Proletarci vseh dežel, združite sel Poštnina plačana v gotovini. ■ziMNosr -OJS Jg-g-gj iuii c?) »M** *«l|* Ljubljana, 8.111.1923. — 1I1./10. Uredništvo in uprava: »Delavski dom", Turiaški trg 2, Ljubljana. Naročnina mesečno 4 dinarje, za Ameriko 2 dolarja za celo leto. Krščanski Polak. Solidarnost razredov v praksi. Krščanski socijalci vedno govore o solidarnosti razredov in mirijo delavstvo, naj ne izvaja doslednega razrednega boja. To je za delavce, krščanskim fabrikantom pa seveda krščansko ni na poti, da ne bi izvajali najostrejši razredni boj proti delavstvu za interese kapitalizma in za dobrobit svojih žepov. Kot vzgled naj služi ta vprašalna pola in reverz, katere se predlagajo delavcem v podpis v tovarnah velikega kristjana g. Polaka in njegovega zeta, istotako vernega SLSarja, g. Remca. Priglas za sprejem na delo. Ime? Naslov? Rojen sem leta? Kje? Izučil sem se — obrta (v koliko?) — letih. V času od do, pri katerem mojstru? — Kje? Vojaščine prost? Že odslužil? Bo nastopil? Kdaj poročen? Družine imena? Starost? Dosedanje službe od iz-učitve naprej? Ime, naslov delodajalca? Kakšno opravilo? Čas zaposlitve? Vzrok odpusta? Zadnja služba? Koliko je imel plače? Ali je sedaj v službi? Zakaj jo je zapustil, ali jo želi izpreme-niti? Ali je trezen? Abstinent? Informacije o mojem značaju, obnašanju in porabljivosti zamore dati? Koliko stanovanjskih prostorov rabi? Kolikšen zaslužek pričakuje pri prostem stanovanju in električni luči na teden? Kolikšen zaslužek pričakuje brez stanovanja in električne luči na teden? — Izjavljam, da sem spodaj podpisani navedel gornje podatke popolnoma resnično in da priznam kot pogoj za sprejem dela, pravilnost navedenih podatkov in vzamem na znanje, da si pridržuje podjetje ev. takojšnji odpust brez odpovedi, če bi se izkazali ti podatki kot neresnični. Izjavljam, da nisem in nočem postati član nobene organizacije, ki bi nastopala sovražno proti podjetju, ki me sprejema v delo, sicer me sme odpustiti brez predhodne odpovedi. Podvržem se vpeljanemu tovarniškemu redu, zlasti vzamem na znanje strogo prepoved kajenja na tovarniških tleh, v in izven poslopij, in da si pridrži podjetje takojšen odpust brez odpovedi v slučaju kršitve. Lastnoročen podpis. Kar traja izjemno stanje, so si podjetniki dovolili že marsikatero proti-postavnost proti delavstvu, ali vse sta prekosila ta dva klerikalna fabrikanta, ki imata veliko besedo v klerikalnih krogih. S tem papirjem hočeta popolnoma zasužnjiti tiste uboge delavske pare, ki so prisiljena iskati zaslužka v tovarnah »socijalno čutečih« klerikalnih miljonarjev. Oropati hočeta protizakonito delavce njihove po ustavi in zakonu o zaščiti delavcev zagarantirane strokovne združevalne pravice, ker podjetju prijazne strokovne organizacije ne morejo biti delavske strokovne organizacije. Opozarjamo delavce, naj odklonijo podpis tega papirja. Verjetno je, da bodo tudi drugi fabrikanti sledili vrlim klerikalnim predbojevnikom kapitalizma, zato naj se nam vsak tak slučaj takoj javi, kakor tudi pristojnim strokovnim organizacijam. Poskrbeli bomo, da se bo protizakonito udejstvovanje vrlih pristašev SLS v protidelavskem boju ohladilo. Kaj pravijo k tem koraku krščanskosocialni delavci? Ali morejo sedeti s takimi »socijalno čutečimi« fabrikanti in miljonarji skupno v SLS. Ali bodo krščanski socijalci vendar spoznali, kako se jih vodi za nos v kapitalistični SLS? Ženam proletarkami Kako naj se žene borijo za svoje pravice? Volitve so pred durmi. Marsikatera žena premišljuje in vprašuje, zakaj žene nimamo pravice, voliti svoje zastopnike. Me žene proletarke smo najbolj zaničevana in izkoriščana para na svetu. Izkoriščane in potlačene smo dvojno: Kot žene, ker nimamo istih pravic kakor možje in pa od kapitala enako kakor naši možje in bratje — proletarci. Zato Vam kličem, žene zavedajte se svojih pravic, kot žene in kakor proletarke, združite se in skupno s svojimi sodrugi proletarci pojdite v boj za svoja prava. Zahtevajmo tudi za se osnovne državljanske pravice, pravico sood-ločevanja — žensko volilno pravico 1 Ker si te pravice še nismo priborile, imamo pa vendar priliko, da posežemo v volilni boj in delujemo tako za zmago proletarske stranke, za zmago Soc. str. del. ljudstva. Soc. str. del. ljudstva je stranka vseh zatiranih in teptanih, to je edina stranka, ki se res bori za pravice žen-proletark. Ne dajte se, žene, begati od nobene strani. Po lečah, po misijonih, posebno pa po spovednicah Vas bodo strašili s peklom in hudičem; obetali Vam bodo nebeško kraljestvo (po smrti seveda!), če se udinjate Brejcu (veleposestniku) in Remcu (tovarnarju). A vedite, daj je Kristus rekel, da Prej pride kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebesa; Kristusovi »nasledniki« pa danes delajo za bogatine, ker so pozabili na Kristov nauk in molijo stičnim strankam v boj proti klerikalcem, ki se danes delovnemu ljudstvu hlinijo, ko so pa bili na vladi so ga nasitili — s svinčenkami in so priskrbeli res mnogim proletarcem »nebeško kraljestvo«. Naj živi volilna pravica žen! Naj živi enakopravnost žen! Naj živi razredni boj proletarijata. Naj živi SSDL., edina zastopnica proletarskih žen! Žena proletarka. Skrinjica enotne fronte delovnega ljudstva na Kranjskem je 6. Na vsaki skrinjici je kandidatna lista na RDEČEM PAPIRJU. Nosilec: IVAN MAKUC, železničar. Rdeči teden za »Delavske Novice«. Vsak zaveden sodrug pridobi ta teden po enega novega naročnika za »Delavske Novice«. Navezani smo le na naročnino in prostovoljne prispevke, zato je dolžnost vsakega, da poravna svojo naročnino takoj. Če se zbere 1000 novih naročnikov, se bo list lahko povečal. Najvažnejše orožje v našem boju, je naš tisk. Zato stori vsak svojo dolžnost! SLS. kapitalistično zlato tele. Zato pa pokažite tem Polakovim podrepnikom vrata! Žene ne pozabite, kdo je najbolj hujskal na vojsko in agitiral za vojna posojila! Niso bili li to tisti zdražbarji, ki vedno po nevrednem imenujejo Kristusovo ime? Niso bili li to klerikalni duhovniki, Šusteršičeve in Koroščeve stranke. Ali ne pridigajo ti gospodje vedno, da mora biti žena pokorna, ponižna, če hoče v kraljestvo božje? Seveda, kadar se gre zai njihov žep in profit, takrat se pa kaj radi obračajo na nas žene. Ali me žene proletarke vemo dobro, da so ti prečastiti gospodje najboljši pomagači kapitalistov in da so že davno pozabili visoke nauke Krista in zato jiin ničesar več ne verjamemo. Pri volitvah ni v nevarnosti ne vera, ne narodnost — ampak v nevarnosti je naše že itak beraško življenje in naše pravice, kar smo si jih že priborili. Če zmagajo kapitalisti, bodo plače nižje in delavni čas bo podaljšan, moka in Špeh bodeta dražja in oderuhi nas bodo gulili še bolj. Ne čutite li na lastni koži, žene proletarke, kaj so storili kapitalisti, ki vladajo od 1. 1918 naprej s to nesrečno zemljo? Klerikalci so bili na vladi in demokratje in radikali ter samostojneži; — trgovci in kapitalisti vseh vrst so vedno delali dobre proiite, delovno ljudstvo pa strada vedno bolj. In stradale bodete še hujše, žene, Ve in Vaše rodbine, dokler se ne zaveste in ne greste odločno v boj — proti kapitalistični diktaturi. Zato v boj proti verižnikom in njihovim zaščitnikom, v boj proti kapitali- Klerikalne laži. Laži ljudska stranka. Klerikalni agitatorji in predstavniki lažejo po shodih, kakor tudi lažnjivo pišejo v svojih listih, da vlada ni potrdila zastopnikov Soc. Stranke Delovnega Ljudstva in Neodv. Radničke Partije ter da je vsak glas na ta način izgubljen. Zavrnite te klerikalne lažnivce dostojno. S tem laganjem dokazujejo, da tudi ne žele, da bi zastopniki proletarijata, ki so najodločnejši borci za narodno samoodločbo in ljudsko samoupravo, prišli do svojih osnovnih državljanskih pravic. S takim laganjem in, govorjenjem razkrinkujejo vso svoje reakcijonarno notranjost in dajejo do-1 kaz, da so samo v besedah za ljudsko! avtonomijo, za samoupravo, da so pa v resnici protiljudski absolutisti, ki hočejo, da bi vladalo absolutistično par njihovih klerikalnih mogotcev.^ Bo že vse to res, kar govori o njih bivši načelnik njihove stranke dr. Šušteršič, da je to klika, ki ji je ljudski blagor, ljudske svobode, ljudska samouprava deveta briga. On jih že dobro pozna. Delavci in kmetje so začeli spoznavati to kliko, ki se ji majejo tla pod nogami. Ne po besedah, po dejanjih se sodijo stranke. SLS je odgovorna, ker je aktivno z dejanjem podpirala militarizem v Avstriji. Ker je dejansko hujskala na vojno. Ker je glasovala za vojne kredite. Bila je najzvestejši pristaš monarhije. Posebno dr. Korošec je bil znan kot dvorski človek na Dunaju. Ona je dejansko podpirala rekvizi-cije med vojno. Ona je po prevratu 1918. leta vzela vso oblast v svoje roke v Sloveniji, ne da bi vprašala ljudstvo. Ona je vsled svoje nesposobnosti zakrivila in soodgovorna za zasedbo Primorja in Koroške. Ona je razpustila deželne zbore in ni takoj po prevratu, kot je to njena dolžnost bila, razpisala volitve v deželni zbor Slovenije, temveč je za zeleno mizo, za hrbtom in proti ljudskim interesom odločila o usodi ljudstva ter podprla absolutistični centralizem Beograjske in Ljubljanske vlade. Ona nosi odgovornost za ogromne indirektne davke, ker se ne bori proti njim. Ona nosi odgovornost za draginjo, ker se ne bori proti indirektnim davkom. Ona se bori za interese Gospodarske Zveze — največje veletrgovine, za interese Zadružne banke in Zadružne Zveze, velikih bančnih zavodov, za interese Jugoslovanske tiskarne, največje tiskarne v Sloveniji, za interese Polakove tovarne, največje tovarne za čevlje v Sloveniji. Zato proti delavstvu postopa, kot je postopala za časa železničarskega štrajka — na Zaloški cesti. Zato ona zatira vsako delavsko gibanje celo v lastnih vrstah. Krščanskim strokovnim organizacijam ne da, da se ganejo. Tozadevno njihovo politiko najboljše osvetljuje Beltram, ki bo kakor so to že drugi spoznali, vendar enkrat spoznal, da hočejo imeti klerikalci strokovne organizacije samo kot dekle svoje protidelavske politike. Delavci in nameščenci, ki so še ostali pod njihovim vplivom, danes lahko jasno vidijo, kako protiljudsko in protidelavsko politiko vodijo dr. Korošec in Komp. Prihodnjič osvetlimo natančno njihovo politiko v Ljubljani prilikom občinskih volitev in danes, ki dokazuje, da Slov. Ljudska Stranka ni iskrena bori-teljica za samoupravo občine, za samoodločbo ljudstva. Sodrugi! Še par dni je do volitev, agitirajte od moža do moža za soc. str. del. ljudstva. Če stori vsak svojo dolžnost — bo zmaga naša! Kdo bo pomasal s uradništvu? Javnim nameščencem! Položaj javnih nameščencev je tak, jkakor še ni bil nikoli. Plače so tako be-Iraške, da ne zadostujejo niti za najbolj pičlo hrano in za najbolj borno stanovanje, o obleki itd. sploh ni za govoriti. Službene razmere so nestalne in nesi-gurne, slučajno vladajoča klika (v tem so bile vse meščanske stranke, ki so bile dosedaj na vladi podobne ena drugi, ko slab krajcar slabemu krajcarju), premešča in unapreduje, odpušča in nastavlja uradnike in nameščence po »partijskem« ključu. Torej razmere, ki ubijajo ravno najbolj značajen in vesten del uradništva na eni strani, na drugi strani pa povzdigujejo tisti kupljivi element avanturistov in karijeristov, ki so zmožni vsake podlosti, če se jo dobro plača. Pri nas vsaj so bile take figure, kakor jih je risal Gogolj v »Revizorju« doslej izjema, ampak razmere se vedno slabšajo in prazen želodec bo storil ostalo... Volitve so pred durmi in vse »narodne«, nacijonalne »državotvorne« stranke, ki so osrečevale naš nesrečni narod po prevratu lazijo okoli uradništva. Kaj so storile vse te stranke do sedaj za uradništvo? Ni treba na to odgovora, obljubujejo in obljubovale so vsak mesec uradniško pragmatiko, zvišanje doklad itd. Ali vsakega prvega dobi uradnik tistih par papirnatih kron, ki so premalo za življenje, preveč za smrt. Toda kaj so storile uradniške organizacije za zboljšanje teh vnebovpijočih razmer, v katerih živi danes (z redkimi izjemami najvišjih uradnikov) cel uradniški stan? Te uradniške organizacije so prosile in moledovale pri g. Korošcu, ko je bil minister; dobrohotno jih je sprejela Njih Ekselenca in deputacija je poročala lahko lačnim članom o naravnost očarujoči prijaznosti in o toplem zanimanju Njihove Ekscelence za uboge državne sužnje; za Korošcem sta napočila Žerjav in Kukovec, in spet je šla deputacija tje, globoko se je priklonila pred Njihovim Ekscelencijami in ponižno je prosila in moledovala, dobila je prijazen odgovor, kup obljub in opomin, naj uradniki pazijo na to, da bodo vedno ostali tako krotki in državotvorni; prišel je Županič in spet so šle deputacije in pritrkavale s čeli ob tla pred Njih Ekscelencijo in si dovolile prednesti Njih Ekscelenciji naj-udanejše izraze spoštovanja in najpo-kornejšo prošnjo itd. Dobili so spet obljube in tajništvo radikalne stranke je razposlalo po uradih kupe vabil na pristop v edino državotvorno stranko... To je bilo delo uradniških organizacij na eni strani, na drugi strani pa so mirile člane, ki več niso verovali obljubam odborov ter upoštevali le žalostni fakt, da je nemogoče danes s tri-tisoč papirnatimi kronami živeti, ker je teh 3000 papirnatih kron v najboljšem slučaju 30 predvojnih kron in da si danes pa za 3000 papirnatih kron lahko še kupiš le vrv, na katero se lahko obesiš. Pa našle so se kunštne glave in začele so hujskati uradništvo na delavstvo, češ, vi ste študirani, pa ne zaslužite niti toliko, kakor kak cestni pometač. Ti prokleti boljševiki, samo žrli bi, delali pa nič, zidarji zahtevajo plače kakor jih nimajo niti hofrati. In žal se je našlo par ljudi med uradniki, ki so verjeli tem hujskarijam in nasedli so raznim »državotvorcem«, ki so hoteli tako jezo prevaranega uradništva zvaliti na delavstvo, ker se boje, da uradniki ne spoznajo, da so tudi oni le proletarci, čeprav boljše oblečeni, da so oni ravno tako izkoriščani, kakor fa-briški sužnji. Res je, da se delavske plače, v primeri z uradniškimi, niso znižale tako globoko. Delavec zasluži danes 40 do 50 odstotkov predvojne plače, dočim uradnik zasluži le okoli 20 odstotkov predvojnih plač. Toda temu znižanju, treba je enkrat jasno govoriti, so krivi uradniki in predvsem njihove organizacije same. Delavec je zaveden, on ve. da mu kapitalistični izkoriščevalec in kapitali- stična vlada, kakor politična zastopnica kapitalistov, ne daruje ničesar rade-voljno. Zato je delavec organiziran v razredni, bojni strokovni organizaciji, s pomočjo katere se bori za svoje pravice in ne prosi nobene miloščine, ampak zavestno tirja to, kar mu gre. Delavec ve, da čim močnejša bo njegova organizacija, tem odločneje se bo lahko borila in tem več bo dosegla. Uradništvo ni tako mnogoštevilno, da bi samo lahko vodilo uspešen boj, zato se mora ogledati za zavezniki. Kdo naj bo zaveznik uradnikov? Posebno sedaj pri volitvah se dobrika marsikdo uradništvu, da bi dobil njegove glasove. Ali naj bodo zavezniki uradništva trgovci, verižniki in veleposestniki, ki ga odirajo, kjer ga le morejo? Ali naj bodo zavezniki uradništva bankirji in njihovi eksponenti. Kaj naj se udinja uradništvo Praprotnikovi banki, ki določa politiko demokratov, mar Jadranski, ki je hrbtišče narodno-napredne in radikalne stranke! Naraven zaveznik uradnika je le delavec, ker oba sta jednako izkoriščana od službodajalca, oba imata isti interes na tem, da se gospodarstvo bank, ki vladajo potom strank, ki so odvisne od njih kas, zlomi ter se naredi energične korake proti draginji, ki mori vse delavno ljudstvo, da se reši stanovanjsko vprašanje v korist najemnikov, da se doseže človeka vredna pragmatika, da se izvede bolniško in nezgodno zavarovanje tudi za uradnike, da se odpravijo neznosni indirektni davki, ki so eden glavnih vzrokov draginje ter da se v veliko večji meri nego do sedaj zvale davki na trgovce, bankirje in ostale verižnike in vojne ter povojne dobičkarje. Vsak zaveden uradnik, i:i hoče, da se njegovo stanje izboljša, bo volil delavsko stranko. In ker predstavlja danes ogromno večino delavstva lista enotne fronte, bo vsak uradnik volil na Štajerskem 5., na Kranjskem 6., v Ljubljani 3. škrinjico. Toda poslanci bodo malo opravili za uradništvo, če se uradništvo ne zgane samo. Pečene piške ne lete nikomur v usta. Zato mora vsak zaveden uradnik delati na to, da se 1. različne urad. organizacije združijo v eno samo veliko strok, organizacijo javnih nameščencev; 2. ta organizacija mora narediti konec večnemu prosjačenju v Beogradu in se spremeniti v bojno stanovsko organizacijo; 3. ta organizacija se mora priključiti delavskim strok, organizacijam, ker le v zvezi s temi bo v stanu, da izvojuje za uradništvo človeka vredne plače in služabne razmere. Le v najtesnejši zvezi z bojnimi organizacijami razredno zavednega delavstva je rešitev za uradništvo. Živele bojne organizacije zavednega uradništva! Žive! razredni boj izkoriščanih ročnih in duševnih delavcev! Draginja. »Obznana«, »Zakon o zaščiti države«, teror buržuazije so samo politična sredstva kapitalistov, da neovirano potom spekulacije in draginje ropajo ljudstvo. Zakaj je draginja in doklej bo ona trajala? Draginja, brzo padanje ali skakanje blagovnih cen je neminovna v vsaki gospodarski krizi. Današnja gospodarska kriza pa je svetovna. Njen vzrok je kapitalistična vojna in imperijalistična politika. Že 10 let kapitalisti, ki vladajo v večini držav drugo ne delajo kot uničujejo delovno silo, zdrave in sposobne može, fante in žene — izdelujejo topove, vojne ladje, orožje, municijo ter neprestano vojujejo. Po, 4 letni svetovni vojni ni nastal mir. Evropski kapitalisti so 1918, 1919 in še 1920 leta vojevali proti delavsko kmečki Rusiji. Grki, ki jih pehajo angleški imperijalisti proti Turkom — so še zdaj v vojnem stanju. Francozi oboroženi vpadajo v Nemčijo v zadnjih mesecih, Italijani imajo nemire v kolonijah, Španci, Angleži ravno tako: Kapitalisti ne morejo brez vojn vladati. Ali oni imajo tudi koristi od vojne. Kapital se silno pomnoži za časa vojne v bankah in tovarnah. Stroške vojne pa nosi ljudstvo, nosi predvsem delovno ljudstvo. Ne samo stroške vojne, temveč tudi stroške povojne krize. To pa so ogromne miljarde. Te ljudstvo naravnost direktno ne more plačati. Zato jih plačuje potom indirektnih davkov, potom dragega plačevanja svojih potrebščin, potom slabo plačanega dela v mestih in vaseh. Kapitalizem, da bi vse te stroške zvrnil na rame delovnega ljudstva uvaja povsod brezobzirno diktaturo, absolutizem: on jemlje ljudstvu samoupravo v občini, deželi in v državi. S pomočjo terorja, »Obznan«, »Zakonom o zaščiti države«, policijskih n uredb in odredb, skuša potlačiti delavski razred, njegove politične organizacije, njegove strokovne organizacije, zato podkuplja stranke, ljudi, organizira teroristične organizacije »Orjuna« in dr. Samo da bi zatrl odpor ljudstva proti velikanskemu izkoriščanju. Zato ni čuda, da je v času poostrene kapitalistične ofenzive, v času ko se je zatrlo začasno delavsko gibanje, v času »Obznane« in »Zakona 01 zaščiti države« draginja ogromno narasla in je Delavno Ljudstvo, ker ni imelo nobene zaščite, vrženo v še hujšo, v neznosno bedo, nesigurnost, ki se bo spremenilo v siromaštvo, gladovanje in pomanjkanje vsega, če se ne bo ljudstvo zdramilo, organiziralo in dalo odpor prevelikemu izkoriščanju potom svojih organizacij, političnih in gospodarskih. Zato bo draginja toliko hujša, kolikor manj odpora bo dalo delovno ljudstvo. Ona bo trajala toliko več časa, kolikor Draginja enako tlači delavca, nameščenca in poljedelca kmeta. Delavski razred, delovno ljudstvo v vaseh in mestih je prepuščeno brezmejnemu izkoriščanju podjetnikov in kapitalistov. Ali tudi nižji uradniki niso v boljšem položaju. Oni se preveč zanašajo samo na prošnje. S prošnjami samimi pa se ne da ničesar doseči. Podjetnik upošteva prošnjo samo takrat, kadar za uradništvom in nameščenci stoji močna razredno zavedna strokovna organizacija, ki ni pod vplivom meščanskih kapitalističnih strank. To podjetniki dobro vedo, zato pa skušajo na vse načine spraviti strokovne organizacije pod vpliv svojih političnih strank, jih na ta način napraviti pasivne, neodločne in jim namesto stvarnih priboljškov dajati večne obljube. Ali tudi poljedelce in kmete tlači draginja. To predvsem potom indirektnih davkov, s katerimi se dražijo potrebščine, kot je obleka, sol, sladkor, obutev itd. in vse druge potrebščine. Zato pa mora nameščenec, delavec in poljedelec kmet napraviti enotno ironto v boju zoper draginjo. Ta enotna fronta se mora ustvariti, ako hoče delovno ljudstvo priboriti osnovne pravice in ohraniti se od siromaštva in gospodarske propasti, s katero je zvezano tudi moralno propadanje. Zato se morajo vsi delavci, nameščenci in poljedelci, kmetje združiti v boju zoper draginjo s zahtevami: Odprava indirektnih davkov na sol, sladkor itd., carine na obleko in živila; odprava taks in trošarine. Odprava vseh zakonov, ki omejujejo» svobodo koalicije. Uvedbo regulacije plač in mezd potom indeksa in druge politične zahteve, za katere se najodločnejše bori Soc. Stranka Delovnega Ljudstva; ker kakor kapitalisti s politično močjo pomagajo izkoriščanje tako mora delovno ljudstvo potom političnega boja podpirati svoje gospodarske koristi in zahteve. Škrinjica enotne fronte delovnega ljudstva v Ljubljani je 3. Na vsaki skrinjici je kandidatna lista na RDEČEM PAPIRJU. Nosilec: DR. LJUDEVIT PERIČ. Delovno ljudstvo Slovenije se zbira pod rdeči prapor SSDL. Dopis Iz rudarskih revirjev. »Jutranje Novosti« prinašajo sramoten članek v imenu trboveljskih rudarjev. Članek so najbrže napisali tistih par proletarskih izdajalcev, ki so preskočili iz proletarskega tabora v kapitalistični tabor srpske radikalne stranke, kot je to storil gospod Miha Koren, pozlatarski mojster in gospod Nachti-gal. V tem članku se piše, kako srečni so rudarji, da kandidira na kapitalistični srpski radikalni listi, katere nosilec je minister in bančni upravni svetnik iz Beograda, češ, on Miha Koren je mnogo storil za rudarje. Trboveljskim rudarjem bo še v spominu, kako je postopal gospod Miha Koren kot občinski tajnik v Trbovljah. Da njegovo postopanje ni bilo v korist rudarjem se bo marsikateri, ki je imel opraviti na občini dobro spomnil. Ko je ogromna večina trboveljskih rudarjev jasno in odločno nastopila proti ministerijalizmu in spremenila svojo soc. dem. stranko v komunistično, se je Miha Koren dolgo kolebal. Dolgo je zadrževal konsolidacijo stranke in šele pod pritiskom zavednih trboveljskih delavskih množic malo pred volitvami v konstituanto se končno odločil za Komunistično Stranko z očividnim namenom, kar je razkril šele sedaj, ko je iz materijelnih vzrokov preskočil v srpsko buržuazno radikalno stranko, da si pribori s pomočjo stranke kak stolček. Revolucionarna proletarska stranka pa ni zato tukaj, da pribori posameznim voditeljem stolčke. Takega nazi-ranja so bili voditelji socijal demokracije, zato so pa razrušili stranko in sebi napravili dobre stolčke. (Kristan in drugi.) Naša Stranka Delovnega Ljudstva je zato, da se bori za splošni interes, za interes celokupnega delovnega ljudstva, ne pa za korita posameznim ljudem. Zato so kapitalistične stranke. Zato je tudi Miha Koren za svojo osebo dobro napravil s svojim skokom, proletarijatu pa je napravil samo novo razočaranje, novo škodo, nova preganjanja. Draginja skokoma raste. Rudarski položaj je iz dneva v dan hujši. Če ne bodo vsi rudarji stali kot en mož okoli svojih organizacij, potem bo nastal težak položaj. Zato pa skušajo kapitalisti podkupiti par delavskih zaupnikov, da bi med delavstvom zasejali razdor. To se jim ne sme posrečiti. Vsi delavci in rudarji morajo obsoditi tako izdajal- stvo in še bolj tesno stisniti svoje bojne vrste v enotni proletarski fronti. Kapitalistični list piše, da je sodrug rudar Salomon, tajnik trboveljske podružnice zveze rudarskih delavcev in okrajni kandidat stranke Soc. Delovnega Ljudstva na skupni listi enotne fronte s štajersko socij. levico (Golouh, Favaj) majhen. Res ni tako visok kot pozlatarski mojster Miha, ki skupno z aktivnim kapitalističnim ministrom iz Beograda kandidira na eni listi. On je samo član proletarskega gibanja in zaupnik. Ali so tisti, ki so sodruga Salomona in Bede-nika postavili za kandidate veliki in mnogoštevilni: njih so postavili za svoje kandidate tisoči in tisoči rudarji in ostali delavci in kmetje, ki bodo tudi kot en mož vsi šli na volišče ter volili 5. skrinjico, ter tako manifestirali, da s par judeževimi groši, ki jih nudijo belgrajski kapitalisti, ne prodajo interese svojega več milijonov broječega razreda, ki je izkoriščan in potlačen. Vsak proletarski glas, ki bi bil oddan za zastopnika kapitalistov, ministra radikalnega in njegovega hlapca Mihata bi govoril: gospod minister premalo so kapitalisti nas preganjali, premalo so nas po krivem zapirali, preveč nam da- jete svobode, preveč dobre plače imamo, premalo delamo samo 8 ur. In minister bo dejal sam pri sebi: poglejte, kako dobri so rudarji: zaprti so bili, preganjani po nedolžnem od nas kapitalistov. Raztrgani in lačni so, ker jih plačamo samo toliko, da lahko žive, da ravno ne umirajo. 8 ur delajo tako težavno delo, pa so še preveč zadovoljni. Zapovejmo jim, da delajo 10 ur, zaprimo njihove zaupnike, razpustimo organizacije, znižajmo jim plače, pa bodo vsi prihodnjič volili nas kapitaliste, nas srpske radikale. Vsi rudarji kot en mož morajo pokazati, da s tako politiko rudarjev ne bodo zapeljali. Medvode. Delavstvo je v naši državi v tako obupnem stanju, kakor še dosedaj nikdar. Zato je naravna zapoved za vsakega zavednega delavca, da se združimo vsi skupaj, ker le z združenimi močmi bomo uspeli, da se uspešno obranimo kapitalistične ofenzive, ki postaja vsak dan objestnejša. To je tudi delavstvo Slovenije uvidelo in gre v sedanji volilni boj združeno pod rdečo zastavo soc. str. del. ljudstva. Le stari razbijač delavske sloge, zloglasni Bernot, se že, kakor vedno, zopet čutil poklicanega, da razbija in seje prepir in zdražbo. Žal se mu je posrečilo, da je nahujskal tudi v Medvodah par ljudi, ki smatrajo, da je za proletarijat koristno, če trgajo plakate in volilne manifeste soc. str. del. ljudstva. To sramotno dejstvo moramo pribiti, da pokažemo, kako nestrpni so nekateri Ber-notovi zapeljanci. Eden teh je bil tudi Bernotov kandidat Cvejnar. Pa prepričani smo, da bodo tudi ti zapeljanci kmalu sprevideli, da je edina rešitev delavstva v silni enotni fronti vseh zatiranih in izkoriščanih. Zato bodo vsi zavedni delavci in nameščenci v Medvodah volili 6. skrinjico, skrinjico enotne fronte! Škofja Loka. Navzlic deževnemu vremenu se je zbrala tisočgiava mnor žica na glavnem trgu v Škofji Loki na shodu Soc. Stranke Delovnega Ljudstva. Na shod so poslali klerikalci dva mlada orliča, ki sta z medklici, neumestnimi, grozila popolnoma enako kot par orjuncev, ki so prišli z istim namenom na shod, in pa par gospodov, najbrž slabo plačanih uradnikov, ki se ne zavedajo svojega interesa. Tu smo videli, kako orliči in razni drugi kapitalistični ptiči se vedno znajdejo v tesnem objemu z orjunci in drugimi takimi bužuaznimi pijanci in junci, v enotni fronti, kadar se gre proti delovnemu ljudstvu. Njim ni dovolj, da policija in vlada brani interese kapitala, preganja delavske zaupnike, razveljavlja mandate komunističnih narodnih poslancev, pravilno od ljudstva izvoljenih. To je za njih še vse premalo. Sami bi radi delali policajska dela in terorizirali ljudstvo, dasiravno se prištevajo v nekake ljudske demokratične stranke — ki pa so demokratične in ljudske samo v besedah, v dejanju pa skrajno reakcijonarne, teroristične. Ali je bilo topot zastonj. Delov, ljudstvo, delavci in kmetje škofjeloške doline so dovolj zavedni, da so dali duška svojemu gnjevu in samo razsodnosti naših sodrugov se je zahvaliti, da ti ptiči in junci niso dobili zasluženega plačila. Poročal je L. Klemenčič, bivši nar. poslanec komunistične stranke, ki jo je vlada razpustila zato, ker je odločno zastopala interese delovnega ljudstva. Toda proletarsko gibanje se ne da trajno zadušiti: dokler bo zatiranje, izkot-riščanje od par tisoč bankirjev, veletrgovcev in špekulantov, tako dolgo se bo proletarijat boril proti temu izkoriščanju, proti kapitalizmu, toliko časa bo živel boj za socijalizem. Vzemimo primer v Ljubljani. Vlada je protiustavno in protizakonito (celo v nasprotju z zakonom o zaščiti države) vrgla iz občine ljubljanske pravilno izvoljenih 6 odbornikov delavske kmečke republikanske skupine. Proletarijat Ljubljane pa ni odnehal od boja proti kapitalizmu in njegovemu terorju ter se je v odgovor na to strnil v enotno proletarsko fronto, dobil do 20 odbornikov in župana. Delovno ljudstvo mora na vsak teror buržuazije odgovoriti z enotno proletarsko fronto. To je storil tudi proletarijat Slovenije. On si je ustvaril stranko, v kateri so vsi komunisti in še povrh vsi levi socijalisti, ki obsojajo sodelovanje in zvezo z buržuazijo. Naša stranka je zastopnica delovnega ljudstva. Ona nima nobenih osebnih interesov. Njeni interesi so interesi celokupn. prolet. razreda, interesi del. ljudstva. Zato ona; edina lahko ljudstvu govori popolno resnico, ne strašeč se ječe in preganjanja, kakor so njeni predstavniki štiri leta delali. Vse druge stranke prikrivajo svoj pravi namen: podpiranje izkoriščevanja kapitalistov — pod raznimi krinkami in lažnivimi gesli. Vse druge stranke hočejo zastopati vse stanove — v resnici zastopajo samo razne klike kapitalističnega razreda — govorijo za solidarnost med sloji — v resnici vodijo najhujši boj proti delovnemu ljudstvu, zagovarjajo svobodno špekulacijo, gra-bež, indirektne davke, ki jih plačuje samo ljudstvo. Stranka Delovnega Ljudstva odkrito Pove, da se ona bori samo za interese tistih, ki delajo, in da se ona odločno bori proti kapitalističnemu razredu. Današnje težko stanje, v katerem se delovno ljudstvo, delavci, nameščenci in poljedelci, kmetje nahajajo — vedno večja draginja, vedno večji indirektni davki, vedno hujše oboroževanje, vedno hujši teror nad delovnim ljudstvom, mora ljudstvo razumeti, da ne bo zopet prevarano, kakor je bilo že tolikokrat prevarano; naša dolžnost je, da ljudstvu povemo prave vzroke današnjega stanja in pot, po kateri mora hoditi, če si hoče ohraniti svoje osnovne pravice, golo življenje in končno osvoboditev izpod jarma kapitalizma, v katerega je danes vpreženo. Povsod, kjer vladajo kapitalisti, vršijo ofenzivo proti delovnemu ljudstvu z namenom, da vse stroške svetovne vojne, ogromne milijarde, zvalijo na izmozgana ramena delavcev, nameščencev in kmetov. Medklici: V Rusiji se ravno tako oborožujejo, v Rusiji vlada lakota! Da, Rusija je ogromna dežela s 140 milijoni prebivalcev, edina, ki je vrgla oblast veleposestnikov in velebankirjev ob tla in kjer so delavci in poljedelci in nameščenci vzeli vso oblast v svoje roke, razdelili več milijonov hektarov zemlje revnim kmetom, socijalizirali tovarne in oborožili delavsko kmečko armado za boj proti svojim in mednarodnim inmperijalistom. Vladala je tam lakota predlansko leto, ker jo je zadela ogromna suša in ker so kapitalisti razrušili gospodarstvo in blokirali deželo, hoteč z lakoto prisiliti ljudstvo, da jim vrne zemljo, tovarne in oblast. Delovno ljudstvo, delavci, nameščenci in kmetje na celem svetu imajo iste interese, istega sovražnika, kapitalizem, ki je mednaroden in jih izkorišča. Zato je dolžnost vseh, da se roko v roki borijo za svoje pravice, za svobodo, zoper izkoriščanje. Preči ta j te program naše stranke, pa se boste prepričali, da je to program, ki odgovarja vašim interesom. Zato bo vsak zaveden delavec in kmet vrgel kroglico v 6. skrinjico. Vsi navzoči delavci, poljedelci in nameščenci razven dveh orličev in orjuncev, so odobravali izvajanja govornika in navzlic dežju z velikim zanimanjem vztrajali na shodu. Potem se je vršil v društvenih prostorih shod SLS. Govornik je pripovedoval zanimive šale, katerim se je ljudstvo smejalo. Dve dolgi uri je razkladal glavno geslo te stranke: avtonomijo Slovenije. Potem se je oglasil k besedi s. Klemenčič, bivši komunistični narodni poslanec. V 10 minutah je objasnil navzočim, da je vzrok današnjemu težkemu položaju kapitalizem in izkoriščanje, ki ga vršijo kapitalisti, bankirji, tovarnarji in špekulanti nad delovnim ljudstvom. Ravno tako kot so izkoriščani delavci in poljedelci v Sloveniji, tako je izkoriščano tudi delovno ljudstvo na Hrvaškem in v Srbiji. V Srbiji se odločno borijo delavci in poljedelci proti absolutističnemu režimu. Zastopnik SLS je pozabil povedati, kako naj se reši ljudstvo iz seaanjega težkega položaja. Naivno je misliti in prevara je ljudstva, če se govori, da se bo ljudstvo rešilo iz težkega položaja s tem, če bo glasovalo za Slov. Ljudsko Stranko, ki zastopa interese zadružnega kapitala in ki nima javnih pogledov, na kakšen način naj ljudstvo pribori samoodločbo in samoupravo. Socijalistič-na Stranka Delovnega Ljudstva vam odkrito pove, da se samo z glasovanjem 18. marca ne boste rešili. Še hujša bo draginja, še večji bodo indirektni davki, še manj pravic boste imeli, če ne boste roko v roki z delavci in poljedelci celega sveta vodili odločen boj proti kapitalistom. V tak boj vas kliče Soc. Stranka Delovnega Ljudstva. Zato bodo vsi, ki se hočejo boriti za ljudsko avtonomijo, delavsko, poljedelsko, republikansko vladavino vrgli kroglice v 6. skrinjico. Vsi navzoči delavci in revni kmetje so odobravali izvajanja našega govornika. Shod kmetov v Godeščah. Navzlic dežju so se zbrali kmetje in delavci na shod na prostem naše stranke. Sodrug Klemenčič je v dveurnem govoru, ki so ga vsi z velikim zanimanjem poslušali, razložil navzočim popolnoma jasno in resnično, v kakšnem položaju je delovno ljudstvo in po kateri' poti naj gre, če se hoče rešiti svoje oropane pravice, če se hoče ohraniti pred siromaštvom, ki mu grozi. Razložil je pojav draginje. Povedal je, kako in na kakšen način iz-vozničarji grabijo poljedelce, kupujejo po ceni poljske pridelke in jih drago prodajajo, milijone pa vtaknejo v svoj žep, dasiravno niso ne orali, ne sejali, ne želi. Poljedelca vsak goljufa in skuša prevarati. Stranka Delovnega Ljudstva mu govori odkrito in resnično. Interes malega kmeta je enak interesu delavca. V Sloveniji nimate kmečke hiše, kjer ne bi bil en član družine delavec, v mestu ali pa v Ameriki. Delavec in poljedelec imata skupni interes — njih izkoriščajo kapitalisti potom draginje in indirektnih davkov na sol, sladkor, obleko. Zato se morata skupno boriti proti izkoriščanju ne samo na dan volitev, temveč v vsakodnevnih bojih za svoje pravice, proti draginji, za golo življenje, proti kapitalistični vojni itd. Vsi so odobravali izvajanja govornika. Stari osiveli poljedelci, ki imajo dovolj skušenj za seboj, so spoznali, da se edino Stranka Delovnega Ljudstva odločno in neustrašeno bori za delavca in poljedelca. Zato bodo vsi kot en mož volili v 6. skrinjico. Dolsko. 25. febr. se je vršil pri nas shod SLS. Shod se je vršil v Ljudskem domu pri sv. Heleni. Govoril je g. Stanovnik, g. dr. Brejca, slavnega delavskega »krotitelja«, ki se tudi puli v ljubljanski okolici za mandat, se pa SLS ne upa javno kazati, ker ve, da ga noben kmet in delavec — ne mara. — Gospod Stanovnik je najprvo povedal, da je kmet. Potem je povedal, da se nahaja v naši državi delavno ljudstvo v veliki bedi, tudi uradništvo, je rekel, je zelo slabo plačano. Pozabil pa je gospod Stanovnik povedati, kaj je vzrok tega bednega stanja in tudi ni povedal, kaj je slavna SLS, ki je precej dolgo bila na vladnih jaslih, storila za to delavno ljudstvo in uradništvo. Ker gosp. Stanovnik tega ni storil, mu pa povemo mi delavci in kmetje, da je vzrok tega stanja ta, da je delavno ljudstvo bilo premalo zavedno in je nasedalo raznim meščanskim strankam, kakor je ena izmed teh SLS, ki se hlini delavcem in kmetom, dokler išče mandatov, kadar je pa na vladi, tedaj pa dela za veleposestnike in verižnike, na male kmete pa pozablja, lačno delavstvo pa, ki hoče kruha, pita s svinčenkami. To bo mogoče gospodu Stanovniku znano, ker z njim kandidira dr. Brejc, ki je dovelj dolgo sedel v Ljubljani na vladi. Nadalje je govoril gosp. Stanovnik tudi o avtonomiji. Zopet je pozabil povedati, da je glavni krivec, da je bilo še tisto malo avtonomnih pravic, ki so jih imeli v stari Avstriji deželni zbori, zapravljeni tedaj, ko je sedel v Bel-grajski vladi dr. Korošec, v Ljubljani pa je bil predsednik vlade Stanovnikov so-kandidat znani dr. Brejc. — Koneč-no je Stanovnik že vzkliknil: krščansko ljudstvo, kaj hočeš dopustiti, da se izvaja nad vašim duhovništvom kan-celparagraf? — Za znani zakon o zaščiti države, ki je vzrok, da so se tisoči in tisoči delavcev vlačili po ječali in zgubili službo in zaslužek pa ni imel besede. — Še je vprašal z visokim glasom: Krščanski stariši, ali bodete dopustili, da se odpravi krščanska šola? — Gospod Stanovnik je hotel cel pomen volitev pokazati tako, kakor bi se šlo pri teh volitvah za zmago Krista ali Antikrista, to je pa grdo izrabljanje vere. Ker vsakdo ve, da se gre pri teh volitvah zato, ali bodo vladali pri nas kapitalisti, verižniki in veleposestniki ali pa kmetje in delavci. Kristus je trgovce in verižnike vrgel iz templja, SLS pa je popolnoma pod vplivom denarnih magnatov (le spomnimo naj veleposestnika dr. Brejca, tovarnarja Remca, miljonarja Polaka itd.). Če bodo zmagali kapitalisti, bodo, kakor do zdaj, naložili vse ogromne davke na ramena kmetov in delavcev. In ko je bila SLS na vladi, kaj je storila v tem pogledu, gosp. Stanovnik? Če bodo pa zmagali kmetje in delavci, bodo skrbeli, da se davki nalože tistim, ki so v vojni in po vojni priverižili milijone. Edina stranka delavcev in kmetov je danes soc. stranka delovnega ljudstva, ker ona je edino v svojem programu povedala jasno, kako se hoče boriti za koristi kmetov in delavcev. Gospod Stanovnik, kmet z belimi rokcami, mar nas imate za tako neumne, da mislite, da smo že pozabili, kdo je med vojno agitiral za vojno posojilo in opeharil na ta način kmete za težko prihranjene krajcarje? Kdo je agitiral za vojno 1. 1914? Gospodje iz SLS, kaj pa je z republiko, zakaj si ne upate nastopiti odločno za ljudovlado, za kmečko delavsko republiko? Zato, ker upate, da boste spet sedeli v beograjski vladi in se nečete zameriti srbskim radikalom. — Gospodje klerikalci, Vaše fraze več ne vlečejo. Kmetje in delavci se probujajo in kakor en mož bodo 18. marca volili 6. škrinji-co, na kateri je na rudečem papirju nosilec Iv. Makuc, to je škrinjico soc. str. del. ljudstva. — Živela delavsko-kmeč-ka vlada! — Živela republikanska soc. stranka del. ljudstva! Hotederšica. Tu se je vršil v nedeljo pri »Korzetu« volilni shod SSDL. Zbralo se je veliko število delavcev, kmetov in obrtnikov, ki so pazno poslušali s. Makuca. S. Makuc jim je razložil sedanji politični položaj ter pojasmi, kako so dosedanje centralistične, kapitalistične vlade pripeljale našo zemljo v tak položaj, v kakršnem je sedaj. Par ve-rižnikov, fabrikantov, veletrgovcev in bankirjev živi v izobilju, tako, da ne vedo kako bi bolj tratili in zapravljali denar, delavno ljudstvo pa, mali kmet, mali obrtnik, delavec in uradnik gladu-jejo. Dočim se mali kmet zadolžuje in mora plačevati ogromne stroške; dočim delavca preganjajo z »obznanami« in raznimi zakoni ter onemogočujejo njegov boj za boljši kos kruha in mu jemljejo še tisto malo pravic, ki so mu ostale; dočim je uradnik prišel naravnost na beraško palico, pa beremo dan na dan o silnih milijonih, ki jih služijo in »za-radjujejo« razni špekulanti in »državotvorni« poiitičairji. Politika naših centralističnih, meščanskih strank je politika, ki jo diktirajo razne banke, pa naj si že bodo Kamenarovičeve ali Pra-protnikove. Klerikalci tudi šušmarijo sedaj z avtonomijo, ki so jo sami zapravili. Sedaj se delajo lepe, pa so vendar sami sedeli v Beograjski in Ljubljanski vladi in niso tedaj za ljudstvo naredili ničesar, razven da so na Zaloški cesti poslali par delavcev v nebesa, to so edini, ki so jih odrešili gospodje iz SLS. Ljudstvo hoče republikansko vlado, vlado delovnega ljudstva, ki bo naredila red; ki bo odpravila militarizem in bo naložila davke na pleča bogatašev. Zato pa bodo tudi vsi kmetje, delavci, obrtniki in uradniki glasovali za republikansko vlado, z vlado delovnega ljudstva. Vse krogljice v 6. skrinjico, za soc. str. del. ljudstva. Na shodu, ki mu je predsedoval s. Rudolf Franc, se je zbiralo tudi za volilni sklad. Logatec. V nedeljo je bil tu v gostilni »Doljan« volilni shod SSDL. Sodr. Makuc je razvil program pred 1000 poslušalci. Kakor povsod so se tudi v Logatcu izrekli vsi kmetje, delavci in obrtniki in uradniki za soc. str. del. ljudstva. Proti vojskam, proti vojnim hujskačem, proti diktaturi centralističnega kapitalizma, kakor tudi proti avtonomistični hinavščini klerikalcev, ki so svoj čas s svojo agitacijo za vojna posojila oškodovali toliko ljudi. Logat-čani hočemo republiko, vlado delovnega ljudstva, ki bo vladala za delavno ljudstvo, pa proti verižnikoin in oderuhom. Program SSDL je bil od tisočglave množice sprejet in ko je s. Makuc pozival nasprotnike naj se oglase k besedi — so vsi molčali, ker jih je bito sram in ker so videli, da je vse odtočno za SSDL. Izvolil se je v začasni volilni odbor za predsednika s. Zupančič Jože, za tajnika s. Maček Fr., za blagajnika s. Jerina Fran, za preglednika pa ss. Petrovčič Iv. in Divjak Fr. Zbralo se je tudi za volilni sklad 88 Din. 18. marca pa bo tri četrtine Logatca oddalo svojo krogljico za 6. škrinjico za SSDL. Živela delavska kmečka lju-dovlada! Gorenja vas. V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršil tukaj v gostilni pri Peternelu ob 3. uri popoldne dobro obiskan volilni shod, na katerem je govoril sodrug Tokan iz Ljubljane. Shod je pokazal, da ima Socijalistična stranka delovnega ljudstva v Poljanski dolini dobra tla. Nasprotoval ni govorniku nihče, vsaj bi bilo tudi težko, ker so bila izvajanja s. Tokana vseskozi stvarna. Le eden je po shodu zabaval nekaj sodrugov s tem, da jim je pripovedoval, da je bil svojčas v Ameriki, kjer si je pri težkem delu prihranil toliko denarja, da si je potem doma kupil malo po- sestvo, sedaj pa d'a je pristaš »samostojne« polomije. Ali mož je kmalu uvidel, da se je obrnil na napačno adreso, na kar je med splošnim smehom obupal. — Ljudje v Poljanski dolini so siti izdajalske politike samostojnežev, so pa tudi siti večne klerikalne farbarije, zato bodo dne 18. marca metali svoje krogljice v 6. skrinjico, ki je skrinjica socialistične stranke delovnega ljudstva. Kočevje. Pretečeni dve nedelji se je vršilo pri nas na Kočevskem več shodov socialistične stranke delovnega ljudstva, na katerih je poročal naš kandidat s. Ig. Mihevc. Govoril je med drugim tudi o kočevski železnici, pač pa ne tako, kakor govori Pucelj in kandidatje drugih meščanskih strank. Sodrug Mihevc je rekel, da se je svota iz dolarskega posojila, ki je bila namenjena za zgradbo kočevske železnice, porabila za zboljšanje valute in da so dolarji zginili nekam v Švico, sedaj pa ni dolarjev in ne kočevske železnice, ker je Kočevarjem vladna stranka vseskup zapravila. Impozanten shod se je vršil v mestu v dvorani hotela »Forst«. Navzočih je bilo par sto volilcev. V jedrnatih besedah, ob burnem pritrjevanju je kandidat s. Mihevc pojasnil politični položaj, ki je tako kritičen in nevaren ravno sedaj, ko se francoski velekapitalizem tepe za Poruhrske rudnike in ki vsebuje nevarnost, da se ne zaneti zopet svetovni požar, obenem pa ječi nemško delavstvo pod francosko kapitalistično pestjo. Istotako se je vršil volilni shod v Seleh, ki je bil dobro obiskan in so volilci z navdušenjem vzeli na znanje poročilo kandidata. — Obenem se je vršil shod klerikalcev, poročal je klerikalni kandidat, ki je govoril pol ure samo o tem, da je pošten. Navzočih je bilo 16 ljudi in natakarica. — Še bolj regimenten shod je pa imel narodni socijalist Juvan. Na tem shodu je pa bilo 8 ljudi, natakarica in gostilničarjeva hči. Govoril ni nič navadnega. Škrinjica enotne fronte delovnega ljudstva na Štajerskem je 5. Na vsaki skrinjica je kandidatna lista DEBELO RDEČE OBROBLJENA. . Nosilec: RUDOLF GOLOUH. Pogreb prve klase sa muzikom. Zadnje dneve se je vršil v Mariboru shod radikalne stranke, ki je, kakor znano, z demokrati in samostojneži s pomočjo narodnih socijalistov upeljala zakon o zaščiti delavcev. Na shod so prišli v salonskih vozeh g. dr. Stojadi-novič, ministar finansija, bančni ravnatelj; kr. namestnik g. Ivan Hribar, mnogo drugih dostojanstvenikov in seveda močen oddelek policije. 2e ko sta govorila Stojadinovič, nosilec liste in g. dr. Dernovšek o narodnem osvobo-jenju in o narodnih idealih, so začeli kričati navzoči delavci in nameščenci: »Kruha nam dajte, kruha, ne pa lepili štorij.« Ko se je pa nato pojavil bivši socijalist in sedaj radikalni sokandidat g. ministra in bančnega ravnatelja, Nachtigal, so prisotni delavci sprejeli tega dezerterja s tako »burnim aplavzom«, da kar ni mogel priti k besedi in nadaljnega »ploskanja« ga je rešil predsednik shoda g. državni pravdnik dr. Graselli le s tem, da je shod predčasno zaključil, ne da bi dični Nachtigal končal... Politični mrtvec Nachtigal je imel vsaj lep pogreb, predno se vleže k večnemu političnemu spanju v daljni Pa-krac. Bizovik. Volilni shod, ki ga je sklicala socijalistična stranka Delovnega Ljudstva, se je vršil na prostem ob 10. uri dopoldne. Vdeležili so se ga vsi moški, ki so prišli iz cerkve, in še več sodrugov iz vasi. Govornik, okrožni kandidat SSDL sodrug Fabjančič je razlagal program stranke, ki so ga vsi navzoči odobravali. Proletarijat in zavedni mali kmet v Bizoviku je pristaš enotne fronte v SSDL. Medvode. V gostilniških prostorih pri g. Jesihu sta se vršila en za drugim dva shoda pretečeno nedeljo popoldne in sicer najprej shod SSJ, nato pa shod SSDL. Enega samostojneža, ki je bil totalno pijan in je razgrajal, smo postavili na cesto. Navzoči so bili tudi štirje or-junci, ki pa niso upali delati takega kra- vala, da ne bi tudi oni po vzgledu samostojneža okusili svežega zraka. — Za Bernotove socijaliste je govoril nosilec njihove liste na Kranjskem Kisovec, za SSDL pa okrožni kandidat sodrug Fabjančič. Kisovčev govor je bil zelo medel, ker je mož slab govornik; priznati pa se mora, da ni surovo napadal, kot je to navada pri nekaterih Ber-notovcih. Tudi Cvajner, ki je brez dvoma sposobnejši od Kisovca, je bil dostojen. Govor s. Fabjančiča je bil sprejet z burnim odobravanjem, dočim so Kisovcu ploskali le 4. Proletarijat Medvod zahteva od svojih voditeljev, da se izjavijo za enotno fronto. Gameljne. Shoda SSJ, na katerem sta govorila Kaiser in Bohm, se je vde-ležil tudi naš sodrug Pokovec, kandidat za logaški okraj. Po njegovem govoru so se prisotni proletarci v veliki večini izjavili za enotno fronto in bodo volili v 6. Skrinjico. Šmartno pod Šmarno goro. Na shodu SSJ, ki se je vršil v nedeljo ob 7. uri zvečer, se je delavstvo pod vtisom izvajanj s. Pokovca in domačih govornikov izjavilo proti razdiralni Bemotovi politiki in za SSDL. Dragatuš. Ob obilni udeležbi volilcev je poročal na shodu pretečeno nedeljo s. dr. Jelenc o programu in volilnih parolah SSDL. Za svoja izvajanja je žel veliko odobravanje. Dober del Bele-krajine je zavrgel samostojne in klerikalne fraze in pojde v boj za delav-sko-kmečko republikansko »Socialistično Stranko Delovnega Ljudstva«. Vače. Na shodu, ki se je vršil ob 10. uri dop. v nedeljo, so poročali ss. Zadnik in Kres. V teh krajih se podira zlasti samostojna kmetijska stranka v prid naši internacionalni SSDL. Hotič. Na volilnem shodu v nedeljo popoldne je govoril s. Zadnik. Hotič je že prej bil močna rdeča trdnjava. Tak tudi ostane. Op. ur. Razen gori naštetih, se je vršilo v nedeljo še več drugih shodov, o katerih bomo poročali v prihodnji številki. Za centralni volilni sklad so žrtvovali: S. Mazov 5 Din, s. M. Tavčar 2 D, s. Miško Rodič 5 Din, na poli št. 65 nabrano 75 Din 50 par, s. Ojsterc nabral na poli št. 2 61 Din 50 p, S. Makuc zbral na poli št. 1. 91 Din 75 p, s. B. S. 20 Din, s. Jereb 10 Din, s. N. N. 10 Din, s. M. B. 15 Din, v Borovnici zbrano na polo št. 21 14 Din, S. Makuc zbral na shodu SSDL v Logatcu 88 Din. Skupaj 464 D 75 p. V nedeljo se vršijo shodi: Radeče pri Zidanem mostu ob 7. uri zjutraj. Loka pri Zidanem mostu ob 11. uri dop. na prostem. Zidanem mostu ob 7. uri zvečer pri »Moserju«. Mokronog ob 11. uri dop. pri »Lipi«. Št. Rupert ob 7. uri zjutraj na prostem. Št. Janž ob pol 8. uri zjutraj na prostem. Tržič ob 11. uri dopoldan pri »Korn Mariji«. Št. Vid nad Šiško na prostem. Kresnice ob 11. zjutraj v gostilni »Grič«. Senožete ob 3. popoldan pri g. škri-narju. Št. Jernej po maši na prostem. Jezersko, Cirknica, Domžale Črnomelj, Novo mesto, Ribnica, Stara cerkev (čas bo pravočasno naznanjen). Volilni razglas radničke stranke. »Radnik« prinaša v zadnji številki volilni proglas »Nezavisne delavske Stranke«, ki je v nekaterih okrajih Srbije in Hrvaške postavila svoje kandidate. Volilni proglas se v glavnem poklapa z volilnim manifestom Soc. Str. Delovnega Ljudstva. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti ves proglas temveč prinašamo samo izvleček. Uvodni del je skoraj dobesedno enak našemu manifestu. Draginji, ki je poslednji mesec posebno občutno narasla, volilni proglas posveča posebno pažnjo: »Draginja davi najširše ljudske mase, ki padajo onemogle in umirajo od lakote. Beda delavcev in revnih kme- tov, malih obrtnikov in nižjih uradnikov je dosegla vrhunec. Celi kraji naše dežele umirajo od lakote, dočim so bogataški magacini polni hrane, dočim ostudne kapitalistične in bankarske klike vršijo najostudnejšo spekulacijo s krvavimi proizvodi delovnega naroda, grabeč preko noči milijone. Radnička partija kot iskren predstavnik vseh ekspioatiranih zahteva zato, da bi odvrnilo draginjo. Da se napravi konec špekulacije; ona zahteva nacijonaliza-cijo trgovine; brezplačno prehranjevanje revnega prebivalstva; graditev stanovanj za delavce in revno prebivalstvo, vsestransko podpiranje produktivnih in konsumnih zadrug, popolne delavsko kontrolo nad proizvajanjem. Agrarno vprašanje je ostalo nerešeno. Zato zahteva, da se veleposestniška zemljai s celokupnim inventarjem da tistim, ki jo obdelujejo brez vsake odškodnine. Invalidsko vprašanje tudi ni rešeno. Zato se zahteva popolno zavarovanje invalidov na stroške kapitalističnega razreda. Hegemonična politika srbske buržuazije, poosebljena v Pašič Pribičevičevi vladi — ugroža narodno jedinstvo. Nikoli ni bila mržnja med Srbi in Hrvati tako razjarjena kot je danes. Kapitalistične klike raznih pokrajin da bi zadovoljile svoje koristi in osi-gurale enako pravo grabeža delovnega naroda, razdirajo narodno jedinstvo. Današnja vlada s Pribičevičem kot pomagačem hoče pod firmo narodnega jedinstva s silo obdržati hegemonistični režim in reakcionarno1 ustavo. Narodno jedinstvo se ne more s silo izvršiti, Radi tega NRP da bi se obvarovalo jedinstvo, se bori proti vseh zakulisnih klik, vstaja proti vsakemu nasilju in zahteva korenito spremembo ustave in popolno samoodločbo naroda. Ravno tako se bori z vso odločnostjo za narodne manjšine in za njihovo ne samo gospodarsko temveč tudi kulturno in politično svobodo. Uradniško vprašanje so vse dosedanje vlade pustile nerešeno, da bi na ta način iz uradnikov napravili ubogljive sužnje. V gospodarski in finančni politiki vlada razmetavanje in kaos. Vsa državna bremena so naložena potom indirektnih davkov na pleča siromašnih slojev. Zahteva, da se potom direktnih davkov obteži kapital, nagomilan potom grabeža delovnih množic. Velike sume se mečejo za vojsko in policijo, da bi se ohranil kapitalistični družabni red in izpeljala imperialistična politika, ki vživa vedno nove vojne. V borbi proti razsipavanju narodnega norca za neproduktivne cilje, zahteva stranka namesto stoječe vojske oboroženje ljudstva in varovanje mira. Zahteva se mir in zveza s sovjetsko Rusijo, izgon kontrarevolucionarnih band objavlja se vojna vsaki imperialistični vojni in anuliranje vojn. dolgov. V svrho obvarovanja miru na Balkanu in neodvisnosti balkanskih narodov od zapaidno-imperijalističnih držav, zahteva se federacija balkaskih soci-jalističnih republik. S policijskim terorjem in mahinacijami je buržuazia uspela, da v mnogih okrajih Srbije, Bosne, Vojvodine in Hrvaške stranke ni mogla postaviti kandidatov. Kjer se je to zgodilo, svetuje se vzdržavanje od glasovanja. Povsod pa* kjer so izstavljene liste morajo vsi proletarci iti na volišča In oddati glasove za svojo stranko. Glaso- vi za njo govore gromko v celi zemlji: Živela pravica koalicije, štrajka, zborovanja, dogovorov, in svoboda tiska! Živel 8-urni delavnik! Doli s kapitalistično trgovino in gra-bežem! Doli z draginjo! Živela kontrola delavskih in kmečkih organizacij nad proizvajanjem! Doli s carinarnimi taksami, monopo- li, trošarino — naj vsi davki padejo na posestva in dohodke bogatašev! Doli z nasiljem buržuazije nad delovnim ljudstvom! Doli z zakonom o zaščiti džave! Doli z vojno! Živel mir s Sovjetsko Rusijo. Živela federacija balkanskih socialističnih republik. Živel razredni boj in enotna fronta proletarijata! Centralni odbor N. R. P. J. Objave. Policiska direkcija v Ljubljani nam poroča: Ker stojimo tik pred volitvami v narodno skupščino, opozarja policijsko ravnateljstvo znova na določila § 23 tisk. zakona, glasom katerega je nalepljenje lepakov dovoljeno samo na krajih, ki so oblastveno nalašč v ta na- taktiko enotne fronte lahko bori proletarijat za svoje od kapitalistične ofenzive ogroženo življenje. §•#•»•••• ••••••••#••• •••••• ••••••••• *)••••• Vodja za bager : se itte. S S V tej stroki popolnoma izvežbani reflektanti z J • dobrimi spričevali naj pošljejo ponudbo na • upravo lista pod „Baser“. • Odgovorni urednik: Anton Šuštaršič. Zvezna tiskarna v Ljubljani. Lastnik konzorcij.