¦Ptujski čuk,
^^fe          M o j e č e t r t o p o r o č i I o.
Jaz nisem  karsibodi takisto  na  naše
pleme.   Saj   vesfe,   da  sem   za   embleme
. znanosti   in   književnosti   moral   posoditi
-svojo   sliko.   Tam   čepim   med   knjigami.
bogvekaj! — No, nekega večera sem na-
pravil čuden  ,,Reisaus"  in sem  sedel  na
avtobus,   ki   veže   mo.    rodni   kraj   —   z
Alaiibcrom. In kaj sem videl? — Napise
v  tem   avtobusu   moram*jvekovečiti.   da
bodo   tako   sodobni   znanstveniki,   kakor
slavni   zanamci   imeli   dokument   o   naši
lepi ,,šprahi, ki mora^ biti rajn!".  Poslu-
sajte  čuka:   ,,Kaditi  in  Pluvati  Prepove-
danol" Dalje: ,,Pogovor v šoterjom med,
voznjo strogo prepovedan!;' — Kar streslo
me je, ko sem to prečital in si zapomnil.
V  opravičilo  pa  lahko rečem^ da  so  se
ti napisi napravih na JDunaju, ker pn nas
bojda nikdo ne zna slovenski... — Jaz sem
navaden čuk in vidim -vse mogoče stva-
ri  posebno  po noči. ..                    !
Moje  oči  so svetlovidne,   moji   fcremplji
ostri,   tajasto   kljun.   Mika   me,   marsikaj
zakritega   odkriti,   kakor  smo  se   zadnič
pogodih. —           '     !    '   .     '•
'Petoporočilo. — Nezgoda, težtka nezgoda- bogme je mene doletela. In to že desetokrat in ni,> da bi }o zamolčal. Ze radi Ijubezni do bliž-njega ne!- Blizu mojega stanovanja je ve-lik dimnik, ki stopi v akcijo ravnotakrat, ku ^e j:iz p-ebuUim. Met\e pa tako duši tlsti dim, da vselej omedlim. Zaidnjič, lco sem ravno iskal nekaj pikantnih novic, se je name izvršil zopet plinski napad iz Ornigovega dimnika in ljudje so morah sredi poletja zapirati okna, sicer bi umrh neprevidne smrtu Tudi moj gazda Stu-hec, kamor redno zvečer zahajam in kjer me lahko vsak najde, --je bil že večkrat y smrtni nevarnosti. — Morda bi novi go-spod župan vzd to stvar v roke?! —
Sestoporočilo. !
Prosih ste me za moje odkritosrčno
mnenje o trajnem in javnem  glasovanju
Vem zakaj! Vi imate volitve, jaz sem pa jih
že srečno absolviral. Imel sem pet pro-
Ukandidatov, ko je šlo za srce moje lju-be Sovice, ki je sedaj rnoja ženka. Kaj bi vam pravil, kako težko je bilo! Vsi taj-ni tzkuševalci so propadli, le moje glasno in javno glasovanje je pognalo vse plahe protikandidate v kozji rog. Eden - Skovitf mu je ime - se je pognal radi ,,nesrečne Ijubezni" v odprto ognjišče; drugega — Jastreba- je slučajno zaspanega vstrelil nek ptujski lovec čisto slučajno; ker se mu je nastavil v ubupu; tretjega so ujeli,,utru-jenega"; četrti je prišel v -- zanjko ,,p1-jan ljubezni" m peti si je osmodil perun ob nekem ciganskem ognju...Jaz pa sem ostal zmagovalec, ker semj glasno povedal svoje mnenje, kakar žena in nevesta pred oltarjem, kakor vsa bitja božjega stvarstva, ki  se ne plašijo jasne,  odločne  besede.