Stran 475.
Kmetijstvo.
Kako pripravljati sadni mošt.
Ker je letos ne samo pri nas, ampak tudi na Kranjskem, Štajerskem, Avstrijskem in više gori na Nemškem bogata sadna letina in se je zlasti zimskega sadja, jabolk in hrušk pridelalo v nenavadni obilnosti, ni skoro misliti na ugodno sadno kupčijo in samo pozna zimska jabolka in hruške bo morda o pustu ali proti veliki noči možno prodajati po taki ceni, da se utegne kupčija izplačati. Ker je pa sadje letos v prav mnogih krajih ranjeno po toči, ali zaradi preobilega rodu premalo razvito, ali slednjič črvivo *n gnitju naklonjeno, je resno skrbeti za to, da se vse tako sadje uporabi v izdatno korist producentom.
Dobro zimsko sadje se v svojem času gotovo koristneje uporabi, kakor zdaj; tako imamo v naših gorah mnogo Dunajk (Mešanckerc) in pogačic (Haslinger), o katerih ni dvomiti, da se po novem letu in do pomladi prav dobro prodajo. Ti vrsti je lahko ohraniti do meseca maja, in takrat je veliko povpraševanje po njih, ker so že vse druge vrste po šle. Druge slabše vrste in tudi bolj drobne, nepopolnoma razvite po teči ranjene Dunajke je najkoristneje uporabiti za izdelovanje mošta, jabolčnika, kakor ga delajo tudi v drugih sadorodnih deželah.
V   naslednjem hočemo povedat:, kako ravnati, da dobimo dober, vstrajen sadni mošt.
V   to odmenjeno sadje naj bode prav zrelo, tako da bode imelo svojo popolno vsebino sladkorja. Najbolje je, da vzamemo več vrst jabolk ali hrušk in sicer bolj sladkorne, potem kisljate, kakoršne so Reinete in slednjič nekoliko trpkih, ki obsegajo mnogo tanina (čreslovine), kakoršne so divjake ali lesnike. Iz take zmesi napravimo mošt, ki se naglo izčisti in dobro ohrani, če imamo premalo kislih jabolk ali Beinet, pomagajmo si s tem, da dodamo moštu   50  do   100 gramov citronove kisline,
Stran 476.
katero  lahko   prav   po   ceni  kupimo v vsaki mirodilnici ali drogariji.
Jabolka, ki so omenjena za napravljanje mošta, treba nakopičiti ter jih pustiti na kupu do konca novembra ali decembra, da dobro dozore ter se, kakor pravimo, razpotijo, po čemer spoznamo, da so dosegla popolno zrelost. To nakopičenje ]e neobhodno potrebno, in če smo sadje potrgali, ko je bilo še zeleno, mora ostati še dalje časa na kupu« Ko je sadje na ta način popolnoma dozorelo, moramo je oprati, da odstranimo zemljo, ki se ga morda drži; ognjita jabolka ali hruške pa je zavreči.
Sadje je zmastiti s posebnim sadnim mlinom, podobnim onim, ki se uporabljajo za grozdje. Prednost zaslužijo vsekakor tisti, ki so izdelani nalašč za maščevanje sadja, ter imajo cilindre od peščenika ali granita. Iz takih mlinov izcejeni mošt ne počrni nikdar, kakor po-črni oni, ki se izceja iz železnih cilindrov.
Kdor nima sadnega mlina, more poslužiti se navadnih lesenih ali kamenenih korit, v katerih z debelim, težkim betom, ki ima dolgo toporišče, v malih množinah smasti svoja jabolka ali hruške. Iz dog napravljenemu koritu treba podstaviti deske, da mu bet  ne   izbije dna.
Prav dobro zmaščena jabolka, je iztiskati (sprešati), in da bode to iztiskanje popolnejše, storimo prav, če vložimo med vsako plast blaga, v prenehljajih od 25 do 35 centimetrov, vrbovo pletenico (štorjo). Kdor nima stiskalnice, naj si pomaga z uporabo vreč ali žakljev od debelega, močnega platna, koji se je v lugu temeljito izpral vsak duh in okus. Vtakne naj dve ali tri vreče eno v drugo, v znotranjo naj vsuje zmaščena jabolka, ki se imajo iztisniti; potem naj zaveže odprti konec, na oba konca pa naj dobro pritrdi dva močna kolca, in dva krepka moža sučeta vsak svoj kolec eden na desno, drugi na levo. Po tem načinu so v starih časih iztiskavali mošt iz grozdja, in z nekoliko napeto močjo izprešamo tudi mošt iz sadja. Toda, če uporabljamo še toliko moči bodisi v stiskalnici, bodisi s krepkimi rokami, moramo iztiskavanje vender ponavljati. Po prvem prešanju poškropiti je razdrobljene jabolčne tropine z 10 do 15 °/0 vode in pustiti jih skozi 24 ur, da se napijejo. Po preteku tega časa razdrobiti in sprešati jih je še enkrat.
Prvi mošt je pomešati z drugim in vse skupaj se vlije v vrelni sod, a veho je zakriti z žakljičem napolnjenim s peskom. Kipenje ali vrenje se mora vršiti v gorkem prostoru na pr. v kuhinji.
Kadar je mošt nehal kipeti, zaliti je sod in zatakniti ga z dobrim zamaškom. — Od zdaj naprej je enako ravnati z jabolčnikom, kakor z vinom.
Kakor hitro se namreč zapazi, da se je izčistil mošt, pretočiti ga je v dobro zažveplan sod in zalivati ga vedno z drugim moštom, ki se hrani v manjši posodi, tako da ostane sod vedno polen.
Kdor hoče imeti boljšega jabolčnika, naj doda nekoliko kilogramov  sladkorja vsakemu  hektolitru mošta;
toda  v   obče  ne  delajo   tega   skoro   nikjer,  ker  stane
malo preveč.
Zrelo sadje, dobri in zdravi sodi, večkrat zalivanje
in pravočasno pretakanje v zažveplane sode so neizogibni
pogoji, če hočemo   imeti  jabolčnik   prijetnega  ukusa, ki
se dobrc^ ohrani, je zdrava pijača in se tudi   lahko odda
takim, katerim je vino predrago.                     I. Bolle.