo Imela dati italijanskemu narodu to, kar mu obljubljajo črnosrajčniki, to je vzhodno obalo Jadranskega morja. Vse govoričenje italijanskih diplomatov, ki ne odgovarja povsem tem izjavam, pa je spuščeno v svet samo zategadelj, da se osigura italijanski gospodarski energiji čim večji razmah. kakor tudi vsem neštetim ti-. S očem potomcev Romula in Rema, ki si mislijo s svojo naselitvijo v Jugoslaviji pridobiti nekako pred-za/znambono pravico, s katero bo o gotovem času reklamirala Italija te pokrajine zase. Zategadelj je popolnoma neumestno, kako govoričenje o skupnih interesih Jugoslavije z Italijo na gospodarskem in političnem polju, kakor nekateri državotvorni politiki suderirajo našemu narodu. Kajti med nami in Italijo leži baš na gospodarskem polju Jedro onega drugega sovraštva, ki nas razdvaja in spravlja v položaj borcev pripravljenih makar na boi za življenje in smrt. Zategadelj pa bo Italija tudi vedno med prvimi v vrstah onih, ki bodo nasprotovali uresničenju političnih in gospodarskih ciljev Jugoslovenov. S tem pa bodo morali prej ali slei pričeti računati tudi vsi oni, ki še danes tišče pred tem spoznanjem glave v pesek kakor noji v puščavi in prepuščajo ves razvoj dogodkov toku časa. Vatikansko izzivanje. V petek 10. t. m. le slavila bratska Češkoslovaška republika velik praznik. Obhajala je 510-letnico Husove smrti na grmadi v Kostnici, obenem pa spomin odkritja Husove-ga spomenika pred desetimi leti in proklarracije sedanjega predsednika republike Masaryka v Ženevi. Vsa češkoslovaška javnost je slavila ta dan, ker se dobro zavcdia, kaj pomeni pričetek narodnega vstajenja izpod avstrijskega robstva. Protektorat nad slavnostjo ie prevzel satn prezident Masaryk, častno predsedstvo pa predsednic ministrskega sveta Švehla. Ni pa bila Husova proslava v velikem stilu po godu Vatiknu. Na migljaj iz Rimiai je papeški nuncij Marmaggi na sam predvečer proslave demonstrativno zapusti! Prago. Bilo mu 'pač ni prav. da se proslavlja Slovan, mož. ki ie imel toliko poguma, da se ie upiral rimskemu nasilju že takrat, ko so se morale celo kronane glave klanjati pred ukazi iz Vatikana, če niso hotele izgubiti krone in prestola, mogoče celo glave. Vatikan se je domišlja val, da bo češkoslovaška vlada klonila pred njim in se v ponižnosti opravičevala, izprevideti bo pa moral. da je bil nuncijev odhod prav slaba poteza. Teza. ki jo je Vatikanska diplomacija zastopala oziroma jo še zastopa. je zelo, zelo čudna. V škrlat odeti vatikanski diplomatje ne priznavajo velikanskih zaslug, ki si jih je pridobil Hus kot narodni prosve-titelj in buditelj, nočejo videti v njem človeka, ki mu je bila resnica in pravica nad vse. Tako. da ie za isto resnico žrtvoval tudi svoie življenje. za nje je Hus še vedno le odpadnik. heretik, ki ie svoj odpad od edlnozveličavne rimsko - katoliške cerkve, po sklepu kostniškega koncila in čisto po vzoru španske inkvizicije moral plačati z glavo. Ves svet se klanja Husovemu spominu, Vatikan si pa z vso trdovratnostjo maši ušesa in oči ter noče sprevideti spremembe v mentaliteti narodov po velikem svetovnem požaru in končnem zlomu velikih dveh absolutističnih centralnih sil. Da je s svojim odhodom napravil veliko napako, je moral nuncij Marmaggi takoi spoznati. Skoro vse svetovno časopisje (t izjemo fa-šistovskega seveda) se je postavilo na stran Češkoslovaške V Ceško-slovasjci sami je pa naštelo razbur- O I o ANA PLAČILA ZA L E K B DAJE BERNATOVIC O jenje, svobodomiselne stranke so sklicale protestne shode, v parlamentu in senatu so protestirali celo Nemci in njihov zastopnik je podal izjavo, dia se v deželi Husa in Ko« menskega nikakor ne sme pripetiti, da bi dobil nadvlado v roke klerikalizem. Zahtevali so odpoklic poslanika v Vatikanu, kar se je tudi' Izvršilo in ie dr. Pallier svoje službeno mesto že zapustil. Na protest-* n ih shodih se .ie nadalje tudi zahte-. valo. naj se takoj izvede ločitev* cerkve od države. Le ultramon« tanski ludovci, ki v vsem sličijo našim izvoljenim maziljencem okrog »Slovenca«, so se postavili na stališče Vatikana, češ. da je za češko-* slovaške katolike velika razžalitev, da se proslavlja odpadnika Husa' katoliška cerkev da predstavlja ve^ likansko monalično in etično silo. s katero si niti Francija ni upala Prekiniti stikov in radi tega naj se češkoslovaška vlada pri Vatikanu opraviči. Stališče ludovcev je za nas zelo poučno, ker vidimo, da so si kleri« kalne stranke v vseh državah po-, polnoma enake. Povsod zanikajo čustvo patriotizma in ljubezni do domovine, ukaz iz italijanskega Rima jim je več, kot domovinska dolži nost. Če se pa enkrat izpreobrnejo, kot so se naši in tudi češkoslovaški klerikalci ob prevratu, je to le krinka. so to le pobeljeni grobovi, ker volk dlako menja, čuda Da ne. Vatikanska politika je pa tudi po svetovni vojni, ko so se razmere tako zelo izpremenile, ostala vedno ista. Dosledno je nam Slovanom so« vražna, kot pred in za časa svetovne vojne. Iz tega razloga je tudi sprejel papež slovenske katolike posebei v avdijenco. ter s tem indirektno priznal, da se strinja s tezo o posebni slovenski narodnosti. In' to se je zgodilo ob času. ko se pogaja Vatikan z našo državo za konkordat. od katerega bo užival Vatikan gotovo več koristi kot Jugoslavija. Ofidelno vatikansko glasilo »Osservatore Romano« se ie vedno zavzemalo za boljševika Radiča in mn pelo slavospeve. Slično netaktnost je zagrešil Pij XI. tudi pri! sprejemu češkoslovaških Nemcev, kjer jih ie tolažil in jim prorokoval* da se bodo razmere spremenile in izboljšale. (Mislil je mogoče na re-stavracijo Avstrije in Habsburžanov, ali pa celo na kakšno novo pa« pistovsko državo po vzoru Patri« monim Petri). Toda tudi napram drugim državam, ki mu ne marajo biti povsem uslužne, ni Vatikan izbirčen s sredstvi za dosego svojega cilja. S Francijo je skoro v stalnem konfliktu, ker neti odpor alzaških klerikalcev proti svobodomiselni francoski vladi, pričakovati pa je V kratkem tudi pretrganja diplomatskih stikov z Argentinijo. Skoro vse države, ki so- imele ali imajo svoje diplomatične zastopnike v, Vatikanu, so že imele s tem kaK© spore. . ... Toda politika po jezuitski morah’ ki jo vodi Vatikan, ne bo uspela ‘ker narodi spregledujejo, kam jih vodi »sv. oče«. Ker poditlka Vatikana ni univerzalna, ona je Speci-elno italijanska, kiair posebno občuti naš nesrečni narod onkraj provi« zornih meja. Tudi je Vatikanska' politika preveč posvetna, stremi/ povsod preveč po posvetni vladi' klera in se ne ravna po Kristusu, ki je rekel; »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« Mesto da bi se Vatikan' brigal za duševno dobrobit in moralno in etično povzdigo svojih vernikov, se klanja Molohu.zlafu posvetni moči. To.da čas', ko ie mm ral Henrik IV. v Ganoso in tam ves premrznjen objemati in poljubovati papežu noge, zato da si ie lahko obranil prestol, so minili za vedno. Narodi spregledujejo in se radi tega tudi vsak dan boli odmikajo od Rima. Ker ljudem takegfa kova, ki ži ve še v duhu španske inkvizicije in propovedujejo neizprosen bo] vsemu. kar m ultramotitansko-faniaitiično katoliško, ne more pameten človek več verjeti. Radi tega so pa tudi prazne sanje Vatikana o enem hie-vu in enem pastirju ln te sanje se ne bodo izpolnile nikoH kljub’ vsem močem bojujoče se cerkve. Francesco Nitti: La Pace. Prvi ministrski predsednik Italiji? po vojni g. Fnancesco Nitti je Izdal izza 1. 1922. tri knjige: Evropa brez miru, Propadanje Evrope in Tragedija Evrope. Dočim so te knjige diplomat ičnega značaja, je namen peti knjigi »Mir« (La Pace), da prodre v vse narode in sloje. Zato je g. Ljubomir St. Kosier pre-vel to knjigo, še prej ko ie izšla v izvirniku, na naše in nam s tem storil dobro in slabo uslugo. Slabo, ker spoznavamo iz te knjige, da služi celo tia. miru namenjena knjiga, za to, da prikrije zem-Ijelačni pohlep Italije; dobro, ker nam avtor globoke izobrazbe, širokega obzorja, temeljitega poznanja diplomatičnih in političnih razmer v Evropi pripoveduje marsikaj poučnega. Knjiga vzbudi prvo nezaupanje zato. ker iz vseli špranj sili na dan propagandni spis za Nemčijo in revizijo verzajlskega mini v njenem smislu. Vojne smo krivi vsi enako, mednarodno pravo so kršili zavezniki še bolj (Grčija), kot Nemci (Belgija), povojnega bojnega miru pa so krivi zavezniki, zlasti Francija. Treba je vojske znižati. Nemčijo oprostiti reparacij, kajti v Nemčiji je prava demokracija, smešno je misliti na njeno revanžo. Potemtakem nosi Nemčija le majhen del sokrivde na vojni. k{ pa ni v razmerju s krivdo vseh drugih. O. Nitti ostro obsoja delitev Sle-zije. čisto nemške dežele, med Poljsko in Nemčijo, dodelitev madžarske zemlje Češki, Rumuniji in mam, nemške nam in Čehom Itd., okupacijo Saarske kotline Itd. V tem vidi ovire miru in novo vojno nevarnost. O. Nitti molči o stotiso-čih Jugoslo venov, zarobljenih po svoji domovini Italiji, molči o Goriški. Istri. Kranjski, molči o Južni ;Tirolski. Delitev Madžarske med Češko, Rumunijo in Jugoslavijo mu je nemoralna — kaj aa delitev Slovenije. Istre In Tirolske pod Italijo? O tem molči! Ako hoče res delovati za mir, naj svoi vpliv zastavi najprej doma s tem, da odstrani doma vojno nevarnost in da svobodo Jugoslovenom in Tirolcem! Ali g. Nitti vidi le drugod klice vojne, ne pa doma. Zato je knjiga neodkrlto-srčna. G. Nitti ostro obsoja, da se je ustvaril za rešitev Srbov otok Kri kot baza. a za akcijo proti Bulga-rom Solun — radi kršenja nevtralnosti Grške! Da. da. Italijanom bi bilo pač ljubše, da bi poginila vsa vojska Srbov, le, da bi se ne kršila imaginarna nevtralnost! More 11 naša javnost tako knjigo sprejeti? G. Nitti obsoja londonski govor. Ni to bil prvi povojni minister Italije. vodil verzajlska mirovna pogajanja, poznal ta dogovor in naše stališče — ga li ni mogel vreči v koš kot »cin Fetzen Papier«. kakor je onemogočil Georgijsko ekspedicijo doma, okupacijo Smirne itd.?. Toda v besedah so razlikuje od dejanj. Kdo bo z zaupanjem sprejel njegovo knjigo? G. Nitti smaitra. da je bilo raiz-rušenje Avstrije kolosalniat pogreška. S to trditvijo prihaja v nasprot-ie z vso osnovo knfige, k,- pravi, da je vzrok sedanjega bojnega miru to. da so države zasedle tuje kraje in zarobile tuje narodnosti, kakor Francozi in Poljaki Nemce (Saar, Šiezijai), Rumiuri, Čehi, Jugoslove-ni (Nemce, Madžare. Bulgare) itd. Avstrija je bila vendar prototip take države, ki ie zasužnjevala tuje zemlje in narodnosti. Razdrobitev iste je pomenilo torej odstranitev vojnih nevarnosti, ki tiče po trditvah g. Nittija v sili nad tujimi narodi. JeH g. Nitti potem logičen? Ne bom se spuščal v nadalnl® podrobnost. Omenim le Še njegovo stališče do nacionalizma. Zanj je to niatjnadutejša in najbolj nevedna doktrina, bolni izraz stanja duševne inlerijornosti in moralne intoleran-ce. Nacionalizem g. Nitti bolj mrzi kot fašizem. (Ni li v zadnjem vsebovan prvi?) G. Nitti pravi, da ob-sfco.ia tudi v Jugoslaviji nacionalizem. S tem se je dotaknil nas in če nečemo, da obvisi gornja kvalifikacija na nas; moramo temu odgovoriti. kakor je na kratko že storil Vidovdan. Brez dvoma je to točna karakterizacija za slovenski, srbski in hrvaški plemenski nacionalizem. da, k isti bi se dalo še kaj doda/ti. Ali velja li to za oni (orjuna-škl!) nacionalizem, ki si je vzel za cilj močno Jugoslavijo in za sredstvo v dosego tega cilja preosno-vanje Srbov. Hrvatov in Slovencev v Jugoslovene, k državnemu edin-stvu dostaviti narodno edlnstvo. izgraditi v nas novo pojmovanje do-movi-nstva, slično kakor so Pije-montezl, Benečani. Florentinci itd. postali Italijani? Velja 11 to za nas, ki pobijamo plemenske nacionaliz me kot absurd, kot partizanska sredstva, protivna pravi demokraciji? Velja li to, g. Nitti. za Orjuno. ki gradi na harmoniji vseh razredov. stanov itd. Kot činitelj moči, ki bo enkrat močan, rtavno tako gradil na harmoniji držav kot činitelj miru, perhorescirajoč osvojlno vojno, rmperijalizem in tiranijo, zahtevajoč le ujedinjenje vseh po go-vorici in čustvovanju skupnih? O tem ni vodil računa g. Nitti, a jo to moral, ko .ie govoril o našem nacionalizmu, kajti Orjuna po-menja danes v Jugoslaviji močan politični faktor, kakor izjavljajo ne-orjunaški in inozemski listi. Iz vsega prei navedenega moramo odkloniti knjigo g. Fr. Nittija: M i r. Bojima se namreč Danajcev, četudi prinašajo darove. In preveč izdaja knjiga, da italica fides. nulla fides. Dr. M. Šnuderl. Odstranitev carinskih meja. Zadnje čase Je pričete pridobivati veliko zagovornikov v gospo-, darskem časopisju zopet Ideja od-stranjenja carinskih meja ln uvedbe gospodarske kooperacije med nasledstvenimi državami Avstro-ogr-ske. Posebno ee ogrevajo za to Idejo avstrijski industrijaicJ, ki v svojih glasilih vedno in ob vsaki priliki opozarjajo vlado in merodajne fiaiktorje, na posledice gospo-darsko-obrambeflth aktov sosed republike Avstrije. Od naše strani se doslel na to poizkušanje uvedbe tovrstne kooperacije še m nič pozitivnega odgovorilo, izvzemši Izjave čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. ki je govoril o tem vprašanju kot predstavnik male antante. Ker se pa tiče to vprašanje prograimatičnega stališča Orju-ne napram razvoju našega narodnega gospodarstva, kojemu bomo odslej posvetili glasom sklepov kongresa v Beogradu večjo pozornost. se hočemo tudi mi nekoliko pobaviti s tem agitiranjem naših sosedov za odpravo carinskih meja. V čem tiči pravzaprav jedro tega gibanja, ki teži za odpravo oai-rinskih meja med posameznimi nasledstvenimi državami? V svetovnem gospodarstvu se vrši ves razvoj po nekih gotovih že v naprej fiksiranih zakonih, ki tvorijo potem gotovo skupino gospodarskih sistemov. Tako lahko opazujemo slična gibanja, kakor je sedaj omenjeno, naših sosedov onkraj Karavank, že v preteklih dobah razvoja narodnega gospodarstva, ko so se imenovala tovrstna gibanja mer-kantilizem. flzlokratizem ter liberalizem in ki so vsa stremela samo za tem. da koristijo izvestni grupi odnosno gotovih narodov na škodo drugih narodnih edinic. Vsled tega zamoremo imenovati to gibanje nemško - avstrijskih Industrialcev neomrekantilizem in neoliberalizem, ki stremi za tem. da se na račun dobro in tolikanj razvite nemško-avstrijske industrije odrečejo nasledstvene države, predvsem pa baš doslej še močno agrarna Jugoslavija. svoji lastni industriji, ki bi Jo na ta način žrtvovala na ljubo in v korist nemško-avstrijskih kapitalistov. Nemško-avstrljska Industrija Je danes že tolikanj močna in silna, dJai je ne more ubiti konkurenca eventuelne šele nastajajoče industrije nasledstvenih držav. Z odpravo carinskih meja pa bi si ta nemška industrija zasigurala poleg odjema svojih produktov tudi ceno dobavo živeža svojemu delavstvu; s čimer bi se zopet znižale cene njenih proizvodov in s tem okrepila konkurenčna moč naipram proizvo- dom konkurenčne domače industrije nasledstvenih držav. Z nemško-avstrijskega stališča Je vsa ta stvar prav lepo zamišljena. Bila pa bi v svojih posledicah usodepolna baš za nas Slovence, ker bi čez noč ubila še tisto malo Industrije, kar je danes spričo silne grize jedvia životari. Orjunaši se dobro zavedamo, da Jugoslavija še daleč ni na poti do autarkije (t. j. da bi se zamogla sama s svojimi proizvodi popolnoma brez tuje pomoči živeti), vemo pa tudi, da so vsi pogoji za vsaj detoo autarkijo dani in da jih ie treba čim bolj izkoristiti, ker to zahtevajo bitni interesi naše nacije. Z uvedbo kake ukinitve carinskh meja pa bi ves ta razvoj k jugoslovenski autarkiji sami zavrll in uničili obenem še tisto malo. kar je že imamo. Naloga nas vseh pa je. da čim boli pospešuje-ltio napredek naše dTŽaive. ki v mnogočem zavisi baš od gospodarskega razvoja. Vsled tega moramo biti tudi odločni nasprotniki vsakih takih osnov, ki bi dajale mogočnost zastoja ali ukinitve razvoja Jugoslavije v smeri njene popolne osamosvojitve tako na političnem, kakor na gospodarskem polju in odločno odbiti vsak poizkus olajšanja plasiranja produktov Nemške Avstrije v Jugoslaviji. Proti nakanam nemško-avstrij- ! ske industrije in njenih eksponentov. ki so v bistvu poleg tega še glavni poborniki pangermanlzma, se mona postaviti Jugoslavija na stališče, ki jo bo gospodarsko ščitilo in ojačilo toliko, da bo v doglednem Času. tudi brez strahu za usodo svojega gospodarstva, odprla meje tuji •konkurenci, kakor danes Nemška Avstrija. Dotlej pa mora biti naiša narodnogospodarska politika baš tako nacionalna, kakor zunanja politika. Najsi se danes n© vodi v tej smeri niti ena niti druga! Kako se tako nacionalno gospodarsko politiko vrši. pa si naiši vodilni možje, ki jim je dana v roke usoda razvoja našega gospodarstva. najlepSe zamo-rejo ogledati, ravno v Nemcih, kjer je Friderik List s svojo gospodarsko politiko položil temelje sedanji gospodarski sili Nemčije. Razmere In prilike v naši državi danes popolnoma odgovarjajo tedanjim nemškim in treba je samo prevdarnega in premišljenega dela. pa pojde tudi pri nas. Saj nas ie narava bogato obdarovala z vsemi potrebnimi predpogoji za ta procvit, ki bo po gospodarskem dvigu in vzponu naše države, povzdignil tudi politično, Jugoslavijo, na tisto mesto med balkanskimi državami, ki « gre po njeni geografični legi in historičnem z vanju. Uboj Orjunaša Krajačiča. Sporazum med državotvornimi radikali ln mirotvornhni radičevci je jedva doživel svoj prvi javni nastop in že se je pričela zopet stara pesem preganjanja in zatiranja jugoslovenskih nacionalistov na Hr-vatskem. Ni še doslej uveden no- vi režifn. toda njegova znamenja prihajajo in kažejo, da s tolikim hrupom napovedana vlada reda in :j; .. j_~j _ _ ~— ~---- rr^- — .js zakonitosti pričenja že svojo ero s prelivanjem jugoslovenske krvL Kot prva žrtev je padel Orjunaš Krajačtč lz Sv. Ivana v Zelinl. ki je kot j^asen svarilni klic zadnjič s svojo krvjo zastonj opozoril one, da je vse izpreobmjenje radičev-cev saimo veliko prevaranstvo. radi kojega bo ob svojem času zelo bolela glava še vse one, ki so ga v Stev. 30. dneh. ko je pričela jugoslovenska ideologija pridobivati na terenu tudi med hrvatskim delom našega naroda forsirati sporazum samo zato, da bi v svoji kratkovidnosti zavrll zmagoviti pohod jugosloven-skegia nacionalizma. Dočim so bili radičevci vsled odločnega nastopa vlade po februarskih volitvah zelo deprimirani in ponižni, jim je pričel zadnje čase odkar je uvedla z njim radikalna partija pogajanja za sporazum, zopet rasti pogum. Pričeli so ponovno terorizirati jugoslovensko čuteče Hrvate, posebno pa še Orjuna-še. ki so pridobivali vedno več somišljenikov v Hrvatskem Zagorju. Hoteči preplašiti narod, da ne bi vstopil v orjunaške vrste, so zažgali nekemu našemu članu v vasi Kašina hišo ter mu Dovzročili s tem preko 50.000 Din škode, ki jih 'je morala poravnati občina. Ker oa navzlic temu niso radičevski agitatorji dosegli tega. kair so nameravali. so posegli po skrajnih sredstvih in pričeli ubllati. Tako so ob priliki zleta Hrvatskega Sokola, tega legla separatizma In prot!dr-žavnega delovanja med Hrvati, ubili psevdo SokoH Orjunaša Ivana Krajačlča samo zategadelj, ker le vzkliknil »Živela Orjuna«. Je to suho dejstvo, ki pa govori mnogo bolj, kakor še tako dobro podprti govori vseh onih, ki so svai rili pred prezgodnjo pritegnitvijo radičevcev v vlado. Zalibog pa ga oni. ki jim velja, niso marali čuti, tako da s« nahajamo danes pred novo Kalvarijo jugoslovenske misli, ki bo sedaj mučena in ubijana v znamenju bratskega sporazuma. Orjuna ie pravočasno dvignila proti temu svoj glas. Potrdila je to svoje svarilo tudi s krvjo. Sedaj pa sl umiva roke nad delom onih, ki re< šujejo na ta način nesrečni srbo-hrvatski spor. Zavedajo pa nad se vsa pisana družba plemenskih Šovinistov in izkušenih korupclonistov, ki mislijo sedai pretvoriti državo v objekt svojih strankarskih polzlAisov in sebičnega izkoriščanja, da Orjuna ni krenila zbog vseh Še tako neprehodnih ovir niti za las od svoje poti. temveč da Je in da bo I v bodoče brezobzirno rušila vse ovire, pa najsi jih potem tvori še tako komplicirano in neverjetno sestavljena formula slučajnega režima. Jugoslovenska ideja živi in bo živela pa najsi se proti njej bori še tako premišljena orientalska zar hrbtnost in jezuitska perfidnost. ki bosta prej ali slej skrahirali pod železnimi zakoni prirode in zgodovine. Oni pa. ki danes ta boj proti jugoslovenstvu podpiralo in krijejo in ki se poslužujejo rok najetih in nahujskanih ubijalcev zato. da bi s prelito krvjo jugoslovenskih nacionalistov zacementirali svoje trhle fotelje, pa nai vedo, da je baš preliba kri jugoslovenskih nacionalistov bila ona čudežna sila. ki je razbila še drugačne prestole in temelje, kakor pa so oni. ki hočejo danes v tej državi vladati in deliti pravico v znamenju pobojev in požigov. Naročajte „Pobedo“! i —.t r-r.r» LISTEK. A. V.: s£vljenleni prapora tukajs-njeSŽi telovadnem društva Or S ko bi nas pustili v miru. Prepovedujemo si enkrat za vselej vsako izzivanje, kakor se je to dogodilo ob priliki podoknice kumici prapora s klici: »Dol Orjuna, dol Sokol!« Sreča vaša. da se je ob istem času vršila proslava Vidovega dne v Sokolskem domu, katere se ie Orjuna polnoštevilno udeležila. Priporočali bi pa vam, da se prej naučite redovnih vaj, potem šele pridite v Zagorje ajdtj-rat za Vašo avtonomijo in republiko. Še komunisti so se norčevali ter govorili, da Orjunci imajo disciplino ti pa ne. Naša kronika pa bo beležila tudi. da Vam je bil dovoljen obhod po 1 oplicah, nam pa ne. Drugič več. Jesenice. Navzlic temu, da živimo že sedmo leto v Jugoslaviji, raste greben naših Švabov od dne do dne. Posebno pa opažamo to pri višjih funkcionarjih Kranjske industrijske družbe. Ogorčeni vsled postopanja teh prepotentnežev naši delavci večkrat tudi svoje nezadovoljstvo jasno izražajo. Tako je ob eni takih prilik prišlo tudi do spora med nekim mojstrom pri martinovih pečeh in med poznanim direktorjem lioffmannom. kojeinu ie ta mojster dejal: »Švabe bomo kmalu pognali skozi luknjo.« (Mislil ie na Koroško). Zbog te upravičene napovedi. ki se bo izvršila povsem gotovo, ie pričel g. direktor Hoff-* mann rovariti proti odkritemu mojstru in iskati za njegovo mesto drugega. V ta namen išče za tega novega mojstra, ki bo seveda »kvalificirani inozemcc« — to ie Nemec, stanovanje, nakar misli upokojiti mojstra, ki mu je povedal to, kar danes govori že sleherni- otročai po Jesen ioaih. Gospod direktor pa nai bo uver-jen. da se ie za to njegovo početje zainteresirala tudi Orjuna. ki bo še spregovorila zadnjo besedo pri na-stavljenju novega mojstnai Marenberg. Dolgo smo molčali, sedaj pa je konec našega potrpljenja. Z železno roko bomo nastopili proti vsakomur, ki bo še v nadalje žalil našo majko Jugoslavijo in njen živelj. Danes hočemo javnosti naznaniti, kako se tukajšnji Nemci in nemčurji Še vedno domišljujejo. da so v blaženi Avstriji. Posebno pa jim je zadnje čase zrastel greben v maidi, da je priklopitev z Nemčijo pred durmi. Osobito se odlikuje Carl Wrentschur, tovarnar usnja, ki je br! pred nedavnim časom še na beraški palici, danes pa misli, rda je kralj vseh kraljev — diši mu samo slovenski denar, vse drugo pa mrzi Še več, z največjo zagrizenostjo sramoti slovenska duše z njgovitni pač ne olikanimi izrazi. Za temi imenovanimi prav flič ne nazadujejo še s krvno zagrizenostjo pijani Hartwig Schober. Alols Lan-, ger, tuji državljan in izdajica slovenske matere Albert Smolnik, ki govori tako dobro nemško, da se mu ves svet smeje. Žalostno je pač pri njemu, da se ne mara zavedati, da ga ie dojila slovenska mati! - Prav pridno se vsem navedenim pridružuje s svojim jezičkom polnim kritike. Marija GiČgerl, katere usta brenča venomer »Deutsch, deutsch iiber alles«. Vse navedene opominjamo z vso resnostjo, da se že enkrat zavedajo bivanja v svobodni Jugoslaviji, ako možje žele biti v Avstriji bomo pa že tudi poskrbeli za naglo preselitev. Fala nad Mariborom. Sekcija drž. žel. v Mariboru koroška pro-gia, je dovolila znanemu velenem-škutarju odvetniku dr. Oroslu. ki ima takoj pod postajo Fala svoje posestvo in stanovanje, prehod čez progo ravno k postaji. To pa seveda samo na Hubo nemškutarja Oro-selta za njegovo osebo (in njegovo ženo, katera je rodom Ljubljančanka. a na Fali ne razume in noče govoriti slovensko). Dcčim na druge ljudi preganjajo s proge in naznanjajo. Samo Orosel ima privili-giramo pravico hoditi čez odprto progo. Za njegovo osebo Je sekcija še celo postavMa tablo »Pozor na vlak«. Ali ni to škandal! V splošnem pa se opaža, da gredo oblasti temu renegatu zelo na roko. Kje je pravica)? Potrebno je precejšnje re-medure v tem slučaju. Prihodnjič več! 'nje pa, ki ie sledilo (Tovoru tudi \z vrst nečlanov, naj smatra br. Rehar kJot dokaz, da je pripomogel s svojo navdirševalno požrtvovalnost- jo ne le naši Mestni Orjuni. temveč tudi celokupni organizaciji in širjenju njene ideje med ljudstvom do mogočnega moralnega uspeha. Ljubljanska oblast. Iz Gornjega grada. Pri nas v našem gorskem kraju sicer še ni Orjune, vendar pa je vsezmagoviti duh jugoslovenskega nacionalizma prodrl i do nas. V našem kraju Je vsled oddaljenosti od prometnih središč ostalo še vedno preoej ostankov spominov na ranjko Avstrijo in njeno »amtssprache«. ki je celo nekateri državni uradniki kar ne morejo pozabiti. Vse to nemšku-tarjenje pa gre na ljubo neke dame, ki jo bomo. ako se razmere ne iz-premene. imenovali s celim imenom. Kajti človek, ki je že 20 let v Gornjem gradu, bi si že pač ziamo-gel naučiti slovenščine. Drugič pa še kaj več iz našega kota. Zagorie ob Savi. V, soboto^ dne 18. t. m. ob 20, uri se vrši v mali dvorani Sokolskega doma članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o sedanji situaciji in določitvi novih smernic za nadaljno delovanje Orjune v na§i kotlini. Poroča tudi delegat O. O. K polnoštevilni udeležbi članstva vabi odbor. Sestanek na Bregani je imel br. oblastni upravni odbornik Franjo Zajec, na katerem je bHo sklenjeno, da se v najkrajšem času ustanovi samostojna Orjuna tudi v Bregani. OrjunaŠl. mizarji, ki bi bili pripravljeni takoj prevzeti delo v Novem Sadu, nal se nemudoma javijo pri Oblastnem odboru. Plača 10 do 12 Din na uro. Shod In ustanovni sestanek Orjune Šenčur pri Kranju, ki bi se imel vršiti v nedeljo, pa ie zbog tehničnih ovir odpadel, se vrši v nedeUo, dne 18. t. m. popoldne ob 2. uri. Na shodu bo govoril br. Saša Dominko, kot delegat Oblastnega odbora. Pregled dela vseh organizacij po ljubljanski oblasti bodo v kratkem času Izvrši-lf posamezni delegati oblastnega odbora, ki bodo obenem obdržavali sestanke za vse članstvo posameznih mestnih Orjim. Kot prvi turnus teh kontrolnih pregledovanj bo obiskal br. oblastni odbornik Prosenc sledeče organizacije na Dolenjskem: Orjuno M1 r n a dne 23. t. m., poverjeništvo Trebnje dne 24. t. m.. Orjuno Novo mesto dne 24. t. m., Orjuno O r a d a c in Orjuno Ž u ž e m-» b e r k dne 30. t. m. Uradne ure Orjune Ljubljana so v torkih iti četrtkih od 5. ure popoldne do 7. ure zvečer. To velja do 1. septembra. Poverjeništvo v Krmelju pripravlja ustanovni sestanek za ta-mošnjo delavsko Orjuno. kar pa ne ugaja gotovim uradnikom Jakilo-vega premogokopa. Ti na/m reč nalašč prestavljajo delavce, ki so pričeli vstopati v Orjuno. na slabša mesta v rudniku. Prepričani pa naj bodo. da s tem ne bodo zavrli pohoda Orjune v Krmelj, kjer bo za^ vihral njen prapor, pa če tudi proti volji nekaterih, ki mislijo, da bodo s svojimi naročenimi jim izpadi proti Orjuni kaj dosegli. Delovanje odbora Orjune št. Ja-kob-Krakovo-Trnovo sta pregledala br. Verbič in Prosenc ter obenem rešila vsa vprašanja, ki so doslej zavirala že nekaj časa razvoj te naše preje tako agilne organizacije. Po vseh izgledih. pa bo organizacija započela sedaj zopet s polno paro delad za razmah naše ideje v njenem okolišu. Orjuna Sv. Peter-Vodmat poziv* Ije vse svoje člane in članice na svoj redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 18. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi Sv. Petra vojašnica 48, I. nadstr. Udeležba za vse strogo obvezna. Rajhenburg-Senovo. V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršil na Senovem plenarni sestanek naše tamoš-nje Orjune, ki se ga je udeležil kot delegat oblastnega odbora brat predsednik Kranjec. Po objašnieva-nju notranjih vprašanj organizacije, se Je pokazala absolutna potreba po novem odboru In se ie sestanek pretvoril v izvanredni občni zbor z edino točko dnevnega reda — volitev novega odbora. Volitve so se vršile v polnem redu. kakor to zahteva disciplina naše organizacije. Novemu odboru želimo obilo usipe-ha za bodočnost. I. seja Glavnega odbora Orjune se bo vršila v Splitu dne 28. julija t. 1. ob 9. uri zjutraj, na kateri bo vodstvo Orjune pretresalo politično situacijo v zemlji. Do danes še nista izdala niti Glavni odbor Orjune, niti v njegovem imenu Direktorij, ki sta edino pozvana dajati merodajne in obvezne izjave od kongresa, kakršnokoli izjavo. Split. 10. julija 1925. £' * Direktorij Glavnega odbora Orjune. Predsednik : Glavni tajnik: dr. L. Lecndč. dr. V. Matoštf. Nai pokret. Mariborska oblast. Nova Orjuna Rečica ob Paki. v sredo 8. t. m. zvečer se ie vršil v Rečici nta Paki sestanek naših somišljenikov, na katerem se ie sklenilo osnovati Orjuno. V. ta namen se le izvolil pripravljalni odbor, ki pripravi občni zbor. Na sestanku je govoril o programu in ciljih Orjune oblastni politični tajnik brat Radi-voj Rehar. Krasno uspeli sestanek v SlovenJ-gradcu. V četrtek 9. t. m. zvečer so je vršil v Slovenjgradcu sestanek članstva Orjune in povabljenih, katerega se je udeležilo okrog 50 oseb. Na sestanku, katerega je vodil pred" sednik brat Kavčič, ie oblastni poli" tlčni tajnik brat Rehar obširno poročal o programu, razvoju in namenih .Orjune ter o situaciji. Razpoloženje je bilo zeLo dobro in so navzoči navdušeno odobravali govornikova izvajanja Sestanek v Velenju. V petek 10. t. m. je brat Rehar posetil Velenje, kier je imel zvečer sestanek, na ka-f!retn ie govoril o programu, ciljih predvtaciiL Sklenil0 se ie P°živitl M.SQn oropagandno delovanje in konferiral z odborniki. Sklenilo se je prirediti v kratkem v Polzeli in okolici več javnih shodov. Sestanek v Sv. Petru v Savinjski dolini. V, ponedeljek 13. t. m. se je vršil zvečer v Sv. Petru v Savinjski dolini sestanek, na katerem je govoril brat Rehar. Sklenilo se je prirediti tu kakor tudi v Št. Pavlu v kratkem javen shod. Sestanek v ZabukovicL V torek , 17. t. m- se ie vršil v Grižah pri Celju sestanek članstva Orjune Zabu-: kovica-Griže. Ustanovni občni zbor te organizacije se ie vršil komaj 29. pr. m. in spada torej med najmlajše v naši oblasti. Na sestanku je govoril brat Radivoj Rehar o programu in ciljih Orjune ter o aktualnih vprašanjih. Dalje se ie na sestanku razpravljalo o propagandnem delovanju v obeh knaaih in okolici. . Slovenjgradec. Lep napredek je pokazala naša Mestna Orjuna v četrtek 9. t. m. Oblastni tajnik br. RehaT je ta dan nadzoroval poslovanje mestnega odbora, zvečer pa je predaval na iavnem shodu v Narodnem domu o političnem, kulturnem in prosvetnem programu Orjune. Poleg članov in članic iz Slo-venjgradoa, Šmartna in Podgorja ter odposlanstva bratske Orjune iz Dravograda, so se udeležili shoda v velikem številu tudi] nečlani, pripadniki vseh različnih političnih strank, tako da je bila udeležba sijajna. Sijajno pa ie bilo tudi poldru-gourno predavanje br. Reharja. Dasi je bila zborovalnica natrpano polna in so se gnetli udeleženci tudi pri vhodu in v sosedni sobi. je vladala ves Čas njegovega govora { ,• * . , i~i , „ - — -.... i svečana tišina, ki je pričala o po- je posetil brat Rehar M. O. Orjune zomosti, s katero so zborovalci °t1uiie Šoštanj. Na svo- Kronika. jem potovanju : °°Tn ' ,T * Dosetil brit S je v soboto 11. t m. kier ie imel nfaivoj ^cllar Šoštanj, kjer je imel ob 9. č s kd_ skem domu pr* £tal * ln vabljen mi KOStl Predavanje o pro-gramu m delu Orjune ter 0 situaciji. Sestanek je dobro uspel. Sestanek v Sv. Juriju ob Taboru, ki bi se bil moral vršiti v nedeljo ob 15. uri popoldne in na katerem bi bil poročal brat Rehar, je moral vsled tehničnih zaprek odpasti Ln se vrši pozneje. M. O. Polzela. V nedeljo 12. t. m posetil, brat Rehar M. O. Orjune , „ „atvIV w I olzela. kjer je revidiral delovanje > sledili govorniku. Burno odobrava-- pod lepim naslovom: »Tomačevske. 1 Netočne informacije. Pogajanja za sporazum med Hrvati in Srbi vzbujajo tudi v inozemstvu veliko pozornost. Z napetim zanimanjem zasleduje časopisje sosednih držav vsa pogajanja, ki jih razglablja in proučuje z ozirom na njihove posledice. Tako je priobčil tudi tržaški »Piccolo« članek poznanega Maria Druscovicha o sedanjih pogajanjih za likvidacijo hrvatsko - srbskega spora. Članek je pisan še dokaj stvarno. Odločno pa moramo zanikati mnenje g. Maria Druscovicha, ki omenja, da bo sporazum definitivno odpravil misel na možnost razpada jugoslovenske države, ki da se ie globoko ukoreninila zlasti v Slovencih. Kajti ni ga danes v Sloveniji človeka, ki bi mislil na razpad države. S to mislijo so se sprijaznili celo naši najzagrizenejši separatisti, kamo šele narod, ki je prvi dan svobode že po prirojenem mu naravnem čutu prav dobro spoznal, da leži vsa njegova bodočnost in sreča samo v Jugoslaviji. Ako pa ie navzlic temu kdo napak podučil g. Druscovicha. pa nai ta blagovoli objaviti ime tega krivega preroka, da bomo vsaj vedeli, kdo živi še vedno v iluzijah let 1919.— 20., ko je vsa protidržavna druhal pričakovala razpad Jugoslavije in se že prav intenzivno učila italijanščine in obnavljala znanje nemščine. KNJIGO polkovnika Daskalovi-ča: »Kaporeto«, ki obravnava sramotni poraz Italijanov pri Kobaridu, ima v komisijski prodaji Oblastni odbor. Bratje! Nacionalisti posezite po tem prezanlmlvem delu. ki najlepše osvetljuje mentaliteto naših sosedov onkrai provizomih meja. Naj ga ne bo Orfanaša. ki bi ne prečita! in imel v lasti tega dela o slavnih činih caporetskih herojev. Cona knjigi je samo 60 Din in se prodaja v korist Orjune. Ofcielno sovraštvo napram Orjuni zadnje čase brumni »Slovenčeve!« skrivajo in razodevajo samo še po malo ali nič vrednih »dopisilic in rubrikah s podrejeno vrednostjo. Tako je iznesel nek dobri in bogu-dopadljivi »Slovenčev« dopisnik šmarnice in še kaj« zopet pridušen napad na Orjuno, kateri očita, da s svojim delom podpira ponorelost In pijančevanje v mestu v lcojem ima sedež. Nato pa ta pobožni mož dvigne oči proti nebu in vzdihne polen notranjega zadovoljstva: Hvala Bogu. da imamo po naših vaseh in de’ želi toliko naših edinozvellčavnih organizacij, ki tako energično duše surovost in pijančevanje med našim dobrim ljudstvo. Ponovno smo že pokazali v vsej popolnosti sliko našega ljudstva, ki ima poleg vseh svojih res dobrih lastnosti tudi črte, ki grdo kaze njegovo celotno sliko. Tako smo prisiljeni danes zopet opozoriti, spričo podtikanja*. da so mesta moralno slabše vzgojena kakor dežela, (kar je sicer že nekaj popolnoma samo posebi razumljivega vsakemu sociologu) vsled tegoi, ker ima v njih sedež Orjuna, na dejstvo. da je večina najtežjih slučajev pri porotnih obravnavah baŠ onih z dežele. Še več! Da so baš niaugroznejšl zločini izvršeni navadno v najpobožnejših selih naše lepe dežele. Najlepši zgled temu je mariborska oblast, kjer se rekruti- rajo iz najbolj zagrizenih klerikalnih občin najpodlejši kriminalni tipi, katerih »globoko moralo in uglajenost duha« je moči lepo študirati pri porotnih obravnavah v Mariboru. Ta resnica je sicer bridka, a sprijazniti se bodo že morali z njo tudi mežnarji iz doline Šentflorjanske, ki vidijo greh povsodi, samo ne v svojih delili in dušah. Neokusne metode. V krvi naših političarjev je že od davno, da si zelo radi očitajo med seboj denun-cijantstvo, ki v nekaterih strankah res zelo cvete. Pred to boleznijo so bili doslej še dokaj očuvani naši neodrešeni bratje v Primorju, ki so na lastni koži le predobro občutili izrek; »Kjer prepirata se dva, tretji dobiček trna.« Zadnje čase pa se navzlic temu. da bi bilo želeti kar najkrepkejše afirmacije našega življa v Primorju, vedno bolj širi partijsko sovraštvo in mržnja. Nositelji te nove ere sovraštva ‘n zdražbe pa so pobožnjaki okoli »Malega lista«. Nam je te škodljive politike, ki grozi postati že naravnost usodna, za neodrešenc brate dovolj in resno pozivamo po-litikastre v Primorju, da prenehajo s svojim razrovalnim delovanjem, ki bo imelo za naš živelj dokaj težje posledice, kakor pa še tako po-jačena italijanizacija. Ob obletnici žalostnih trboveljskih dogodkov je napisal po izvirnih »Slovenčevih« poročilih spominske reminiscence tudi neki nam neznani pisec, ki bi bil menda rad pisatelj v glasilu ameriških slovenskih komunistov »Delavski Sloveniji«. članek, ki je ena sanna po-tvara resnice od pričetka pa do konca, vsebuje tudi zelo ginljivo pripovedovanje o mučenju »njega Junaka« Fakina, o kojem ve vrli proletarski pisec, da so mu Orju-na§l pomakali glavo v vrelo juho. V Ameriki je. pravijo, zelo velika vročina, ki je zajeda tudi tega moža. ker si drugače ne moremo raztaigatl njegove bujne fantazije. Zato bi bilo menda res potrebno, da bi mu pomočila trda orjunaška pest prevročo glavo v škaf mrzle vode. Potem bi drugič vsaj ne pisal Indijaneric. ki so prišle že iz mode. posebno Da v Sonvuzi, ki za-metava to literaturo! »Nette Frde Presse« in Orjuna. Stara dunajska tetka Preša se je v svoji silni informiranosti končno tudi spomnifo pokreta jugoslovea-skih nacionalistov in izpregovorila o Orjuni par besedi, ki pričajo, da avstrijski šmok iz let pred svetovno vojno še vidno živi v tistih iluzijah kakor tedaj, ko je pisal po naročilu Ballpliaitza. strašne članka o vojnah, ki se pripravljajo na Balkanu in ustvarjal razpoloženje za kazensko ekspedicijo v Srbijo. Napisala pa je kar cel članek o Orjuni, ki ga ne bomo prinesli v celoti, ker ne maramo delati v času sedanjega pomanjkanja dobrih slovenskih humorističnih listov, reklamo za tovrstno nemško avstrijsko žur-nalisttko. koje se je menda oprijela tudi strina Preša. Resume vsega njenega obširnega pisanja pa je. da Je Orjuna delo vlade in v prvi vrsti organizirana zategadelj, da o pravem času zasede Koroško v slučaju priklopitve republike Avstrije k bodoči Veliki Nemčiji. Tako je temu dobro informiranemu listu bil kongres Orjune v Beogradu tudi le samo poizkusna mobilizacija O nune za slučajno priklopitev Avstrije k Nemčiji. Najsi je ves članek polen netočnosti. pa vendar priča, da so pričeli tudi v Avstriji zasledovati pokret Orjune. v katerem vidijo silo, M Vse dobro lastnosti, ki jih zahteva gospodinja pri pranju od izvrstnega mila, Ima Zlatorog milo. Velika čistilna moč In izvanredna izdatnost mila napravijo v najkrajšem času iz umazanega perila snežnobol, didač zaklad! Zato zahtevajte le ZLATOROG piilo! naznanja, da ima dnevno večkrat sveže In priznano najboljše pecivo. Telefon štev. 158. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov, Parna žaga. Tovarna furnirja. Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wolfova ul. št. 5, skupno s svojim svakom, gospodom odvetnikom dr. Viliemom Kreifllem. ter se priporota svojim p. n. odjemalcem. Uprava konkurzne mase tvrdke Gdon Koutny, Ljubljana. Čast mi je p. n. občinstvu vljudno sporočiti, da sem prevzel od g. Vilko Apiha, trgovino z losom In premogom v Tattenbachovl ul. 13. Priporočam se c. odjemalcem, katerih želje bodem izvrševal točno, poslužujoč se solidnih cen in dobrega blaga. BRANKO MEJOVŠEK trgovina z lesom, lesnimi izdelki ter premogom na malo in veliko. MARIBOR, Taltenbachova ulica St. 13. Razumen, samostojen, starejši PREDRISAR Frankopanska ulica 151, Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betoma z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, ,siIo“-mo&tovili in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih pj:ojektoy i$ statičnih proračunov. Parna žaga. za železokonštrukcijsko delavnico se lite. Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Eiektroinaterijal, motorji, svetiljke. ED ELEKl-tlPH M d. z o. x. Llubilana, Sv. Petra cesta 25. Prispevajte za Tiskovni fondi im. DUKIC IN DRUG GRADBENO PODJETJE samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih m juta vrečah nudi po naj-nižji tovarniški ceni najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 v Zidanem mostu Telefon Stev. 101 in 151 Odgovorni urednik M. Janko Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Lastnik inž. Marko Kranjec, ki bo znala Q pravem času popraviti pogreške, katere je napravila »slovenska narodna vlada pod vodstvom dr. Brejca« leta 1920. Italijani in JuROsloveni. Ob priliki razvitja prapora Sokola Planina je prihitelo tudi večje število neodrešenih bratov na to razvitje, da se za hip poradujejo s svobodnimi brati na veselici, katere jim doma ne dovolijo prirediti njihovi zli gospodarji. Na večer so nato odšli proti Kačji vasi, kjer pa so jih že čakali Italijani. Brez vsakega vzroka so planili na' nič hudega sluteče in iih vklenili v težke verige ter jih odgnali na karabinijersko stražnico. Ob tei priliki smo se spomnili slučaja z onimi našimi Italijani iz Dalmacije ki so optirali za Italijo ali pa tudi ne, in ki so se udeležili hujskajočih slavnosti ob priliki jubileja 25-tetnice kralja Osvoboditelja. Navzlic temu, da so celo nekateri Izmed njih obdržavali ob tej priliki hujskajoče govore, direktno naperjene proti koristim naše države. vandar ga ni bilo v barbarski Jugoslaviji človeka, ki bi jih po povratku v Jugoslavijo klical radi tega na odgovor. Baš nasprotno. Zunanje ministrstvo je še celo skušalo izposlovati službo enemu največjih hujskačev, navzlic zakoniti zahtevi. da mora biti izvrševalec dotič-nega opravila jugoslovenski državljan. . ; , li. ' ,i J' ;1.li:j ■ c ; Četniki! Četnike ljubljanskega baonskega okrožja pozivamo, da se vsi strogo obvezno udeleže vaje dne 17. t. m. Bataljonski. S^aet-aoaeKants^acsaesaoac Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. CNaesossaoacsaE OBLEKE kupite najc@n@Jš@ pri JOS. ROJiNA LJUBLJANA. I je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tlskarniška dela od najprlpro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi največjih nakladah, časopise, revije, mlad. liste. Okusna oprema Mii. katalogov, tonikov in reklam, listov, lastna Mia iolskib zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. B«WEni Trgovina Odon Koutny, Ljubljana le zopet otvorjena IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palačo, hiše, vile, tovarne, cerkvo in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Svetnik stola sedmorice, odd. B, v p. Fran Milčinski je prižel poslovati kot odvetnik. Parna pekarna Jean Schrey nasl. JAKOB KAVČIČ LJUBLJANA