Poštnin* plačana T gotovini Leto XVL, Štev. 45 UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3128. Inseratnl oddelek: Ljubljana Selen-burgova Ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica BL 2. — Telefon St. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sobota 23. februarja £935 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.—? Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Avstrijski obisk v Parizu Avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg je prispel v petek zvečer s svojim zun. ministrom Berger - Waldeneggom v Pariz, kjer bo dva dni gost francoske vlade. Po rimskem sporazumu med Italijo in Francijo, katerega bistvene določbe se nanašajo na Avstrijo, ni bil še noben avstrijski državnik niti v Rimu niti v Parizu. Zato spremlja evropska javnost, sedanji pariški obisk še z večjo pozornostjo. Avstrija predstavlja že ves čas po vojni kočljiv in nejasen evropski problem. Mirovne pogodbe so določile njeno neodvisnost, niso pa mogle preprečiti. da se ne bi v njej razmahnili dve tendenci, ki jih mirovna konferenca ni mogla rešiti in jih je zato skušala obiti. To sta dinamična sila pangermanizma in restavracija habsburške monarhije, ki sla se polagoma celo tako okrepili, da sta postali že pravo strašilo za evropsko politiko. Obe tendenci sta si postali tudi v notranjosti neporairljivi nasprotnici. Prva gleda v bodočnost ter zbira okrog sebe mladino, dočim se druga oslanja na tradicijo, na čase, ko je stari Dunaj živel na račun in stroške podjarmljenih slovanskih narodov. Novi režim se je iz strahu pred nacionalnim socializmom postavil za drugo tendenco, čeprav od račetka najbrž iz ozirov do inozemstva ie ni popolnoma odločno in jasno kazal svoje črno-žolte barve. Pač pa je polaga! glavni poudarek na posebno nemško kulturo in neko posebno poslanstvo Avstrije v Podunavju, ki pa v bistvu seveda ni nič drugega, nego stremljenje po obnovi nekdanjega ozemlja bivše Av-Btro-Ogrske, nad katerim naj bi svetila odrešujoča luč * filtrirane« nemške kulture. Poudarjanje te misije je dajalo Doll-fussovi Avstriji potrebno ideološko vsebino za borbo proti mistiki nacionalnega socializma. Po Dollfussovi smrti je ta borba bila lažja, ker je od tedaj popustila na zunaj ofenziva iz rajha. Jasno pa je, da se je s tem spremenila le dotakratna surova taktika, niso pa se spremenile tudi težnje nacionalnega socializma glede Avstrije. Kakor v drugih smereh, se je Nemčija tudi v av-•rtriiskem vprašanju začela posluževati krotkejših, čeprav nič manj nevarnih sredstev, med katere spada pred vsem zahteva po plebiscitu. Plebiscit zahtevajo z vedno večjo vztrajnostjo tudi pri--faši anšlusa v Avstriji, ki se ne imenujejo več nacionalne socialiste, temveč Velenemce, čeprav so seveda ostali isti hitlerjevci, kakršni so bili poprej. Če gre avstrijski kancelar v položaju, ko dviga nemški rasizem v Avstriji zopet grozeče svojo glavo, iskat pomoči v Pariz, je zelo razumljivo. Saj se je Francija obvezala pred poldrugim mesecem braniti skupno z Italijo z vsemi sredstvi avstrijsko neodvisnost. Toda država in >-ežim, ki se držita le s pomočjo tujih Vjajonetov, ne moreta računati na kon-;olidacijo v notranjosti, niti na norma-en gospodarski in politični razvoj. Zato je avstrijski režim, da utrdi svojo oblast, že od začetka gojil tihe nade na restavracijo Habsburžanov, ki bi bili gotovo močan jez proti združitvi z Nemčijo. Dokler bi stal obnovljeni habsburški prestol, toliko časa bi ne bilo mogoče niti mislita na priključitev Avstrije k Nemčiji. Dollfussov in Schuschnig-gov režim je naredil vse, da restavraciji pripravi pot; ukinil je tako zvano habsburško klavzulo, ki zabranjuje članom bivše cesarske hiše povratek v Avstri-,K>; vrnil je Habsburžanom zaplenjeno premožen ie in izpraznil celo del dvora zopet starim gospodarjem. Bivša vladarska hiša je res tudi takoj poslala dva svoja zastopnika, nadvojvodo Ev-gena in Salvatorja na Dunaj, kjer delujeta z vso vnemo za obnovo moči habsburške hiše. Njuno delo je tem lažje, Ver so vsi današnji voditelji avstrijske politike v srcu legitimisti. Podkancelar Starhemberg se je na zborovanju v Gradcu odkrito zavzemal za legitimistič-ne načrte in kancelar Schuschnigg je tik preti svojim odhodom v Pariz izjavil, da si Avstrija ne da v habsburškem vprašanju trajno vezati rok. Iz tega smemo pač sklepati, da bosta avstrijska držav-nfka pri svojih pariških posvetovanjih vsekakor napeljala razgovor tudi na možnost restavracije Habsburžanov. Nad vsemi temi načrti drži Mussolini svojo pokroviteljsko roko. Fašizem se dobro zaveda pomoči, ki bi mu jo nudila vazalna habsburška Avstrija proti pangermanskemu apetitu. Značilen v tem pogledu je članek, ki ga je o avstrijskem obisku v Parizu prinesel Mus-solinijev osebni organ »Popolo d* Italia«. Is članka je razvidno, da bo Italija vse storila v Parizu, da podpre avstrijske restavracijske težnje. Italija računa pri tem tudi na neodločnost francoske politike, ki se očividno še vedno ne zaveda pravilno izrednega pomena habsburškega vprašanja za vso podunavsko politiko. Francoska diplomacija je vedno gledala v njem napol osebno, napol notranjo zadevo Avstrije ter ni razumela, da se za njim skrivajo težnje avstrijsko-nemškega podunavskega imperializma in da se novi režim trudi za restavracijo le zato, da bi dobila avstrijski m madžarski revizionizem novega zavetauka Zapadna turneja avstrijskih državnikov: Hladen sprejem v Parizu V temi in noči sta dr. Schuschnigg in Berger-Waldenegg skriva] prispela v Pariz, ki jima je pripravljal bučne demonstracije Pariz, 22. februarja r. Snoči sta prispela v Pariz avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister baron Berger-Waldenegg. Levičarji so žc dva dni organizirali velike demonstracije ter pozivali socialistično delavstvo, naj »dostojno« siprejme zatiralce avstrijskega socializma. Res se je že davno pred prihodom vlaka zbrala okoli kolodvora mnogo tisočglava množica, ki je nameravala sprejeti avstrijska državnika z bučnimi demonstracijami. Vlada je zaradi tega izdala obsežne varnostne ukrepe. Dostop na kolodvor, ki je bil strogo zastražen, je bil dovoljen samo uradnim osebam. Ves del mesta okrog kolodvora je zaprl policijski kordon, razen tega pa je prišlo na ulico vojaštvo. Republikanska garda je postavila gost kordon od kolodvora do Grand hotela, kjer so bili za avstrijske goste rezervirani prostori. Ker pa je množica v večernih urah vedno bolj naraščala in se je zbralo že do 100.000 ljudi, so se oblasti bale, da bo kljub vsem varnostnim ukrepom prišlo do nezaželenih izgredov. Zato je bilo naročeno, naj salonski voz, s katerim so potovali avstrijski gostje, odklopijo že pred Parizom- To se je tudi zgodilo. Schuschnigg in Berger-Waldenegg sta s svojim spremstvom izstopila že v Neuillyu, kakih 50 km pred Parizom. Tu sta jih pričakovala ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval. Po kratkem pozdravu so se skupno v avtomobilih odpeljali v Pariz, kamor so prispeli docela skrivaj v temi in megli. Schuschnigg in Berger - Waldenegg sta se takoj umaknila v svoje prostore, očividno presenečena nad takim negosto-ljubnim sprejemam. Pred kolodvorom pa so nastale ob prihodu vlaka okrog 21.30 bučne demonstracije. Množica je žvižgala, od vseh strani so se razlegali fuj'.-klici in ovacije za avstrijske socialiste. V domnevi, da so prišli pričakovani Avstrijci, je množica prodrla kordon in skušala vdreti na kolodvor. Policija in vojaštvo sta le z največjo muko razpršila demonstrante. S00 oseb je bilo aretiranih. Enako hladen je tudi sprejem v francoskem tisku. Zmernejši listi sicer s kratkimi besedami pozdravljajo poset avstrijskih državnikov v želji, da bi tudi La poset prispeval k okrepitvi miru in ureditve Evrope, levičarski listi pa obnavljajo spomine na februarsko revolucijo in ostro kritiziralo avstrijski režim. Prvi razgovori Pariz, 22. februarja w. Ob 10. sta avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-Waldenegg odšla v hotel Matignon, kjer sta ju sprejela Flandin in Laval. Razgovor med francoskimi in avstrijskimi državniki je trajal nad eno uro. komunike ni bil izdan, do- znava pa se, da so francoski in avstrijski državniki razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo Avstrije. Obligatna odlikovanja Po razgovoru »ta dr. Schuschnigg in Berger - Waldenegg napravila avtomobilski izlet po mestu. Ob 13. uri je predsednik republike Lebrun priredil na čast avstrijskim gostom v Elizejski palači kosilo, katerega so se udeležili vsi člani vlade, višji uradniki zunanjega ministrstva, predsednik zbornice Bouisson, predsednik senata Jeanneny, francoski poslanik na Dunaju Puaux in člani avstrijskega poslaništva. Ob tej priliki je predsednik Lebrun izročil kancelarju dr. Schuschniggu in zunanjemu ministru Berger-Waldeneggu veliki križ častne legije. Dunajska vlada išče zaslombe v Parizu ? Značilni komentarji pariškega tiska — Avstrija nezadovoljna z rimskim sporazumom Pariz, 22. februarja, r. Razmotrivajoč razvoj Avstrije v povojni dobi, zlasti pa v zadnjih letih, listi brez razlike politične usmerjenosti ugotavljajo, da je Avstrija doslej vodila nekako izsiljevalno politiko ter živela na račun vse Evrope. Šele nastop splošne gospodarske krize je to politiko presekal in danes je Avstrija v skrajno težavnem položaju. Po notranjepolitičnih ho-matijah, ki so dovedle do znanih krvavih dogodkov, je Avstrija i skala najprvo zaslombe ▼ Rimn. Prišlo ie ">> sklenitve rimskega sporazuma, ki pa Avstrije ni zadovoljil. Gospodarskim težavam pa so se pridružile še vedno večje politične težave, k» so našle svoj višek v junijski revoluciji narodnih socialistov. Ta poizkus nasilnega prevrata sicer ni uspeL vendar pa je pokazal, da je sedanji režim tako rekoč brez zaslombe v narodu, da visi v zraku. Sedaj je prišel predlog podunavskega pakta, na katerem je Avstrija v največji meri zainteresirana. Toda ta pakt je v marsikakem poaledu v nasprotju z rimskim sporazumom. Kljub najtesnejšim odnošajem, ki so zavladali v zadnjem času med Dunajem in Rimom, se čuti avstrijska vlada vendarle prisiljena iskati zaslombe tudi v Parizu in Londonu. Tc je glavni cilj tega poseta Francija je pripravljena pomagati tudi Avstriji, piše >Eho de Pariš«, toda avstrijska vlada bo morala v tem primeru znatno iz-premeniti ne samo svoj zunanjepolitični, marveč tudi notranjepolitični kurz. Ce sta prišla Schuschnigg in Berger-Waldenegg v Pariš s kakimi načrti, ki bi bili naperjeni proti interesom avstrijskih sosedov, zlasti pa proti Mali antanti. potem bi bilo bolje, da sta ostala doma. Prav tako je treba takoj v začetku povedati, da Francija nikdar ne bo pristala na povratek Tlabsboržanor vse tako dolgo, doklpr ne dajo svojega pristanka države Male antante. Avstrija lahki ostane neodvisna samo. če jamčijo za Oeuvre<, ki pravi, da mora Avstrija prenehati s svojo pasivno r^vizionistično politiko ter se iskreno pridružiti oni fronti, ki želi mir in gospodarsko obnovo brez medsebojnega iz-koriščevanja. »Populaire« pa v svojem članku opozarja na vlogo, ki jo jfl igrala Avstrija doslej v revizionističnem pokretu, spominja na razkritja o pripravah marsejskega atentata in pravi, da vladi, ki je tolerirala take stvari in zaščitila razne Perčcviče, francoski narod ne more zaupati. Dokler avstrijska vlada ne bo temeljito revidirala svoje dosedanje politike, tako dolgo ne sme apHjrali na podporo Francije. Rim presenečen Rim, 22. februarja, r. V tukajšnjih političnih krogih spremljajo obisk avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-\Valdeneqga v Parizu in Londonu s precejšnjim nerazpolože-njem. V njem vidijo poizkus Avstrije, da sc izvije izpod vpliva Italije in nasloni v večji meri na francosko politiko. Zlasti so očitno nevoljni zaradi vesti, da se bosta Schuschnigg in Berger-Waldenegg pogajala v Parizu glede podunavskega pakta, v čemer vidijo ost proti rimskemu sporazumu, po katerem je prav za prav Italija prevzela vodstvo avstrijske zunanje politike. V Rimu so razočarani tudi nad tem, da sta avstrijska državnika odpotovala direktno v Pariz, ne da bi se bila poprej ustavila kje v Italiji in se sestaia 7 Mussolinijem. Fašistični tisk zaradi tega z neko vidno škodoželjnostjo beleži hladen sprejem v Parizu in spominja na manifestacije, ki so jih priredili v Rimu ob posetu Schuschnigga. Omejitev uvoza v Italijo Uspešna intervencija trgovinskega ministra zaradi blaga, ustavljenega na meji — Kršitev dogovora o vzajemnih trgovinskih odnošajih Beograd, 22. februarja AA. Da spravi svojo trgovinsko bilanco v ravnotežje, je italijanska vlada i®dala te dnt uredt>o, ki omejuje uvoz vsega blaga razen premoga v njeno državo. Urediba je nasproti naši državi stopala v veljavo 19. februarja opolnoči. Ker je ta nkrep tudi sicer v nasprotju * raznimi določili) med Jugoslavijo in •Marijo in Je razen tega prišel še nepričakovano in brez prejšnjega obvestila, je grozila nevarnost, da povzroči veliko škodo našim izvoznikom, ki so bila prav tako neobveščeni in so odpremila velike koTiči-ne blaga v Itatfjo. Tako se je M. t m. nakopičilo na našii meji proti Italiji okoli 30 vagonov blaga, namenjenega za uvoz v Italijo. Večina blaga Je bila pokvarljiva, razen tega pa je bilo vagonov tndi na potu v ItaHiJo, kamor so iimeH priti 21. t. m. Ko je minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič zvedel za sklep vlade kraljevine Italije in o ustavitvi naših vagonov na meji. Je takoj Izdal najnujnejše ukrepe, da prepreči ško»to, ki je grozila našemu lzvo®u. Razen nujoe intervencije preko delegacije ministrstva aa trgovino in industrijo na meji Je bila izvršena tudi intervencija preko zunanjega ministrstva in poslaništva v Rimu. Po zaslugii naglih intervencij je italijanska vlada dovolila, da se vsi vagoni, ki so bili ta dan na meji ali na vožnji proti meji, puste ▼ Italijo. Tako se je preprečila velika nevarnost. Med tem so tudH naši gospodarski krogi sami že zvedeli za ukrep italijanske vlade in vsebino določb, po katerih se sme uvažati v Italijo blago le po uvoznicah, ki jih ima nabaviti uvoznik. Tak uvoz je dovo- in novih sil. Preiskava o marsejskem atentatu je dovolj očitno pokazala tesno zvezo med revizionizmom in legitimiz-mom in ni slučaj, da so bili ravno voditelji legitimizma med glavnimi organizatorji in iniciatorji marsejskega zločina. Da pa imajo Perčevič, Sarkotič, Adam in drugi taki lesštimisti edini cili razbiti neodvisnost nasledstvenih držav in jih privesti nazai v nemško suženi-stvo, o tem pač ne more nihče dvomiti. Zato je tudi stališče Male antante tako jasno in odločno. To stališče poznajo tudi v Parizu in bodo z njim vsekakor računali tudi pri sedanjih razgovorih z Avstrijci, če bodo ti res sprožili tudi habebunSko zadevo. Ijen od 1. marca v razmerju s količinami blaga, kakor so se uvažale v Italijo v razdobju od 17. februarja do 1. marca 1934. Minister za trgovino in industrijo Ar. Milan Vrbanič je naprosil ministra za zunanje zadeve za intervencijo pri italijanski vladi v tem vprašanj«!, ker krši uredba dogovorjene določbe med obema državama o vzajemnih trgovinskih oAnoSajrfh. Bivši minister dr. Nilric aretiran Beograd, 22. februarja. M. Z odlokom preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Osijeku, ki vodi preiskavo v tako zva-rri našičtki aferi, je bila IS. t. m. otvorje-na kazenska preiskava proti bivšemu ministru in narodnemu poslancu dr. Nikoli Nikiču, in sicer zaradi dveh dejanj po § 385 k. i.. Obenem jc bil zanj odrejen preiskovalni zapor. Kredit za novo poslopje Narodne skupščine Beograd, 22. februarja. AA. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je na sestanku 22. t. m. dovolil ministrstvu za gradbe dolgoročno posojilo v znesku 36 milijonov Din za dokončanje novega poslopja Narodne skupščine. Novi prehodi preko bolgarske meje Sofija, 22. februarja. AA. Na današnji 6eji je mešana bolgareko-jugoslovenska komisija razpravljala o novih prehodih na meji med Jugoslavijo in Bolgarsko. Na podlagi sklepov od 30. septembra 1934. objavljenih v zadnjem komunikeju istega dne, da se naj otvorijo tri nove prehodne točke in sicer ena severno od železniške proge Dragoman-Caribrod in dve južno od te železniške proge, sta se obe delegaciji mešane komisije sporazumeli, naj bodo te prehodne točke: 1. severno od navedene železniške proge pri Vrski Čuki na cesti Vidin-Kula-Zaječar; 2. južno od navedene železniške proge a) pri vasi Prezimirovci na cesti Prezimi-rovci-Klisura-Vranje, in b) pri Cusevu (De-ve-Bajir) na cesti Čustendil-Čusevo-Kriva Palanka. Prihodnja seja bo jutri 23. februarja ob 10. doooldne. Rusija pozdravlja londonske sklepe Besedilo note Sovjetske unije, poslane angleški in francoski vladi Moskva, 22. februarja, d. Ker sta francoski poslanik Alphand in angleški poslanik lord Chilstone sporočila ljudskemu komisarju za zunanje zadeve, da bi francoska in angleška vlada radi vedeli za mnenje sovjetske vlade o londonskem dogovoru, je sovjetska vlada sporočila po svojih poslanikih v Parizu in Londonu naslednje: Sovjetska vlada pozdravlja oficielno o sestanku francoskih in angleških ministrov objavljeno sporočilo, da je imel sestanek namen, podpreti in utrditi splošni mir s tesnejšim evropskim sodelovanjem ter nastopiti proti stremljenjem, ki morejo dovesti do poostritve vojne nevarnosti. Sovjetska vlada je že davno prišla do zaključka, da je sistem regionalnih paktov, ki bi jamčili medsebojno podporo med državami, ki odkritosrčno streme po od-vrnitvi vojne nevarnosti, edino sredstvo, ki more učinkovati proti bližajoči se realni nevarnosti novega oboroženega spopada narodov. Sovjetska vlada je zato z zadovoljstvom sprejela izjavo, da so francoski in angleški ministri predvideli shemo takih paktov, ki naj bi zagotovili varnost vseh evropskih držav, predvsem na njihovih najbolj ranljivih mestih. Obenem smatra ugotovitev potrebe takojšnje pomoči napadenim državam v primerih, določenih v paktih, kot korak naprej. V določitvi enotne sheme, ki obsega razna področja Evrope, vidi sovjetska vlada priznanje medsebojne odvisnosti pri vzdrževanju miru na vseh teh področjih: priznanje, ki temelji na nemožnosti, da se v današnjih razmerah lokalizira vojna, ki bi izbruhnila kjerkoli v Evropi. Zato je mnenja, da se more na londonskem sestanku zasledovani cilj organiziranja ter varnosti Evrope doseči le z uresničenjem vseh v londonskem komunikeju omenjenih regionalnih paktov ter dogovorov in da bi v nasprotnem primeru neupoštevanje enega ali drugega dogovora ne služilo utrditvi mirovne perspektive, temveč bi pomenilo odkrito pospeševanje kršitve miru na dotičnem ozemlju. Sovjetska vlada je mnenja, da je tako tudi naziranje podpisnikov oficielnega sporočila in da ne bodo regionalni dogovori, o katerih so nekatere države razpravljale pred londonskim sestankom, trpeli nobene škode, temveč našli v londonskem dogovoru novo podporo. Po londonskem dogovoru se zdi možna ugotovitev, ds je idej« potrebe čim prejšnjih učinkovitih ukrepov proti vojnemu napada s pomočjo paktov o medsebojni pomoči aktivno podpirana od štirih največjih držav Evrope, namreč Sovjetske unije, Francije, Italije in Anglije, kakor tudi držav Male antante in Balkanske zveze, ki predstavljajo skupaj 365 milijonov prebivalcev ali 70 odst. prebivalstva Evrope. Nobenega dvoma ni, da simpatizira tudi pretežna večina ostalih držav Evrope z vsem, kar se more podvzeti za ojačenjc miru, in da zastopa zaradi tega obstoječe stremljenje po poostritvi vojne nevarnosti razmeroma majhno število pristašev. V teh okoliščinah je težko domnevati, da bi tako ogromna večina evropskih držav, prežeta z enotnimi nameni in solidarna v svoji borbi za mir, ne bila zmožna uresničiti postavljene naloge ojačenja miru r. ukrepi, ki jih smatra za potrebne. Ko sovjetska vlada pozdravlja londonski dogovor brezpogojne izpolnitve navedenih pripomb. upa, da se bo dogovor popolnoma dosledno tudi uresničil. Francoski pogoj za ločena pogajanja Nemčije Pariz, 22. februarja, k. Zunanji minister Laval je imel včeraj zaradi nemškega odgovora na angleško-francoske predloge in glede na nadaljnje angleško-francoske diplomatske akcije več razgovorov z evropskimi diplomatskimi zastopniki v Parizu. Sestal se je s poljskim poslanikom Chla-powskim, nemškim poslanikom Kdsterjem in italijanskim poslanikom Pignattijem. Z italijanskim poslanikom je razpravljal predvsem o zadnjem sklepu italijanske vlade, da se zniža italijanski uvoz za 40 odstotkov, s čimer so oškodovani tudi mnogi francoski interesi. S poljskim poslanikom je govoril o stališču Poljske glede na evropske probleme, ki so sedaj v ospredju, predvsem o letalski pogodbi, vzhodnem paktu in paktu o nevmešavan ju. Ker je sedaj tudi Moskva jasno označila svoje stališče, želijo, da bi tudi Poljska pokazala svoje barve. Z nemškim poslanikom jc Laval razpravljal o nemškem odgovoru. Predmet razgovora je bila tudi možnost povratka Nemčije v Društvo narodov. Snočnji list: so poročali, da je Francija pristala na ločena pogajanja z Nemčijo pod pogojem, če bo končno sklenjen skupen sporazum. S to zahtevo so se Pastuhov aretiran Beograd, 22. februarja. »Pravda« poroča iz Sofije, da so tamkaj snoči aretirali in internirali v Burgasu voditelja bolgarskih socialistov Krsto Pastuhova. V Ljubljani 18.500 volilcev Od volitev L I93I je število volilcev naraslo za preko 2000 — Reklamacij je bilo okrog 3500 Ljubljana, 22. februarja. Danes ob 14. je potekel rok za reklamacije o volilnih imenikih v Ljubljani in mestni domovinski urad je s tem zaključil prvo fazo svojega predvolilnega dela. Zaključnega računa o priglašenih popravkih danes še ne moremo podati — o odobritvi ali odklonitvi reklamacije bo v končni instanci še odločalo sre-sko sodišče, a že danes lahko rečemo, da bo število volilnih upravičencev nasproti zadnjim skupščinskim volitvam naraslo za okrog 2000 in se bo po vsej priliki gibalo okrog 18.500 (pri zadnjih 16.460). Skozi pisarne domovinskega urada je v teb dneh šlo okrog 3500 reklaman-tov. V največ primerov je šlo za vpis ali za izpremembe zaradi selitve, nekateri pa so intervenirali tudi za izbris sorodnikov in znancev, ki so pomrli ali se izselili iz Ljubljane. — Kakor pripovedujejo gospodje na magistratu, tako živahnega reklamacijskega gibanja, kakor so ga doživeli te dni, ne pomnijo od prevrata. V nekaterih dneh so se ljudje postavljali pred uradi v »kače« kakor med vojno, ko so čakali na tobak ali na kruh. Petnajst uradnikov je bilo vse te dni vzdržema na delu, da so sproti popravljali in dopolnjevali imenike. Ko so se ob 14. za volilne upravičence vrata zaprla, pa se je za uradnike domovinskega urada šele pričelo delo za sestavo obširnega protokola, ki bo jutri dopoldne po vsej priliki dovršen, nakar bo predložen reklamacijski komisiji. Komisija bo pregledala vsako reklamacijo posebej in v primeru, da jo odkloni, obvesti o tem reklamanta in stranko. Pveklamant in stranka i™" tem pravico, da se v roku treh dm pritoži na sresko sodišče, ki vobče odloča končnoveljavno o vseh prijavljenih popravkih. Ker je ljubljansko sresko sodišče v tem pogledu pristojno za mesto in 7cl ves okoliški srez, bo imelo s pretre-sanjem tega gradiva v resnici ogromno dela. Točna številka volilnih upravičencev v Ljubljani in okolici bo objavljena čez kakšnih 14 dni. Interesantno je, da je imela Ljubljana v januarju 1927. le 14.084 volilnih upravičencev. Njihovo število je torej naraslo v osmih letih za več kakor eno tretjino. V pričakovanju vladinega volilnega proglasa Po vesteh iz Beograda bo v najkrajšem času izšel volilni proglas kraljevske vlade za državno nacionalno listo z ministrskim predsednikom g. Jevtičem kot nosilcem. V proglasu bodo navedene i politične i gospodarsko - socialne smernice vlade in označen bo v glavnih obrisih delovni program nove Narodne skupščine. Zatrjuje se, da bo volilni proglas za Jevticevo listo ustvaril povsem čisto situacijo in jasno obeležil osnove, na katerih so mogoče kandidature na tej listi. Ni dvoma, da bo z objavo tega proglasa storjen konec marsikateri neiskreni politični špekulaciji. V ostalem ni mnogo novega v političnem položaju. Še vedno vlada popolna neizvestnost, kako se bo opozicija raznih barv izmotala iz svojih medsebojnih kupčij in pogajanj, ki se čedalje bolj komplicirajo, čim preidejo razni »delegati« na konkretna vprašanja. Zlasti klerikalci so v težavnem položaju, ker na eni strani velik del ostalih opozicijskih skupin odklanja sodelovanje ž njimi, na drugi strani pa vlada v lastnih njihovih vrstah popolna razdvojenost. Skupina resnejših politikov iz te grupe smatra, da je treba napraviti konec stari politiki bivše klerikalne stranke, ki je v svoji mržnii do vseh drugače mislečih uspela, da se popolnoma izolira. Ta skupina zagovarja princip sodelovanja z iskrenim priznavanjem osnovnih linij državne in nacionalne politike. To bi seveda imelo za posledico definitivno izključenje ne-pomirljivih klerikalnih elementov, ki strastno branijo svoje pozicije. Ker ima nepomirljiva struja še vedr.o skoraj ves organizacijski in agitacijski aparat v svojih rokah in gospodari tudi v klerikalnem časopisju, je naravno akcija treznih politikov jako težavna. Kolika neizvestnost vlada v klerikalnih vrstah, je razvideti iz mariborskega poročila v beograjski »Politiki«, ki poudarja da tamkajšnji klerikalni krogi čakajo na eventualni sporazum svojega šefa z eno ali drugo stranko in da bodo šele potem odredili kandidata. Ali v vsakem slučaju, pravi »Politika«, bo to »g. 2ebot, ko-ji je propao na sanatorskim izborima.« Organizacije JNS v dravski banovini so v živahnem pokretu. Skoraj vse so že sklicale svoje odbore; po občinah in sre-zih se ustanavljajo nacionalni volilni odbori in prihodnje dni se bodo vršile sreske skupščine, v kolikor se še niso sestale, da se posvetujejo glede kandidatov in eventualno o njih že tudi sklepajo. Marksisti zbiraio podpise za svojo listo Beograd, 22. februarja p. Socialistični listi »Radničke novine« v Beogradu, »Fadničke novine« v Zagrebu, »Delav- ska politika« in »Volksstimme« v Mariboru, »Snaga« v Sarajevu in »Munkas Ujszag« v Subotici prinašajo odnosno bodo še prinesli volilni proglas jugoslo-venskih socialnih demokratov. V njem se odločno zahteva aktivno sodelovanje v volilni borbi in se izraža želja, da bi lista ne imela značaja stranke, marveč da bi se na njej zbrali kandidati vseh socialistom blizu stoječih demokratskih in socialno razpoloženih delavcev in intelektualcev. Podpisi za to listo se že zbirajo po vseh krajih v državi. Nosilec liste bo določen kasneje po skupnem sporazumu. V poštev prideta pred vsem dr. Zivko Topalovič iz Beograda in Josip Petejan iz Maribora. Dr* Ivan Marija čok bo kandidiral na Krku Krk, februarja n. ru je bil danes političen sestanek županov z otoka Krka. Vodil ga je senator dr. Trinajetič, kl je v daljšem govoru pojasnil politični položaj. Po njegovem referatu se je razvila obsežna debata o sreskem kandidatu. Predloženih je bilo vsega pet kandidatov, naposled pa so zastopniki vseh občin pristali na to, da bo kandidiral na listi ministrskega predsednika g. Jevtiča kot kandidat sa otok Krk dr. Ivan Marija čok, odvetnik v Beogradu in predsednik emigrantskih organizacij. Kandidature v zetski banovini Beograd, 22. februarja, r. Predsedniku vlade in nosilcu državne nacionalne liste g. Jevliču prihajajo vedno nove prijave sre-skih organizacij JNS z njihovimi kandidati za majske volitve. Zadnje dni ee je prijelo živahno politično gibanje ludi v zetski banovini, kjer so bile do nedavna zaradi velikega snega pretrgane skoro vso prometne sveže. Velika večina volilcev v zetski banovini je organizirana v JNS, dočim ima opo-zicionabia llodžerina Narodna 9tranka razmeroma le malo pristašev. Na Cetinju bo, kakor vse kaže, kandidiralo več kandidatov. Imenujejo se župan Nikola Zuber, dalje Tomo Miloševič, dr. Gvozdenovič in dosedanji poslanec Gavra Miloševič. Močan naval j« tudi v Podgorici, kjer se javlja Sest kandidatov. Enako je v Djakovici, kjer bo poleg drugih zopet kandidiral tudi dosedanji narodni poslanec Miloje Kokič. V Boki Kotorski bodo predvidoma kandidirali dr. Filin Lazarevič, Djura Draškovič Ln Rudolf Giunio. V Hercegnovem najavlja kandidaturo tamosnji župan Mirko Komljeno-vič, ki je bil dosedaj prietaš staroradikahie izvenparlanventarne opozicije. Se nekatere kandidature Beograd, 22. februarja, k. V mestu Nilu, ki tvori kot sedež banske uprave svoj volilni srez, bo kandidiral sedanji predsednik občine Dragiša Cvetkovič, ki jc doslej veljal za pripadnika staroradikalne izvenparlainentarne opozicije. V srezu boljevskem sta najavila svoji kandidaturi bivši narodni poslanec Milo-rad Milutinovič in predsednik občine v Boljevcu Svetozar Ristič. V srezu mora-vičkem bo zopet kandidiral dosedanji narodni poslanec Vukašin Spasovič. Osljek, 22. februarja n. Danes Je prispe lo obvestilo, da je minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič sprejel ponuden« mu kanoidaturo za narodnega poslanca osiješkega sreza. Sušak, 22. februarja n. Na konferencah, ki so se vršile zadnje dni, so bile postavljene kandidature za skupščinske volitve Na Sušaku bo kandidiral na listi p. Jevt-ča novinar profesor Vidas, v Kastavu pa tamošnjj župan prof. Sirola. za srez er^-kvenfški je postavljena kandidatura dosedanjega poslanca dr. Antona Kuntariča, i srezu Novi bo kandidiral inž. Kabalin. Potrebe bolniškega zavarovanja v Sloveniji Seja ravnateljstva OUZD ob navzočnosti zastopnikov Osrednjega urada iz Zagreba — Kranj dobi uradno poslopje bolniškega zavarovanja Ljubljana, 22. februarja. V dvorani palače na Miklošičevi cesti se je vršila danes seja ravnateljstva OUZD, ki so se je udeležila tudi zastopniki predsedstva Osjedujega urada (SUZOR) iz Zagreba, direktorji dr. Hahn, do\ Matjašič in do-. Korač. Na dnevnem redu so bila predvsem porofiJa direktorjev Osred. urada, ki »o se m.udiili te dni v Ljubljani na običajni reviziji poslovanja OUZD. Sejo je vodil predsednik OUZD Ivan Tavčar. Direktor zdravstvenega oddelka SUZOR dir. Hahn je podal obsežen referat o organizaciji in izvrševanju zdravstvene sduabe | pri našem OUZD, direktorja dr. Matjašič in dr. Korač pa o njegovem finančnem stanju. Na podlagi teh poročil se je razvila o željah in potrebah OUZD živahna debata, v kateri so iznesli več iniciativnih predlogov zlasti načelnik Ribnlkar, član predsedstva Kosem in direktor dr. Bohinjec. Direktor dr. Hahn je v svojem poročilu ugotovil resno prizadevanje OUZD. Naravnost vzorno je zlasti njegovo izvrševanje zdravstvene službe. Letos je izplačal urad za 3% več hranarine kakor prejšnja leta in prav tako Je tudi zdravljenje njegovega članstva v bolnicah poraslo nad običajni odstotek. Delovanje zdravnikov urada je v splošnem vestno iu skrbno, vendar pa kažejo uspehi ponekod razlike, ki objektivno niso v ničemer ute meljene. Odstotek nesreč Je v Jugoslavij izredno visok in v mnogem presega višino, ki je običajna po drugih državah. To dejstvo kaže na pomanjkljivost tehničnih naprav pri nas, pa tudi zdravstvene raz mere po obratih se bodo morale še znatno izboljšati. V debati se je naglašala potTeba, da bi urad nudil svojim zdravnikom več prilike za strokovno izpopolnitev. V ta namen bo treba v bodoče organizirati posebne stro kovne tečaje, uvesti pa bo treba tudi štipendije, ki bodo zdravnikom omogočile, da izpopolnijo svoje znanje na klinikah. Izra žena je bila tudi želja, da naj bi se zdravniki OUZD v večji meri udejstvovali s pu blicističnim in s predavateljskim delom da bi na ta način med članstvom in ▼ jav nosti povečali zanimanje za naše zavarovanje, obenem pa bi s tem tudi povečali svoj ugled ln popularizirali ustanovo samo. Pri poročilu o finančnem stanju OUZD je vz^-^ila posebuo pozornost ugotovitev da so zaostanki na nevplačanih prispev kih, ki jih dolgujejo obrati zavodu, občut no visoki in da mora urad stalno trošiti zelo mnogo energij tn denarnih sredstev za izterjavanje teh zaostankov, da tako lahko vzdrži svoje poslovanje v likvidno sti. Ker je okrožni urad, oziroma osrednji urad po prevratu prevzel od zavarovalnic v Trstu, Gradcu, na Dunaju in drugod mnogo nezgodnih rentnikov brez prem.J skih rezerv, je moral rente in draginjske doklade kriti iz novih dohodkov in je nezgodno zavarovanje v Sloveniji zavolio ga pasivno. Razen teh poročil in razprave o njili je bil na dnevnem redu tudii razgovor o grad-bi novega poslopja OUZD v Kranju, član1, našega predsedstva so zastopnikom osrednjega urada z vsem materialom predočili perečo potrebo, da dobi Kranj kot važno Industrijsko središče svojo zgradbo, v kateri bo predvsem prostora za protituber-kulozni dispanzer, za ureditev hidro- m elektroterapije ter za splošno ordinacijo V zavodu bo tudi poseben majhen oddelek z nekaj posteljami za nujne primere bolezni in nezgod. Najbrž smemo upati, da bodo ob uvidevnem sodelovanju kranjske obu ne odstranjene vse ovire ter bo urad lahko v doglednem času pričel s konkretnimi pripravami. Na koncu je potekel tndi kratek razsrovor o načelih za oddajo hi- Državna razredna loterij? Žrebanje 20. februarja 1935. Din 1.000 št.: 17.406 17.492. 33 034. 33.049, 46.109, 46.164, 51.588, 62.033. 62.089. 75 651. 89 892 95.764. 95.771. 95.795. Zadružna hranilnica, r« z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c. 19 potečnJh posojil iz sredstev nezgodnega zavarovanja, ki razpolaga z znatnimi pre-mijskimi rezervami. O tej stvari Je bil ministrstvu že pred časom predložen pravilnik, a doslej še ni bil odobren. Posojila bodo Iz teh sredstev prejemale, kakor znano, samo javne korporacije za gradbe v zdravstvene in socialne namene. Potreben popravek V včerajšnji številki »mo objavili na osnovi informacij, dobljenih od nekega funkcionarja OUZD, poročilo o anketi, ki jo je sklicala Delavska zbornica o aktualnih zadevah našega socialnega zavarovanja. K temu poročilu smo prejeli od Zveze društev privatnih nameščencev naslednje pojasnilo: Glede ra poroči'» v ljubljanskih dnevnikih o anketi glede bolniškega in pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev, sklicani od tukajšnje Delavske zbornice, ki vsebujejo netočne in nejasne reprodukcije izjav zastopnikov podpisane Zveze, Joška Žemljica in dr. Janka Kostla, izjavljamo v pojafinitev naslednje: Naš zastopnik J. Zemlji? je ra tej anketi ponovno in odločno odklonil znani sklep ravnateljstva SUZOR-ja z dne 29. decembra 1934. v zadevi reorganizacije nameščen-skega bolniškega zavarovanja kot škodljiv za interese privatnega nameščenstva. Načelno stališče Zveze je, da je potrebna specialna zakonita ureditev celotnega nameščen-skega zavarovanja, ločeno od delavskega. V kolikor to načelo ne more trenutno do-biti izraza glede na današnje sto-nje pozitivnega socialnega prava, odnosno socialno-političnih razmer v državi, je zahteval tovariš Zem-Ijič obligatomo po* točke. Fis tekme v Miirrenu Murren, 22. februarja, b. Danes so Be a slalom tekmo za dame pričela FIS tekmovanja v alpskih disciplinah, to je v smuku in slalomu. Vreme je bdlo precej neugodno. Temperatura je znašala v dolini tri stopinje nad ničlo. Slalom proga je bila izbomo trasirana, pa tehnično ni bila preveč težka. Kljub temu pa je zahtevala od tekmovalk precej znanja. Senzacija današnjega dne je bil poraz favoritimje Nemke Christl Cranz od strani Svicarke Anmv Riiggove. Zelo slabe so b?le Američanke. Avstrijske tekmovalke so zasedle srednja mesta. Startalo je 33 tekmovalk. Rezultati so bili: 1. Annv Riigg (Švica) v obeh tekih 2:22.2, 2. Christl Cranz (Nemčija) 2:255, 3. Kiidie Grassegger (Nemčija) 2:26.7, 4. Elvira Osirnig (Svicu) 2:29.8, 5. miss Eveline Pinching (Anglija) 2:30.4. Najboljša avstrijska tekmovalka Greti \Veikert je v času 2:523 zasedla 15. mesto. V nedeljo sc vrši smuk za gospode, ▼ ponedeljek pa slalom za gospode. Pri teh tekmovanjih bosta sodelovala tudi Jugo-slovena Praček in Ileim. Iz premetne službe Beograd, 22. februarja AA. Premeščen je za kontrolorja generalne direkcije državnih železnic s službovanjem v računovodstvu pokrajinske direkcije Ljubljana Božidar Lev6tek, kontrolor računovodstva pri pokrajinski direkciji v Zagrebu. Prometno ministrstvo objavlja, d-a ni ▼ prometnem ministrstvu ne v njemu podrejenih uradih nobenega izpraznjenega mesta in da zato prošnje za podelitev službo sploh ne pridejo v poštev Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«; Spremenljivo, oblačno, dež. v višinah sneg. Dunajska vremenska napoved za soboto: Naglo menjajoče se vreme, nevarnost viharjev. ■ Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naš ljubljeni oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod mag. pharm. Ml liilill, A. lekarnar, posestnik ter dolgoletni in častni poveljnik gasilskega društva Novo mesto po dolgi in težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 22. februarja 1935, v 68. letu starosti preselil v večnost. Zemske ostanke blagega pokojnika položimo v nedeljo 24. februarja ob 16.45 k večnemu počitku na novomeškem pokopališču. Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Nikolaja dne 25. februarja ob 7. uri zjutraj ter v cerkvi oo. frančiškanov dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj. Novo mesto, dne 22. februarja 1935. Mag. pharm. JOSIP BERGMANN, sin; mag. pharm. HED1 BERGMANN rojena GUNDE, sin ah a ln HEDI BERGMANN, vnukinja. Naši kra|i in ljudje Nova potniška tarifa marca bodo uvedene na naših železnicah nove znatno znižane vozne cene za osebni promet kakor tudi za prevoz potniške prtljage in ekspresnega blaga Ljubljana, 23. februarja Kakor smo preteklo nedeljo poročali že med brzojavnimi vestmi, je prometno ministrstvo sklenilo izvesti 1. prihodnjega meseca temeljito reformo potniških tarif kakor tudi tarif za prevoz prtljage in ekspresnega blaga. Že svoječasna uvedba tkzv. konkurenčnih voznih cen je pokazala, da se je frekvenca potnikov na dotičnih relacijah ogromno povečala, med tem ko je v relacijah, za katere so veljale normalne vozne cene, občutno padla. Ker takšno stanje za bodoče ni obetalo zdravega razvoja na:-ih železnic in je bilo končno treba upoštevati tudi dejstvo, da se uporaba glavnega javnega prometnega sredstva zaradi Prometni minister inž. Vujič previsokih voznih cen ne more šn ne »me odtegniti širokim plastem potujočega občinstva, je treba najnovejši ukrep prometnega ministra toplo pozdraviti z nado, da V»o čimprej tudi imel zaželjeni uspeh. Neprecenljivega in morda odločilnega pomena :na je uvedba nove potniške tarife za raz-■vtjj in procvit našega tujskega prometa, ki .ir žc več let vsaj pon-ekod nemalo trpe! varadi previsokih cen za potovanja po že-"cznici. Skratka, vsa naša javnost je sprejela vest o znižanju voznih cen na železnicah 7 nedeljenim zadovoljstvom in upati smemo, tla bodo naše železnice zdaj spet nanovo o/iveie in bo konec onih večnih ■v defotna tudi upravičenih pritožb, da b: judje ^e šli -,em in tja, če bi »ta železnica 7>e po?rla vsega«. Nova potniška tarifa, s katero sc avtomatično ukinejo tkzv. konkurenčne vozne cene (od Ljubljane do Kamnika, Kranja, odn. Tržiča. Grosupljega odn. Vel. Lašč in Zaioga, od Celja ifi meti postajami na savinjski progi odn. do Slov. Bistrice-mesta ter od Maribor gl. ko!, do kor. kolodvora odn. Bistrice), se razlikuje od sture v glavnem po tem. da ima cene — razen za prve *ri kilometre — določene do 50 km na vsak kilometer, nato po pasovih po 5 km lo 10i> km, nato do 500 km po 10 km in komo do UiO;i km po pasovih 25 km. Ta r- ^rtm ima to dobro ■stran, da se cene vo-oc sorazmerno bolj nižajo, čim daljša e razdalja, /a katero so kup!jene. Najbolj nazorni pa so prav za prav praktični primeri! Izmed relacij, za katere s*o do/daj veljale konkurenci.e vozne cene, naj navedemo: iz Ljubljane gl. kol. do Domžal Din 5.— ir-A III.) odn. Din 6.— (za II. razr.); po ■novem Din 4.50 odo. 7.—; do Jarš-Mengša J)m 6.— odn. 7..50, po novem Din 5-50 odn. £.30; do Kamnika m. Din S.— odn. 10.—, l>o novem Din 7.50 odn. 11.50; do Št, Vida-Vi/marij Din 2.— odn. 2.50, po novem Din 2..50 odn. 4.—; do Medna Din 3.— odn. 4.—, po novem Din 3-50 odn. 5.50; do Med-Din 4.— odn. 5.—, po novem Din 4.— odm. b.—, do Gorenje vasi-Keteč Din 6.— rnin. 7.50. po novem Din 5.50 odn. 8J>0; do Škofje Loke Din 7.— odn. 8.50, po novem Din o30 odn. 10.—, do Kranja Din 9,- odn. 12.—, po novem Din 9.— odn. 13.50, do Kri/ Golnika Din 13.50 odn. 21.—, po novem Din 13.V) odn. 30.50; do Tržiča Din 15 - odn. 24.—, po novem 14.50 odn. 22.—, do Lavrice Din 3.— odn. 4.—. po novem Din 3.— odn. 4.50, do Škofljice Din 4.— odn. 5.—, po novem Din 4— odn. 6.—, do Grosupljega Din 7.— odn. 8-50, po novem Din 7.— odn. 1030 itd. Enako je seveda tudi razmerje med novimi in starimi cenami na ostalih postajah, ki so dozdaj uživale ugodnost konkurenčnih voznih cen. Izmed relacij, za katere so dozdaj veljale normalne vozne cene, je znižanje seveda mnogo bolj vidno. Evo, nekaj najbolj priročnih primerov: Iz Ljubljane gl. kol. do Beograda bo staja vozna karta po novem v osebnem vlaku Din 180.— v lil. odn. Din 270.— v II. razredu, v brzem vlaku pa Din 235.— v III. odn. Din 352.50 v IL razredu. (Po starem v istem vrstnem redu Din 236.50 odn. 414.— odn. 286.50 odn. .501.—). Do Bistrice-Boh. jezero po novem Din 30.— odn. 45.— (vse za osebni vlak), prej pa Din 42.— odn. 73.50; do Rleda-jezera Din 24.— odn. 36.—, prej pa Din 34.— odtn. 59.50; do Brežic Din 33.— odn. Din 49-50, prej pa Din 46.50 odn. 8130; do Celja Din 27.— odn. 40.50, prej pa Din 38.— odn. 66-50; do Čakovca Din 60.— odn. 90; prej pa Din 84.— odn. 147.—; do Dovjega-Mojstrane Din 22.50 odri. 34.—, prej pa Din 34.— odn. 59.50; do Dubroi>-nika Din 285.— odn. 42750, prej pa 346.50 odn. 606.50; do Jesenic Din 1950 odn. 29.50, prej pa 2950 odn. 52.—; do Kočevja Din 34.— odn. 36.—, prej pa Din 34.— odn. 5950; do Kranjske gore Din 27.— odn. 40.50 prej pa Din 38,— odn. 6650; do Lesc-Ble-da Din 1650 odn. 25.—, prej pa Din 25.50 odn. 45.—; do Litije Din 10.— odn. 15.—, prej Din 15.— odn. 26.50; do Maribora gl. kol. Din 48.— odn. 72.—, prej pa Din 67.50 odn. 11850; do Novega mesta Din 24,— odn. 36.—; prej Din 34.— odn. 5950; do Ptuja Din 48.— odn. 72.—, prej pa Din 67.50 odn. 118.50; do Rateč-Planice Din 2850 od-n. 43.—, prej pa Din 42.— odn. 73.50; do Rogaške Slatine Din 39,— odn. 58.50, prej pa Din 55.— odn. 96.50, do Sarajeva Din 242.50 (za III. razred brzega vlaka), prej pa Din 293.50; do Skoplja Din 370.— (za III. razred brzega vlaka), prej pa Din 454.— ; do Splita Din 22730 (za III. razred brzega vlaka preko Zagreba), prej Din 278.—; do Sušaka za III. razred (preko Novega mesta) Din 102.— (osebni vlak) prej Din 141.—; za III. razred (preko Zagreba) Din 168.— (ibrzi vlak), prej pa Din 205.50; do Vrhnike Din 6.— odn. 9.-— (za III. odn. II. razred), prej pa Din 8.50 odn. 15.—: do Zagreba gl. kol. (osebni vlak) Din 45.— odn. 67.50; prej Din 63.— odn. 110.50; (brzi vlak) Din 77.50 odn. 11650, prej pa Din 98.— odn. 160.50. V enakem razmerju so se znižale obenem tudi režijske vozne cene za železniške uslužbence in njihove rodbinske člane; osnovna tarifa za osebne vlake je do 30 km Din L— (-za IIL), Din 1.50 (za IL) >11 Din 2.— (za L razred), vse /a osebne vlake, ter do 100 km Din 5.50 (za IIL), Din 8.25 za II.) in Din 11.— (za I. ra/.red), vse za brze vlake. Posebno poglavje ima nova tarifa za cene vozovnic za tkzv. krožna potovanja, ki so kajpak tudi prilagodena znižanju normalnih voznih cen. Te vozne cene pridejo v glavnem v pošrtev ra inozemske potnike, ki si po prestopu državne meje izberejo katerokoli krožno progo po državi za po-set posameznih turističnih ali letoviških krajev. To znižanje bo prišlo najbolj prav našim letoviščem ob morju, ki so v zadnjih sezonah morala slišati marsikatero bridko baš zaradi tega, ker je bila pot do njih po železnici — kljub raznim drugim olajšavam — za današnje čase še Miierom predraga. Važne nove nižje postavke vsebuje nova tarifa tudi glede vozarine na potniško prtljago in ekspresno blago, ki je prav tako znižana na prav nevina-tne zneske, tako da v bodoče potnikom za majhno odškodnino ne bo treba prenašati neprijetne prtljage po oddelkih in jo posebno na prestopnih postajah z muko in težavo prenašati iz vlaka v vlak. Vozarina za pse je ostala nespremenjena, kar je spričo manj pogoste uporabe več ali manj umljivo. S posebnim zadovoljstvom bodo pozdravili nove vozne cene javni nameščenci, dijaški starši in delavci, ki jim nova tarifa prinaša prav tako občutno olajšanje. Mesečne karte za ja\'ne nameščence bodo stale v bodoče: do 10 km v osebnem vlaku Din 30.— odn. 45,— (za IIL odn. II. razred), v bnzem vlaku pa Din 55.— odn. 85.— do 15 km Din odn. 70.—, za brze via- ke Din 85.— odn. 130.—; do 30 km Din 60.— odn. 90.—, za brze vlake pa Din 110 odn. 165.—; do 25 km Din 75.— odn. 115.— do 30 km Din 90.— odn. 135.—; do 35 km Din 105.— odn. 160.—; do 40 km Din 130 odn. 180.—; do 45 km Din 135,— odn. 205, do 50 km D n 150.— odn. 225.— itd. Dijaške mesečne vozovnice so po postavkah točno za polovico manjše, torej v III. razredu osebnega vlaka do 10 km Din 15.—, do 15 km I>in 22.50, do 20 km Din 30.—, do 25 km Din 3750, do 30 km Din 45.—, do 35 km Din 52.50 itd. Naposled ureja nova tarifa nanovo tudi cene tedenskih vozovnic za delavce, ki bodo stale odslej: do 10 km Din 750 (vse za IIL razred osebnih vlakov), do 15 km Din 11.50, do 20 km Din 15.—, do 25 km Din 19—, do 30 km Din 22.50, do 35 km Din 26.50, do 40 km Din 30.—, do 45 km Din 34.—, do 50 km Din 37.50 itd. S L marcem se po gornjem otvarja na naših železnicah nova doba v znamenju važine reforme, ki naj na eni strani pomaga poživiti naš potniški promet doma in z inozemstvom, obenem pa naj omogoči potujočemu občinstvu čim cenejše in udobnejše potovanje. Prepričani smo. da bo morda ta nekoliko smeli, zato pa tembolj radikalni poskus v dogledni bodočnosti spremenil sliko v naših potniških vlakih in jih spet uvrstil med najbolj obiskana javna prometna sredstva. Vsekakor pa bo treba na končni uspeh počakati vsaj vso sezono! Zlata poroka Lesce, 22. februarja Zlato poroko je praznoval te dni šolski upravitelj v p. g. Josip Ažman v Lescah z gospo Anico. Rodil sc je 1. 1858. na Br- dih kot kmečki sin. Služboval je v Gorjah pri Bledu, v Krizah pri Tržiču in nazadnje 38 let na Brcznici. V času njegovega službovanja na Breznici se je '/gradila nova šola, za kar ima jubilant mnogo zaslug. Pri novi šoli je takoj uredil šolski vrt, ki jc bil vzor vsemu okolišu. Najlepša zelenjava in najlepše cvetice, ki mu jih jc pomagala gojiti njegova soproga, gospa Anica, sestra pokojnega blejskega župana Peternela, so krasile njegov šolski vrt. Na drugem delu vrta pa je uredil vzorno drevesnico. Na njegovem vrtu vzgojena drevesa so se po vsem srezu dobro obnesla. Njegovi učenci, sedanji brezniški gospodarji sc šc prav dobro in s hvaležnostjo spominjajo nekdanjega svojega vzgojitelja. Ob zlati poroki želimo obema slavljencema še mnogo let! 82 samarijanov Rdečega križa v Murski Soboti Murska Sobota, 22. februarja V nedeljo je sreski odbor društva Rdečega križa v soboSkem Sokolskem domu svečano razdelil diplome in samarjanske listine 82 samarjanom in samarjankam. Predsednik g. sreski načelnik Lipovšek Gašpar se je v toplih uvodnih izvajanjih spomnil biagopokojnega Viteškega kralja in mladega vladarja, nato pa pozdravil g. narodnega poslanca in predsednika gasilske župe Bei;ka Josipa, g. Pertota kot starosto sokolskega društva in zastopnika mestne občine, g. Ceha kot tajnika gasilske /upe, šefa samarjanskega tečaja dr. Brezovnika, njegovega pomočnika dr. Gu-liča in vse ostale. Zbor 82 samarjank in samarjanov, jc po- Pri boleznih srca in poapnjenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenči-ea lahko izpraznjenje črevesja brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ndarfl g. iiuli uaichilk, pomeni noten kader v službi mil osrčja. Visoka kvaliteta tega zbora nam jamči, da se bo posejano seme dobro razvijalo, da bo iz tega izbranega materiala imela široka javnost res pričakovano korist, da bo v primera potrebe siromak deležen prve spretne in pravdne pomoči. Pozivam samarjane ob tej priliki, da boste položili zaobljubo, da boste povsod m vedno delovali ▼ smisla svetopisemskega samsrijana, da ▼ življenju nikoli ne odstopite od tega načela, da se udejstvujote kot tolažniki in strežniki, da korakate skozi življenje kot voj-ščaki za dobrobit človeštva. Zlata m srebra ne boete prejemali ra svoja dela, mogoče ne boste deležni niti spodobnega javnega priznanja, ali ssmsrjan plače tu tU zahteval ne bo, ne bo račimsl na javno hvalo in je tudi ne potrebuje. Zavest, da je storil nekaj dobrega, mu je obilno plačilo. Pojdite med svet kot vitezi Rdečega križa, kot branilci naše bele neomadeie-vane zastave, ki nosi v sredina križ trpljenja in ljubezni. Po svečani zaobljubi so samarjanke in samarjani posamič segli predsedniku v roko, tajnik g. Cižek pa jim je razdelil Kč-ne diplome. Na koncu se je g. Beoko ▼ imenu gasilske župe zahvalil predsednika in vsem sodelavcem za vztrajno, požrtvovalno človekoljubno delo. Odposlani sta bili Nj. VeL kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu Pavlu vdanostni brzojavki. Hoda nesreča v rudniku Sibenik, 22 februarja Zadnje silne burje in nevihte na morju in na kopnem so pokvarile električno napeljavo, ki daje pogonsko silo rudniku društva Dubravice pri Skradinu. Ker ni bilo električnega toka, je zastala tudi velika črpalka in posledica tega je bila velika poplava rudniških rovov. Voda v rovih je omajala in izpodkopala tudi opore in to bo eden od vzrokov hude nesreč«, ki je sedaj zahtevala eno smrtno in eno budo poškodovano žrtev. Rudnik Dubravice )e nekaj kilometrov daleč od SkTadina in zaposluje v normalnih časih okrog 300 rudarjev, ki se izmenjavajo po osemurnem delu. V sredo ponoči je bila baš šihtna iz.menjsvs v 200 m globokem rova. Delo sta nastopila med drugimi tudi 21 letni rudar Peter Jurič in njegov 361etmi tovariš Jurij Grozdanič. Komaj sta začela kopati, se je že odtngal od stene ogromen blok, ki je Juriča takoj usmrtil, Grozdaniu p« na tleh pritisnil noge. V bližini so delali še trije drugi rudarji, ki pa niso mogli sami odvaliti velikega bloka. Poklicali so na pomoč tovsriše iz sosednih rovov in vsi so potem z velikimi napori rešili ponesrečenega Grozdaniča. Reveža so takoj odnesli v bolnišnico, kjer so mu odrezali obe popolnoma zmečkani nogi. Ker je ponesrečenec, še preden so ga rešili, izgubil mnogo krvi, dvomijo zdravniki, da bo ostal pri življenju. Ob tej tragediji sc zbujajo spomini na Številne podobne nesreče, ki so sc v zadnjem času pripetile v dalmatinskih rudnikih. Vršile so se že preiskave, ki so nekajkrat ugotovile nevarne pomanjkljivosti ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vate zobe Za ugodno xjste obvarovali z brUje upombljaite ERASMIK ERASMIK HUOHINMSIO MILO ZA ZA ZOBE BRIUE lastnih naprav. Ker so se take preiskave vršile le v posameznih rudnikih in v nekaterih primerih tudi ne takoj po i»e-arečsh, je v polni meri upravičena zahteva, naj se izvrši čimprej temeljit pregled rudnik o*. Priznanje velikemu skrbstvu za revno deco Celje, 22 februarja DiC krajevna rsičita dece in mladine je imela snoči zvečer v Narodnem domu redni letni občni zbor, ki ga je vodila podpredsednica ga. Ela Kalanova. Spominjala se je tragične smrti Viteškega kralja. Nato je poročala, da se je šolski upravitelj v p. g. Jožko Bizjak, ki je 15 let prodsedo-v*! zaščiti, med letom preselil v Ljubljano. N« predlog gc. podpredsednice je Kil g. Birfal ra požrtvovalno delovanje in velike rjtsltt ge Ka revno deco soglascrm izvoljen za ča*t nega čianu zaščite. Podpredsednica se )«■ zahvalila neumornemu tajniku g. očitnim Kramerju, ki že 25 let opravlja poilc tajnika, in blagajničarki šol. tsprav. ge I. Zrn pančičevi za požrtvovalnost ter bin^t' upravi, mestni in okoliški ohčini, Krlec«-mn križu, denarnim zavodom in renskim trgovcem za podpore. Novemu rvdbont predseduje ga. FJa Kalanova. podpredsednik pa je sreski šolski nadzornik Te-stevick. Brezposelni učiteljski abiturienti V štirih letih je prišlo iz učiteljišč v Sloveniji 1056, službo pa je dobilo samo 429 abiturientov Z nastavitvami mladih učiteljskih moči, ki so bile izvršene lansko leto. problem brezposelnih učiteljskih abiturientov še ni bil odpravljen. S temi namestitvami se je pokazala dobra volja, storjeno pa še ni vse za odpravo problema brezposelnosti učiteljskih abiturientov, ki je na dnevnem redu že od 1. 1931. Pri sekciji JUG v Ljubljani obstoja odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov, ki vodi točno statistiko n namestitvi učiteljskih novincev. Najnovejša statistika o brezposelnosti učiteljskih abiturientov v Slove-niji in o namestitvah je naslednja: V Ljubljani je 1. 1931. absolviralo učiteljišče 41 gojencev, od njih pa je zaposlenih 34. Naslednje leto je absolviralo 39 gojencev, od njih je zaposlenih 33, 1. 1933. je absolviralo gojencev, zaposlenih je 23, lani pa je prišlo iz učiteljišča 31 absolventov m so od teh 3 zaposleni. Pripomniti je treba, da so bili nameščeni vsi abiturienti, ra/en nekaj izjem, ki so vložili prošnje za namestitev. Ostali bo si poiskali kak drug poklic ali pa nadaljujejo svoje študije na vseučilišču. Abiturienti lanskega leta pa so večinoma pri vojakih. Leta 1931. je absolviralo v Ljubljani 66 gojenk, nastavljenih jih je od teh 55, naslednje leto jih je absolviralo 74. nastavljenih jih je 47, 1. 1933. jih je absolviralo 82 in jih je 30 nameščenih, od lanskih 58 gojenk p« še ni nobena nameščena. Na učiteljišču v Mariboru je bilo I. 1931. 44 abiturientov in jih je nastavljenih 29. L. 1932. je absolviralo 47 gojencev, nastavljenih jih je bilo 36, naslednje leto je bi- lo 39 gojencev, od njih 22 nameščenih. I« ni pa je absolviralo 50 gojencev in je od njih nameščen samo eden. Za mariborsk'' abituriente velja v splošnem isto kakor ra ljubljanske. Gojenk pa je bilo v Maribo ni 1. 1931. — 60, nastavljenih 40. 1. 1932. jih je absolviralo 59, nastavljenih ic bilo 33, L 1933. jih je absolviralo 65. nastavljenih jih je bilo 14. od lanskih 74 gojenk pa ni dobila še nobena službenega mesta. Na ljubijanskcm zasebnem učiteljišč« pri uršulinkah je L 1931. dovršilo študije 23 gojenk in jih je bilo 8 nameščenih. Naslednje leto so bile nastavljene 4 od 34. abiturientk predlanskega in lanskega leta (48) pa še niso dobile namestitve. Na mariborskem zasebnem učiteljišču je bHo leta 1931. nastavljenih 10 abiturientk od 23. naslednje leto 7 od 2ti. latvike in predlanske abiturientke, ki jih ie 43, p« še niso nameščene. Iz tega sledi, da je iz l 1931. še vedno &3 nezaposlenih, iz naslednjega leta 111. iz 1. 1933. — 178, od lanskega leta pa celo 255. Iz vseh učiteljišč jc torej izsšlo v štirih letih 1056 mladih učiteljev in učiteljic, nameščenih pa jih je bilo 429. Pri zadnjem zasedanju banovinskega sveta je bilo navedeno v prosvetnem poročilu, da je brez službe še 353 učiteljskih abiturientk. Cc primerjamo to število s poprej navedenimi statističnimi podatki, lahko sklepamo, da še niso bile vštete abiturieutke od lanskega leta. Mnogo abiturientk je dobilo začasna zaposlen ja z nagrado 400 Din iz bed-nostnega sklada in sršijo nekatere že po leto dni in še dalje službo pod temi pogoji. JLTURNIPREGLED Ob 250 letnici G. F. Handla Danrs slavi kulturni svet 250. rojstni dan enega svojih najpomembnejših sinov .— glasbenikov, ki si je še za življenja osvojil mesto najodličnejšega glasbenika j; v oje dobe. Njegov lik nadkriljuje vse sovrstnike in lc v tihi samoti zori njemu enak duh velikana: J. S. Bacha. Cleorge Frederic H a n d e 1, kakor se je podpisoval kot naturalizirani Anglež, se je rodil 23 februarja 1685. leta v nemškem mestu Halle ob reki Saale. Njegov oče je bil ranocelnik in komorni sluga v službi saškega vojvode in se je s 63. leti poročil a 30 let mlajšo Dorotejo, hčerko pastorja Tausta. Prvi sin tega zakona je umrl ob rojstvu, drugemu pa je bilo sojeno. da postane najslavnejši glasbenik. 2e v zgodnji mladosti se je pokazalo njegovo nagnjenje h glasbi, toda oče ga je na moč zaviral, boječ se za sinovo bodočnost, ki jo je videl varnejšo v šudiju realnih ved. Na skrivaj se je otrok vadil klavir v podstrešni čumnati in le po golem naključju je postal pozoren nanj sam vojvoda, ki je nekoč po službi božji čul presenetljivo odlično orglanje komaj 81etnega dečka. Na vojvodovo prigovarjanje je oče slednjič do- pustil, da se je sin oprijel učenja glasibe pri takrat dobro zapisanem skladatelju Zachowu v rodnem mestu. Obenem je po-sečal gimnazijo in jo tudi z uspehom končal. Dasi mu je oče L 1697. umrl, se je sin, spoštujoč očetovo voljo, vpisal kot študent prava na univerzi, obenem pa prevzel še tudi mesto organista dvorne ln stolne cerkve. Toda kmalu ga je znatiželj-nost pognala iz domačega kraja. Opustil je pravo in se preselil v Hamburg, kjer je posebno cvela opera. Iskal je dobrega učitelja, toda življenje samo mu je bil najboljši vodnik. Vstopil je kot H. violinist v operni orkester in po potrebi nadomeščal tudi pianista. Po naročilu takratnega vodje gledaflišča» opernega skladatelja Ket-serja, čigar iznajdljivost in delavnost sta že začeli pešati, je napisal prvo opero »Al-miro«, ki je dosegla zelo lep uspeh. Sledili sta ji 5e dve operi, katerih partituri pa sta se izgubili. V Hamburgu se je spoprijateljil predvsem z dirigentom in pevcem Mattheso-nom, avtorjem slovite knjige »Der woll-kommene Kapellmeister«, s katerim pa se je zaradi malenkostnega nesporazuma raz- prl in dvoboje val, in to tako nesrečno, da bi bil kmalu ob življenje. Vendar sta se brž nato spet sporazumela ln njuno prijateljstvo je ostalo dolgo neskaljeno. Ko Je Keiser napovedal bankrot, je Hftn- del dal Hamburgu slovo in se napotil v Italijo, rodni kraj opere, ter ostal tu preko tri leta. V Italiji je pridobil lahkotnost melodične iznajdbe, zanositoet, barvitost, pravilno uporabo glasu, plastično in dramatično oblikovanje, iz Nemčije je prinesel a seboj temeljito znanje glasbene teorije ln kontrapunkta, Italija mu je dala k temu de potrebno prilagodnost; izpopolnila pa ga je tudi v družabnem oziru. Občeval je kmalu po zaslugi princa G as ton a Medicejskega v najvišjih krogih, predvsem pa tudi v umetniškem krožku Arkadijcev, ki so ga tvorili ljubitelji umetnosti in renesanse. živel je ▼ Firenci, Rimu, Benetkah in Napoljn ionenoma in po večkrat ter komponlral z vnemo in neutrudljivost-jo. Njegova delavnost je bila zaprepaMu-joča, za komponiranje cele opere ni rabil dosti preko 14 dni, pri čemer si Je seveda rad pomagal s citati iz lastnih prejšnjih aH pa tudi tujih del. Roko ▼ roki z delavnostjo pa je šla tudi lakota in kmalu je mladi H&ndel slovel skoraj enako zaradi kompo-niranja kakor zaradi požrešnosti. Njegova orjaška postava je prenesla pač ogromne količine napora, če je izgubo energije nadomestil z izdatno hrano. V Italiji je konkuriral neodločno z mladim Domenicom Scarlattijem, ki je po pravici slovel kot največji pianist svoje dobe; toda t orglah ga je H&ndel posekal. Že v Benetkah je sklenil pogodbo s han- noverskim knezom, da prevzame mesto knežjega kapelnika. Poprej pa je odpotoval še v London, o katerem takrat pač š^ ni slutil, da postane torišče njegove največje delavnosti in slave, pa tudi smrtni kraj. Uvedel se je z uspešno opero »Rinal-do«, z virtuoznim igranjem na klavir, pa tudi na dvoru, kjer je vladala kraljica Ana. Pogodba ga je kmalu poklicala nazaj v Hannover. kjer si je hitro izposloval dopust in se odpravil v London, odkoder se ni več vrnil. V Londonu je komponiral odo k rojstnemu dnevu kraljice m je nato, dasi Se lnozemec, dobil naročilo za kompozicijo >Te Deuma< v proslavo utre-škega miru (171S), a katerim je končala španska nasledstvena vojna in ki je prinesel Angliji nekaj koristi. S tem delom si je pridobil naklonjenost kraljice, ki mu je odkazala letno plačo 200 funtov. Toda kraljica je naslednje leto umrla in prestol je zasedel hannoveranski knez, ki pa H&ndlu ni bil naklonjen, ker je prelomil pogodbo. Legenda pripoveduje, da je kraljevo srce omečil skladatelj z veliko sere-nado, ki so jo izvajali ob priliki kraljevega izleta po reki Temzi in ki se je odtlej imenovala »vodna glasba«. Toda to je bržkone pravljica, kajti to delo je bilo kom-ponirano dve leti po prihodu kralja Jurija I. ln je bil v tem času HSndel že dolgo nesporni dvorni kapelnik. London je odslej ostalo mesto, t kate- elitni kino matica TELEFON 21-24 Danes ob 4„ 7.y4 tn 9.Vi zvečer najnovejši originalni rnski muzi- kalni velefilm (Pesem na (Dolgi Predproda ja od 11. do i/21S V glavnih vlogah: M. VIKTOROV J. ZEJMO GARDIN in TENJIN Režija: M. Donskij, V. Legošin Glasba: G. Lobačev. ♦ Jubilej poklicnega novinarja, dan redakcije dnevnika »Novosti« v Zagrebu g. Ljudevit Kara, ki je bil prej tudi dolga leta glavni in odgovorni urednik je dopolnil 26 let neprestanega poklicnega dela kot urednik »Novosti«. V naši še mladi žurnalistiki je to prvi primer, da je poklicni novinar pri enem in istem listu dosegal tako lep jubilej svojega poklicnega dela. Jubilant se je udejstvoval že v vseh rubrikah, danes pa še urejuje šaljivo rubriko »Jurek Cmok« in otroško prilogo »Novosti«. Zagrebškim tovarišem se pridružujejo poklicni novinarji tudii iz Ljubljane pri iskrenih čestitkah. ♦ Vzor slovenskih gasilcev. V Beogradu je bil nedavno izvoljen odbor za ustanovitev prostovoljne gasilske organizacije. Ta odbor je eedaj izdal apel na prebivalstvo, v katerem razlaga razvoj gasilstva v Srbiji ter predstavlja za vzor slovenske gasilske organizacije. Pred vojno so bile gasilske čete v Srbiji samo v Beogradu in Kragujevcu. V Beogradu Je bila ustanovljena prostovoljna gasilska četa 1. 1879.. ki je bila pozneje preurejena v profesionalno gasilsko organizacijo. Sedanja gasilska četa beograjske občine, ki šteje 47 članov, je zelo požrtvovalna, ne more pa rvwk>S'titi svojim nalogam v velikem mestu, ki šteje okrog četrt milijona prebivalcev. OcLbor poziva Beograjčane, naj vstopijo v gasilske vrste po vzoru Slovencev, kjer je vsak šesti prebivalec v sta-rr*»ti oti 2U do 45 let član gasilske organizacije. ♦ Nov telefonski imenik. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša: V zadnjem času se zgiašajo pri telefonskih naročnikih v Ljubljani, Mariboru in Celju razni Dovi akviziterji ln nabirajo oglase za telefonski imenik dravske banovine. Pri tem poslu mistificirajo naročnike, češ da so od direkcije, da so poštni uradniki in da nabirajo oglase za uradni telefonski Imenik. Direkcija opozarja vse telefonske naročnike, da uradni imenik še ne bo izšel in da njegovo oeobje ni udeleženo pri tem poslu. Zato naj naročniki ne nasedajo akviaiterjem. Vsako ponovno zlorabo pa naj takoj sporoče direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. ♦ Novi grobovi. Umrla Je v Ljubljani na Gosposvetski cesti 8. gospa Marija Kmetova, vdova Borgantova, po rodu Kreutzerjeva. Klub koroških Slovencev vabi člane, da uglodno rojakinjo v častnem številu s-premijo na zadnji poti. Pogreb bo danes ob 14.30. — Nadalje je umrla v Ljubljani, v Sokolski ulici 18, gospa Helena Bouconova. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. — V Mur- VSEM GOVORNIKOM, odvetnikom, profesorjem, učiteljem, duhovnikom in pevcem so zlasti pozimi prepo-trebni Mr. BAHOVČEVI »SMREKA« BONBONI izdelani so iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu in ublažujejo kašelj in hripavost. Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo :5ejo ter razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. :-5avitki po Din 3.— in 5.— v lekarnah in drogerijah Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg št. 12 ski soboti je umrl rodbini Drtttrich-Ž m a v č e v i edinec Edek. — V Novem mestu je sinoči ob pol 19. umrl ugledn lekarnar in hišni posestnik g. mr. ph. Josip Bergmann sit. — Pokojnim blag spomin, žahijočim naše iskreno sožalje! ♦ Nova brošura o naših bratih za mejo. G. Emilijan Lilek, upokojeni profesor v Celju, ki je pred kratkim izdal v samozaložbi izčrpno delo o položaju naše narodne manjšine na Koroškem, nas je te dni presenetil z novo nemško brošuro o naših bratih za mejo. Pod naslovom »Verfolgun-gen der Slovenen und Kroaten in Italien« podaja na 30 straneh izčrpen, kondenziran pregled zadnjih dogodikov iz težkega življenja naših bratov onkraj Triglava in Snežnika. Posebno pozornost posveča cerkveni politiki v Julijski Krajini. V zaključnem poglavju pa se peča z nekaterimi novejšimi polemikami o jugoslovensko-italijanskih odnošajih in piše v tel zvezi tudi o znanem vprašanju rešitve srbske armade v svetovni vojni. Neumorni in neizčrpni g. Lilek, ki se kljub svojim visokim letom še vedno tako intenzivno peča z našimi narodno-obrambnimi in manjšinskimi problemi, in to namenoma v nemškem jeziku, zasluži za evojo podjetnost (vse svoje brošure izdaja v teh težkih časih — v samozaložbi!) naše popolno priznanje. Dasi je v tej svoji najnovejši brošuri prav za prav le zbral nekaj najvažnejših in karakterističnih časopisnih poročil zadnjega časa in jih zaokrožil v celoto. bo ta knjižica nedvomno tudi v tej obliki vzbudila pozornost in — upajmo — tudi dosegla svoj namen. G. uileku moramo biti zares hvaležni za trud. ki ga kaže s tem. da v tujem jeziku seznanja še druge s položajem naših manjšin za meio. — Dr. B. V. ♦ Ivan Olbracht, Hajduk Nikola šuhaj. Roman. (Prevedla B. Borko in O. Berko-pec). Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 256. Opremil inž. arh. Dom. Seraj-nik.) V tem mojstrskem romanu prikazuje eden najodiličnejših sodobnih čeških pisateljev hajduško življenje in smrt vojaškega begunca Nikole šuhaja, ki Je med vojno in nekaj časa po vojni obvladal pod-karpatske gozdove. Domišljija preprostega ljudstva je že sedaj obdala njegov lik z legendami. Nikola šuhaj je postal junak, o katerem pojo pesmi. Pisatelj je postavil šuhajevo usodo v okvir romantično divje pokrajine, v kateri še živi paganski bog z vilami in čarovnicami. Skrivnosti in lepote pouttarpatskih pragozdov, življenje kulturno in gospodarsko zaostalega ljudstva, ki se trdovratno oklepa starih navad, šege Zidov, ki žive v tej pokrajini podobno kakor gališki Judje, vse to je dobilo v Olbrachtu pravega pripovednika, ki Je iz te snovi ustvaril nepozaben roman. Posebno zanimiv je opis prevrata v planinski vasi; krasne so slike iz prirode; napeto je opisano zalezovanje hajduka šuhaja, tega samotnega risa podikarpatskih gozdov »Hajduk Nikola šuhaj« je doživel v češkem izvirniku v treh letih devet izdaj tn je bil do danes preveden v osem jezikov. IMskovna zadruga ga je izdala v okusni kar salonski opremi. Stane: broš. 60 Din. vezan v platno 75 Din in vezan v polus-nje 85 Din. Novo knjdgo toplo priporočamo! ♦ Beg x doma. Fendetu Jožefn, hišarju s Kokrice 12. v Kranju je pobegnil z doma neznanokam učenec Kuster Slavko. Služil je pri gospodarju do 20. januarja t. 1. Od takrat ni za njim nobenega sledu. Star je 14 let, njegov oče Jakob biva v Olševku rem je preživel Handel najplodovitejša in najslavnejša leta. Obiskal je sicer še nekajkrat po službenih dolžnostih Nemčijo in izrabil vsako tako priliko, da je videl svojo ljubljeno mater. Toda vrnil se je vedno naglo v Anglijo, postal angleški državljan in prevzel angleško miselnost, dasi dodobra ni nidkar obvladal angleškega jezika, temveč je govoril in pisal najrajši francoski. Njegovo londonsko življenje je bilo na moč pestro in ga je zanašalo v ne-botične višine, pa tudi prav do tal. Njegovo glavno polje je bila kompozicija oper in napisal jih je 44. Poleg tega pa je bil tudi podjetnik in operni ravnatelj ter se je moral mnogo boriti s konkurenco. Večkrat je opustil svoje mesto, ker mu finance niso dovoljevale nadaljevanja. Bil je že tudi na tem da ga vržejo v stolp dolžnikov (neizterljive dolžnike so takrat zapirali), toda rešil ga je pred tem benefični koncert, ki mu je prinesel znaten čisti dobiček Imel je ogromne težave s pevci, pevkami in kastrati, in ker je bil oster v besedah in dejanjih ter je kaj brž vzrojil, ni imel malo konfliktov. Iz največje delavnosti ga je vrgia kap, ki ga je ohromela in tudi otopela. Toda radikalna kura v kopališču Aachen v Nemčiji mu je v primeroma kratkem času povrnila popolno zdravje ln nestrt se je vrgei znova na delo. Vendar je začelo popuščati zanimanje publike za njegova operna dela in za Italijansko opero sploh (spomniti je treba, da so bile takratne opere pisane zgolj v italijanščini), posebno odkar je nacionalistična stranka dosegla z uprizoritvijo Grayeve »beraške opere«, ki je bila satira v političnem in kulturnem smislu, ogromen uspeh pri ljudstvu in tudi pri plemstvu, ki ga je vodil v opoziciji sam prestolonaslednik, waleški princ. Dvajset slavnih let je porabil Handel v boju za obstoj italijanske opere v Londonu, toda ko je 1. 1740. definitivno propade) kot operni direktor, še dolgo ni bil uničen. Nasprotno, naslednja leta so bila najplodovitejša in obenem najpomembnejša zanj ter za vso angleško in po nji tudi svetovno glasbo. Posvetil se je namreč kompoziciji ora-torijev v angleščini. Letno je priredil 12 oratorijskih koncertov v Haymarket-gle-dališču, ki jih je izpolnil deloma z novimi orjaškimi deli, deloma pa s ponovitvami dotedanjih. Posluževal ae je biblijskih, ali pa tudi posvetnih besedil. Njegovi orato-riji nikakor niso cerkvenega značaja; izbral si je biblijske snovi pač zaradi tega, ker so bile takrat med poeti v modi in vsakomur dostopne. Na tem polju zanj ni bilo več konkurence ln soglasno je vsa angleška javnost priznala njegovo supre-macijo v glasbenem oziru. Uspeh njegovih oratorijev je bil presenetljivo velik, postali so čez noč velika moda in sodobniki pišejo, da je Slo od ust do ust: kdor Se ni ali-Sal H&ndlovega oratorija. ne ve. kal Je lepo. Izvedbe so se vršile sicer v gledal iSču, toda brez dejanja in zgolj pripovedno. V to dobo spadajo njegova dela Mesija. Saul, JOD proti sklerozi, 8ROM IN FOSFATI za živce, MAGNEZIJ za žolč in jetra, MANGAN za kri. KALIJ za ledvice, KALCIJ proti vnetju in kataru, ŽVEPLO proti revmi, TEŽKE KOVINE za protoplazmo in žleze, LITIJ proti sečni kislini, OGLJIKOVA KISLINA za srce in hormone, ALKALIJE proti želodčni kislini in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd.: vse te sestavine vsebuje IZMED VSEH MINERALNIH VOD VSE JUGOSLAVIJE SAMO ZNANA RADENSKA Zato je tako dobra, pitna in zdrava! št. 29. Kdor ga spozna, naj eporooi njegovo bivališče sreskemu načelstvu v Kranju. ♦ Bivši »detektiv« intervenira proti previsokim davkom. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo, da je hodil pred nekim časom po tamošnji okolici na videz spodoben. meščansko opravljen, nekaj nad 60 let star možak, ki se je kmetom predstavljal kot penzioniran davčni uradnik ali kot bivši detektiv ter jih prigovarjal, naj se pritožijo proti previsoko odmerjenim Zvočni kino Ideal Danes premiera vesele operete z MAGDO SCHNEIDER v filmu Dniiajsko <1 e k i e Predstave ob 4., 7. in 9.*4 zvečer. davkom. Pisanje ln odpošiljanje pritožb je prevzemal kar sam, kot bivši davkar in detektiv, ki ima mnogo dobrih zvez, pa je svojim »klijentom- lahko obetal tudi topla priporočila. Vse te usluge je nudil ljudem povsem brezplačno, samo za kolke je jemal od svojiih »strank« po nekaj kovačev. Ko ee je za tega nenavadnega, velikodušnega reševalca bednega kmečkega ljudstva pozanimala žandarmerija. je prišlo na dan, da gre za nekega Antona Jeriča iz Rogatice v šmarskem srezu, ki je po poklicu menda trgovski potnik in ki je vkljub svoji visoki starosti in vkljub te-mu, da ima družino, še zmerom prevejan in podjeten kujon. Zaradi raznih goljuffj in tatvin je bil že 14krat kaznovan. Zdaj ga spet zasleduje policija. Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Danes premiera senzacijona'nega filma Divjega zapada. Ken May-nard kot junak prerije v filmu Pravica prerije Senzacija! Senzacija! Predstave ob 4., 7. ln 9. zvečer. Vstopnina 4.50 ln 6.50 Din. ♦ Ženo In otroke je prodal. Včerajšnja beograjska »Politika« je obšdrco poročala o dogodku, ki se je pripetil v mali, od vsega sveta zapuščeni vasi Gričari v Iuž-niškem srezu, v kateri živi le nekaj, kolikor toliko skrbnih posestnikov, dočim so vsi drugi dninarji, pečelbari, ki hodijo za sezonskim zaslužkom na kmetije v druge kraje in tudi v razna mesta kot nekvalificirani delavci. Dden od teh dninarjev, Cedomir Mladenovič, je te dni po vseh pravilih prodal svojo ženo ln šest svojih otrok za 1500 Din in za 200 kg žita premožnemu kmetu vdovcu Dragotinu Mar-koviču. Pri tern kmetu je čedomirova žena že nekajkrat za skromno plačilo opravljala razna dela doma in na polju in, ko je kmet izrazil željo, da bi revnemu dninarju dobro plačal, če bi mu prepustil ženo magari z otroki vred, je pečelbar Ce-domir udaril, kakor bi šlo za kravo. Kup- Film ŽTk. D. Danes ob '/4S. url poje LAWRENČE TIBBETT v prekrasnem filmu KUBANSKA LJUBA VNA PESEM Z njim nastopa božanska L Velez Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50. 6.50 Din Predstave v Elitnem kinu Matici Marljiv človek ve, da se uspehi dosezajo samo s prekomernim napornim delom, toda težko delo lahko opravljamo samo, če se primerno hranimo. Marljiv človek bo zatorej dodajal svoji redni dnevni hrani žlahtno hrano, ki mu nudi redilne elemente, ki ga usposobijo za opravljanje dela iznad povprečne mere. Marljiv človek bo pil za zajtrk in za južino vedno Ovomal-tine! Ovomaltine m nikaka mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine dosezete zares O V O M A L T I N S K 1 USPEHI Ljudski zavojček Mala škatlica Din 7.25 » 13.- čija je bila sklenjena pred mnogimi pričami in čedomirova žena Bosiljka se je že z otroki preselila na posestvo kmeta Markoviča. Kupec žene in otrok, ki Je star že preko 50 let, se je pogodil, da bo denar izplačal v obrokih, žito pa je prodajalcu izročil takoj. Po obširnem opisu prestol-niškega lista bo ta nenavadna kupčija seveda alodirana. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u— Koncert v proslavo 851etnice češkoslovaškega prezidenta T. Masaryka priredi Glasbena Matica ljubljanska v petek 8. marca ob 20. v Filbarmonični dvorani. 1. del obsega simfonične skladbe, ki jih izvaja operni orkester, v II. delu pa poje pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske Dvo-rakovo izredno učinkovito delo za soli, zbor in orkester »Te Deum«. Sopran solo poje gdč. Fratnikova, bas solo g. Julij Be-tetto. Dirigent je ravnatelj Polič. Vstopnice bodo od 1. dalje v predprodaji v Matični knjigarni. u— Prirodoslovno društvo bo i/melo danes peto predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Govoril bo univ. profesor g. dr. Rebek o problemu hydroxylnih in aminskih skupin v aro-matskih spojinah. Predavanje je istočasno drugo predavanje v kemičnem seminarju. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimajo. Začetek ob 18. u— Občni zbor Zveze naprednih Jugo-slovenskih akademskih starešin bo v soboto 23. t. m. v restavraciji »Zvezdi« z običajnim dnevnim redom. Na zboru bo poročal tudi minister dr. Albert Kramer. Začetek oo 20. u— Javne produkcije državnega konservatorija so vedno bolj interesantne in se vedno bolj približujejo pravim koncertnim nastopom, to po vestni in raznoliki sestavi sporeda, kakor tudi po dobrih izvajalcih. Opozarjamo na 111. letošnjo javno produkcijo, ki bo v ponedeljek 25. t m. ob pol 7. zvečer v Filharmoničnl dvorana. Vstop v dvorano Je dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din. Podrobni spored priobčimo jutri. u— Zlatko Balokovlč Je jugoslovenski umetnik, ki si je kot eden najodličnejših violinistov sedanje dobe osvojil v resnici ve9 svet. Povsod je poznan in povsod štejejo njegove koncerte med najpomembnejše prireditve sezone. Po več ko 10 letnem presledku bo sedaj nastopil v Ljubljani v petek 1. marca t. 1. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cene običajne. Koncert bo v uni-onski dvorani. u— V društvo »Soča« se bo vršilo drev! ob pol 9. pri »Levu« predavauje mestnega zdravstvenega svetnika dr. Misa Frante o nastanku raka ter načinu borbe proti njemu. Naš odlični predavatelj bo s pomočjo statističnih podatkov in skioptičnih slik povedal v poljudnih besedah vse, kar mora vsakdo vedeti o tej bolezni. Vabljeni vsi. Vstop vsem prost. u— Zanimalo vas bo • • • (hi se pripravlja v operi nova opereta pod muzikalnlm vodstvom dirigenta dir. švare in v režiji prof. šesta, z naslovom: »Zdaj vam eno zaigram*, Libreto tega dela je zajet iz Ne&troyeve burke »Danes bomo tiči«, katero sc igrali z velikim uspehom pred leti v drami. Glasba te operete je sestavljena Israel, Juda Makabejec, Jozua ln kot poslednje delo Jefte. Te kompozicije orjaških in dotlej neslutenih dimenzij so Se danes življenja zmožne ter se izvajajo v vseh velikih mestih. Ob koncu leta 1751. mu je začel pešati vid in vzlic trikratni operaciji mu ga niso mogli povrniti, Z vidom je popustila tudi ustvariteljska sila in zadnja leta so posvečena le dokončanju oratorija Jefte in predelavi mladostnega dela, »Triumf časa in resnice« (»Triumph of Time and Truth«) Se 6. aprila 1759. je prisostvoval solznih oči in a skrajnim fizičnim naporom izvedbi svojega Mesije, 14. aprila pa je umrl. Pokopan je v westminstrski opatiji nasproti Shakespeareja kot eden prvih herojev angleškega duha. Handel je eden najmogočnejših likov v glasbeni zgodovini. Dasi njegove poti nI vodila toliko čista vera v poslanstvo, temveč bolj trgovski vidiki vsaj v večji polovici njegovega življenja, vendar je bil njegov ustvariteljski genij tako velik ln nenavaden, da je mogel producirati dela orjaškega zanosa, veličastnosti ln moči. ki so kljubovale zobu časa ln preživela že dve stoletji. Kakor je bil kot človek orjak silne moči, tako nosijo tudi vsa njegova dela pečat gigantstva. Vendar pravijo sodobniki, da je bil njegov smehljaj zavze-ten in neupirljiv: tudi njegova glasba oči-tuje nebroj ljubkih ln celo humoristlčnih mest Usoda mu Je naklonila uspehov v izobilju ln bil je eden redkih umetnikov, ki so mu že za življenja postavili spomenik. Največji spomenik pa si je bil postavil sam s svojim življenjskim delom, ki obsega ogromno število skladb vseh takrat običajnih vrst Ni bil sicer pionir nove glasbene dobe. zaključil pa je kot velikan in neizpodbiten mojster dobo glasbenega baroka in njegova dela bodo živela, dokler bo svet obljuden od kulturnih narodov l. m. s. Glonarjev »Slovar slovenskega jezika« je pričel izhajati. Pravkar smo prejeli prvi zvezek »Slovarja slovenskega jezika«, ki ga je pripravil za založbo Umetniška propaganda naš znani leksikograf dr. Joža G 1 o-nar. Pod glavnim naslovom je označen program in namen novega slovarja z besedami pravopisni, kulturni in frazeologični«. Slovar bo izhajal štirinajstdnevno v snopičih po eno tiskovno poh> strani) .Lani smo na tem mestu obširneje opozorili na pomen napovedanega slovarja, ki bo sedaj izpolnil že dolgo zevajoto vrzel med našimi jezikovnimi priročniki. V pravopisnem pogledu bo dr Glonarja »Slovar slovenske ga jezika« m.iogo obširnejši od dosedanjih in bo vsaj združil tvorino. ki leži po raznih drobnih slovarjih, brusih in re&etih Pri tej ali oni sporni obliki o«tane vpra&anje Še nadalje odprto, saj Še tako dobri osebni rešitvi nedostaja avtoritativnosti znanstvene Institucije, ki drugod odločuje v takih spornih vprašanjih Olede pravopisa ne upošteva novi «iovar samo domaČih besed in njih pravilnih oblik In pisave (n pr. blagodat = dobrota, brezslišen = neslišen V soboto ob 8., v nedeljo ob 3., 5. ln 8., v ponedeljek pa ob 8. uri Kamon Novaro v filmu očarljivega petja 1 „ PESEM ORIENTA" Uspela komedija „NI6 BREZ LJUBEZNI44 Georg Aleksander, Thoo Singen Vsakokrat ob 5. in 8. uri zvečer oba filma. po motivih Johaiiaa in Josefa Straussa... da se pripravlja v drami Shakespeparejeva igrs »JBeneški trgovec« kot jubilejna predstava Milana Skrbinška, ki praznuje v marcu 2Metnioo svojega ploaovit^ga u prekaša dosedanje filmske stvaritve. Naj nihče ne zamudi te redke prilike, posebno, ker mora tiLm v najkrajšem času dalje, v Sarajevo. Dvorana kina Matice je stalno dobro zasedena, zato priporočamo, da mi po telefonu zagotovite vstopnice. Za nw*d ruskemu filmu predvajajo izvrstno am«r-ško pevsko revijo, ljubko grotesko miške Miki in zeio pester filmski iurnal u— Kakor stari, tako mladi, to izvrstno spevoigro uprizori jutri ob 20. dramski odsek viškega Sokola. Spevoigra bo nuddla vsem posetnikom v Sokolskem domu izreden užitek, zato ste bratsko vabljeni k obilnemu posetu. Ker je povpraševanje v vstopnice veliko, naj si Jih občinstvo nabavi pri br. Jeločniku v Rožni dolimi ln v Sokolskem domu. Vsii vljudno vabljend! u— želimo za god vsakemu Matiji, da bi predvsem zaradi svojega zaljubljenega srca ne zašel v tako nevarnost, v kakršno se zaplete na svojega godu dan na šentjakobskem odru Matajev Teleban, ki ga zanese lastna želja, gnana od Hudopisko ve intrige, skozi ris nad Golo jamo t Ljubljano, kjer se čudi, da 6e more ix dobrega dela skuhati taka žalost; želimo pa tudi vsem nedeljskim godovnikom, da bi odnesli ob vsaki svoji tragični krivdi tako lahko kazen, kakor Matejev Matija, kn se mora sicer odpovedati svojemu angelskemu idealu Žagarjanovl Anki in se v sladki zakonski zvezi pokoravati kijukastoglavi, škilasti Mici Kobacajki, a se začne zaradi tega zanj vendar udobno Življenje, ki poleni njegovo dušo in ga obenem prijetno odebeli. Kdor si hoče biti o tej zabavni komediji na jasnem, naj pride Jutri ob 15. pogledat, kako se zaplete tudi malhar Hu-dopisk v zanko, fci jo je nastavil Matiji, pa se bo nasmejal za d»i, od godu ' do godu To je obenem zadnja predstava te veseloigre. u_ »Jurček gre na Triglav« se uprl»ori Jutri v nedelio ob pol 1«. v Sokolskem domu na Taboru. Je poučna, pravljična igra s petjem in godbo, zelo zabavna za deeo in odrasle. Spisal jO Je učitelj Daromrl Svetlič. Do sedaj so bile ponovne predstave vse razprodane. Za igro vlada tem večje zanimanje, ker se Jo uprizori kot tekmovalno priredritev lutkovnih odrov župe Ljubljana. Za deco: stojišče 1 Din. sedeži 2 Din. za odrasle dvoino u_ Zveza gospodinj priredi razstavo pogrnjenih poročnih ln pustnih miz danes od 16. do 18. ure, Jutri od 9. do 12. iu od 14. do 18. in v ponedeljek od 9. do 12. ure v svojih društvenih prostorih na Bresn št. 8. Vabi k številnemu obisku! u_ Društvo »Delo in eksistenca«, poverjeništvo za šiško In Bežigrad, prired! nedeljo 24- t. m. v St. Vidu nad Ljubljano v gostiln! pri Jagru ob 9. dopoldne Javno URAN KREMO ne uporabljajo le športniki, smučarji, planinci, da zaščitijo lica od mraza in vseh vremenskih neprijetnosti — ampak matere maže jo lica svojih najnežnejših otroči-čev s tem edinstvenim balzamom, z URAN KREMO. itd.), marveč obravnava tudi tujke in njih rabo, ponekod zlasti tvorbo samostalnikov iz tujih glagolov, ali pridevnikov iz samostalnikov; kjer je treba, tudi njih pregibanje. Pomen tuik tolmači samo v posameznih primerih, vedno pa navaja pravilno rabo. Posebej kaže pravilno pregibanje tujih priimkov (n. pr. Bčlinskij, gen. Bonskega). Sestavljalec je sprejel v svoj slovar toliko splošnih pojmov, da je postal tudi kulturni leksikon. Posebno vrednost pa daje novemu slovarju frazeologija. N. pr. barko voziti: pijan hoditi iz krčme v krčmo, beseda: domača, tuja. ostra; goste besede, od besede do besede, z besedo in dejanjem, beseda ni konj (ne uteče, se lahko prekliče) itd. Čeprav je prav na področju frazeolo-gije težko izčrpati vso tvarino. bo vendar dr. Glonarja slovar v veliki meri ustrezal potrebam in zahtevam vseh. ki pišejo v slo venskem jeziku. Marsikdo se ne bo ogrel za vsak avtorjev pravopisni predlog; tako n. pr. zahteva obliko »bijo« za biografski, medtem ko se je Slov. bijografski leksikon popravil v biografski Itd Sicer pa ninu< mo malo jezikovnih strokovn lakov in ljubiteljev. ki bodo s slastjo prerešetavali novi slovar SestavljaW vabi naročnike in čita-telje. da mu sporočajo misli in zadrege, ki jib muči io ob čitanju in pisan ju »Cim več bo torej kritičnih nasvetov in opazk, tem bliže bomo s skupnim delom prišli idealu, ki ga lako delo skuša doseči: da ee Čim boli popolno zbere ves kompleks problemov našeea jezika k? iih ie treba vendar enkrat reSItl.« — »Slovarju slovenskega iezika« pa bi pripontgla do večje razširjenosti ni? ja eena, kar naj bi uvaževalo agilno založ ništvo. —o. zoorovanje z devizo »Delavec poetanl ©pet konzument« in »Kako omejiti brezposelnost«. Vabljeni! u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20-3U sestanek zbora, r ponedeljek ob 18.30 vaja vsega zbora. u— Električna zadruga v šlškl bo jutri v nedeljo od 13. do 15. odklopila tok. u— Društvo mestnih upokojencev vabi v«* mestne upokojence, upokojenke ln vdove, da se udeleže važnega shoda, ki ga sklicuje Zveza organizacij mestnih uslužbencev danee ob 7. zvečer v dvorani oliZD na Miklošičevi cesti. u_ popis davčnih zavezancev se Izjemoma podaljša in se bodo »prejemale popisne pole še 25. in 26. februarja 1935. Vs) ool, ki Se niso vrnili popisnih pol se pozivajo, da jih v navedenih dnevih sigurno vrnejo mestnemu poglavarstvu. u— Gripa in topel val. Nenaden porast v temperaturi, k; je naše kraje čez noč prestavil iz zdravega, čvrstega mraza v eredo skoraj spomladanskih sapic, je prinesel mnogo prehlada med ljudi in po Ljubljani se je že raznesel glas, da je pričela razsajati gripa. V resnici je na interni oddelek obče bolnišnice, ki sprejema takšne bolezenske primere, te dni izredno \elik naval, a pojava gripe doslej še nI bilo nobenega. V trumah pa prihaiajo ljudje z lažjimi primeri bronhitisa, tako da je oddelek čez glavo prenatrpan. Posebno mnogo je med novimi bolniki brezposelnih in prosjakov, ki na tihem najbrž hvalijo boga, da so se jim na vetru vneli vrhov) pijuč in so tako prišli za nekai dni pod streho in k toplemu obedu. u— Iz sodne dvorane. Včeraj je bila pred okrožnim kot prizivnim sodiščem v Ljubljani razprava v tožbi dr. Karla Pe-triča, «efa Higienskega zavoda v Ljubljani, proti dr. Marku Radmanu, upravitelju splošne bolnišnice v Ljubljani zaradi ža-ljenja časti. Dr. Radman je v aprilu 1934. pripovedoval primariju dr. Jenku, da je dir. Petrič v Beogradu interveniral, naj se upokoji 30 do 40 zdravnikov, med njimi vsi šefi oddelkov »plosne bolnišnice v Ljubljani razen dr. Demšarja. Dr. Petrič je zaradi tega tožril dr. Radmana, kl je bil s sodbo sres-kega sodišča v Ljubljani od 15. septembra pogojno obsojen na denarno globo 520 Din. Na pritožbo dr. Radmana je o zadevi razpravljalo še okrožno sodišče, ki pa je potrdilo prvo sodbo. Razprava je vzbudila precejšnjo pozornost zlasti mod zdravniki. u— Nagrada za ukradeni saksofon. Našo včerajšnjo notico izpopolnjujemo, da instrument, kl je bil ukraden v union&kl dvorani ni navaden saksofon, temveč sak-sofon-klarinet, kl ima vse luknjice pokrite z posrebrenimi in x bisernico vloženiimi zaklopkami. Ker je to edini instrument svoje vrste pri nas, mora postati nanj pozoren vsakdo in ga bo tatič najbrže težko vnovčil. Kdor prinese zanesljivo informacijo o tem, kje se nahaja ukradeni predmet v upravo »Jutra« dobi nagrado 200 dinarjev. u—Obup, pretep, nesreča pri delu. Na Ježici je včeraj poizkusila 461etna žena nekega delavca iz Šiške napraviti križ čez svoje življenje. Skočila je v Savo, a dobri ljudje, ki so bili priče obupnega dejanja, eo jo o pravem času potegnili iz vode. Njeno stanje je bilo po ledenomrzli kopeli toliko ogroženo, da je morala tskati v bolnišnici Bdravndiike pomoči. — Iz šiške pa so pripeljali na kirurški oddelek 301etnega delavca Antona Vauterja, ki se je z nekim prijateljem sreča! pri Lasanu pri kozarcu vina, pa mu je sopivec pri majhnem nesporazumu porinil nož v prsi. — Iz Velikih Lašč so pripeljali v bolnišnico kočarja Jožeta Jer&ina, kl Je v gozdu padel s sekiro v roki in se nevarno ranil na ls-vern zapestju. u— Kdor je našel očala v črnem etuljn nekje pred šentjakobsko šolo, naj Jih blagovoli izročiti slugi v ondotni šoli. Iz Celja e— Preimenovanje celjskih ulic odobreno. Kr. banska uprava dravske banovine je i odločbo z dne 15. t. m. na osnovi 5 5. zakona o imenih krajev in ulic ln oznamo-vanju hiš s številkami odobrila sklep mestnega sveta celjskega z dne 16. novembra 1934, s katerim so bile preimenovane naslednje ulrice: Krekov trg v Trg kralja Aleksandra, Aleksandrova ulica od Ra&lagove ulice dalje v Ulico dr. Gresror-ja žerjava Ln Ljubljanska cesta v Krekovo cesto. e— Regulacija Savinje bo najprej Izvr-šera od mostu v Tremerju proti Polulam. Sedaj se vrši tzkertičenje pri tremerskern mostu. Dela vodi vodja regulacije g. inž. Mursa Regulacijska dela, kl Jih je lzlicl-tiral gradbeni podjetnik g. Inž. Taškovič H Skoolja, se bodo pričela, čim prispejo trebilnice. Pričakujemo, da bodo pri teh delih zaposleni domačrt delavci, predvsem brezposelni. e— Fernerjevo burko »Trije vaški svetniki« bodo uprizorili celjski Igralci v petek 1. in na pustni torek 5. marca ob 20 v Mestnem gledališču. Režira g. dr. R. Dobovišek. V tej Izredno zabavni burk1 bodo sodelovali gg. dr. Dobovišek, Stanko Pere, Cepin, dr. ftketa, Zemljič, Pogačnik in štokelj ter ge. ln gdč. Sadarjeva, Sir-čeva. Zorkova, Krajnčeva in Pongračiče-va. V petek bo predstava za abonma, na pustni torek pa bo ljudska predstava. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni »Domovini«. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje ln okolico bo v torek 5. marca od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovl ulici e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Volga v plamenu« ln dv*» zvočni predigri. Ženldba. Inteligenten, agilan i dobro situ Iran trgo-vac. idealista, lepe spoljafinosti. duhovite naobrazbe, vesele prirode, prakticirao u Nemačkoj, govori strane jezike, politlčkl uticajan. otmen i cenjen, može dobiti koncesije ima svoju aktivnu trgovačku radnju sa f i li jatama, dobar organizator industrije želi ženit!be radi poznanstvo gospodjice iz dobre kuče, w1r*ve, poštene, lepe spoljafinosti. dobre pntrkloeti. sa mirazom. može biti nekretnina, prednost imadu Nemice iii Slovenke, vera »poredna, slika potrebna, diskreetja zajamčena čašču! Pisati pod znako»o »Čarobna rvezda« na oglasni oddelek »Jutra«. 1830 mmmmrn^mmmm^mmmmmm Iz Maribora M*. a_ Zbor JNS. V četrtek zvečer je bil v Jadranovih klubskih prostorih redni občni zbor krajevne organizacije JNS za drugi mestni okraj. Omenjene klubske prostore so zborovalci napolnili do zadnjega kotička Občni zbor Je otvorU predsednik Ivan Kejžar, ki je v izčrpnih izvajanjih podal poročilo o delovanju JNS v drugem mestnem okraju. Sledili sta poročili marljivega tajnika Avgusta Amalietija m blagajnika Bogomila Lašiča. Organizacija JNS v tem okraju je zelo močna, saj šteje 337 članov. Sledile bo volitve, pri katerih se Je izvolil naslednji novi odbor: Julij Guštin, predsednik, Franc Cerček, podpredsednik, Mirko Perme, šef glavnega kolodvora, blagajnik. Odborniki« veterinarski nadstvet-nik Zamik, upok. polkovnik Vidmar, me-ščansko-šolski učitelj Silvan Rode in dr. Pajtler. K besedi se je oglasil tudi bivši narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko, ki je obširno poročal o položaju gleae predsto-ječih volitev obenem se je od svojih volilcev poslovil, ker se umika iz parlamentarne arene, ter jim sporočil, da je že reakti-viran kot profesor na mariborski realni gimnaziji K besedi so se oglašali še drugi govorniki, ki so razvijali svoje misli glede priprav za predstoječe volitve. a__Iz JNS. Občni zbor JNS za peti okraj je danes ob 20. v šolski telovadnici na Ruški cesti — Na Pobrežju je danes zvečer ob sedmih v dvorani pri Renčlju občni zbor krajevne organizacije JNS za Pobrežje. Poroča bivši narodni poslanec Krejči. a— Reklamacije, Včeraj je imel sejo re-klamacijski odbor, ki je proučil prispele reklamacije. Glede delavstva, uslužoenega v delavnicah državnih železnic, ter uvrstitve aH neuvrstitve v seznam mariborskih volilnih upravičencev bo odločilo sre-sko sodišče v Mariboru. a_ Ljubljanska trojka v Mariboru. Je to umetniška trojka Smerkoljeva, Jelačin in Vondrašek, ki nastopi v tukajšnjem gledališču v torek zvečer. Smerkoljeva bo odplesala več baletnih točk, Jelačin bo pel pesmi, arije in »šlagerje«, oba bo spremljal na glasovirju in prednašal nekaj solističnih točk pianist O. Vondrašek. Večer bo za red D. Dramske cene. a— železničarska služba je težavna. V spominu je še nesreča,. ki se je pripetila dne 1. oktobra 1934 ob železniškem prehodu na Ptujski cesti na Teznem. Posestnica Ivana Lončaričeva iz Prepolj je dobila poškodbe na glavi in rokah, ko se je s svojim enovprežnim vozom peljala preko tračnic in je prisopihala ravno v tem trenutku lokomotiva Zadela je v srednji del voza, ki se je zaradi sunka prevrnil. Nesreča bi lahko bila usodna za Lončaričevo, ako bi lokomotiva privozila sekundo ali dve ae-kundi preje. Obtožen Je bil 5Uetni železniški čuvaj Ivan H., češ da nI pravočasno zaprl zapornic na omenjenem prehodu. Včeraj ae Je moral zaradi tega zagovarjati pri sodišču. Na podlagi izpovedbe priče, kl je potrdila, da je H. Lončaričevo opozarjal, naj ne vozi čez tir, Je bil H. oproščen. Zagovarjal ga je odvetnik dr. R. Ravnik. a— Ogled šušteričeve hiše. Včeraj popoldne je posebna komisija a preiskovalnim sodnikom dr Turatom na čelu izvršila še pred zaslišanjem prič pregled posameznih prostorov, kjer je imel svojo krojaško delavnico in stanovanje krojaški mojster Ivan gušterič. Pri tem se niso dognali nikakšm novi momenti, ki bi rezultate policijske preiskave mogli spremeniti ali preusmeriti. Policijski organi so po izvršenem ogledu odstranili vse predmete, ki predstavljajo corpora delikti, tako cevi, li-kalnik itd. ter jih odnesli na policijo. H predmeti bodo shranjeni do razprave proti šušteriču. a_ Društvo zasebnih In avtonomnih nameščencev v Maribccu Ima v soboto 23. t. m. ob 20. javno zborovanje v gornji dvorani hotela »Orel«. Vabljeni val nameščenci. a_ Perica - »zdravnica«. Oblastva so dognala, da je 561etna perica Elizabeta V., stanujoča v Danjkovin barakah, v Juliju 1934 zdravila razne bclnike, ki so oboleli na želodcu, pljučih, »edvicah itd., ter prejemala od njih aenar. Celo iz Avstrije sta se oglasila dva zakonca, ki sta ji za zdravstveni recept morala plačati 85 šilingov. Dejala jima je da se morajo zdravila plačati v šilingih, ter jima izročila tri steklenice zdravil Pri preiskavi se je Elizabeta V. zagovarjala, češ, da je dobla zdravila od neke ženske pri Mariji Snežni, od katere je prejemala razne čaje, zelišča itd. Ugotovilo se je, da je pri Mariji Snežni res neka ženska, ki se s takšnimi stvarmi peča. V s. s. dr. Tombak Jo je obsodil na 14 dni zapora a— Rdeči petelin na deželi. Okrog polnoči je izbruhnil požar pri posestniku 2. Baleku v Salovclh. Zgorelo Je slame okrog 4000 kg, škoda znaša 10.000 dinarjev. Gasilci so s takojšnjo intervencijo uspeli, da ni ogenj prešel od gospodarskega poslopja na stanovanjsko. a_ Napadi ln obračunavanja »o ▼ zadnjem času v mariborski okolici na dnevnem redu. 201etnega Matijo Spanlngerja, posestniškega sina. Je v gozdu Braunfivajk napadel ponoči neki A. B. ln ga zabodel z nožem v desno roko. Ranjenega Spanlngerja so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Gospodarstvo K italijanskim uvoznim Kakor smo že poročali, je bil v Italiji objavljen seznam onega blaga za katero velja prepoved uvoza brez posebnega uvoznega dovoljenja Ta seznam obsega skoro vse blagovne vrste. Kakor poročajo iz Italije, so uvozne omejitve izzvale v italijanskih gospodarskih krogih precej vznemirjenja in obstoja zlasti negotovost in nejasnost glede posledic teh ukrepov za bodoči razvoj zunanje trgovine. Kolikor je doslej mogoče presoditi smisel vseh teh ukrepov, ne gre toliko za poizkus ustvariti avtarkijo, temveč bolj za poizkus ustvariti nov načrt za zunanjo trgovino, ki naj odstrani pasivnost trgovinske bilance z izvestnimi deželami. Stališče Nemčije Kakor poročajo »Munchner Neueste Nachrichten«, predstavljajo italijanske uvozne omejitve enostavno sredstvo za pritisk, ki ga hoče izvajati italijanska vlada, da izsili izravnavo zunanje trgovine z izvestnimi deželami. Ta namen potrjuje uvodni članek milanske »Stampe«, ki pravi, da se po uvedbi uvoznih omejitev ne bo mnogo spremenilo pri blagovni izmenjavi z deželami, ki iz Italije toliko uvozijo, kakor v Italiji sami prodajo. Monakovski list v nadaljnjih izvajanjih ugotavlja, da je Nemčija eden najboljših kupcev Italije, čeprav je nemška trgovinska bilanca z Italijo aktivna pri izvozu v Italijo v višini 244 milijonov mark in pri uvozu iz Italije v višini 184 milijonov mark. K temu izraža list upanje, da se bo Rim zavedal dejstva, da bo moraia Nemčija na uvozne omejitve za nemško blago v Italiji naravno izdati nemške protiukrepe. Francoski uvozniki nočejo prevzeti italijanskega blaga Tudi v Franciji so nepričakovani ukrepi italijanske vlade izzvali v gospodarskih in finančnih krogih veliko vznemirjenje, ker je z novimi italijanskimi uvoznimi omejitvami ogrožena blagovna izmenjava med Francijo in Italijo. Francoski uvozniki italijanskega blaga so Izdali nalog, da naj se blago, naročeno v Italiji, na meji zadrži, dokler se situacija, kl Je ustvarjena s najnovejšimi italijanskimi ukrepi, ne razčisti Na italijanski obmejni postaji nasproti francoski v Modeni se je v zadnjih dveh dneh pričelo kopičiti v velikih količinah zadržano Izvozno blago. Del teh pošiljk bo vrnjen pošiljateljem, pokvarljivo blago pa bo prodano na mestu samem V Franciji zlasti poudarjajo, da italijanski ukrepi, v kolikor jim je bil namen zaščita lire, niso dosegli tega namena, ker je 21. t m. lira na francoski borzi padla na 1.28 franka, kar Je najnižji tečaj, odkar je bila lira stabilizirana Avstrija se je že pogajala zaradi olajšav Po nekontroliranih vesteh se najnovejše nvozine omejitve ▼ Italiji baje ne nanašajo na Avstrijo, ki uii-va poleg Madžarske v italijanski zunanji trgovini privilegirano stališče. Po drekretu samem, ki ga je izdala italijanska vlada, pa veljajo omejitve ▼ enakem obsegu za vae države. Značilno pa je, da dunajsko časopisje najnovejših ukrepov v Italiji skoro ni zabeležilo, čeprav se zdi, da je bila Avstrija že prej o predlaganih ukrepih informirana. Nedavno je vodil avstrijski poslanik v Rimu dr. Schuiler pogajanja s rimsko vlado zaradi povečanja preferenčnih ugodnosti in je pri tej priliki Italije Avstriji dejansko priznala nekatere nove preference, ni pa Italija ustregla avstrijski želji po povečanju preferenc za les, kar je Avstrija zahtevala glede na okolnost, d« lani ni mogla izkoristiti italijanskega prefereočnega kontingenta za rezan mehki les ▼ viSini 30.000 vagonov. Kakor sedaj poroča »Neue Freie Preeee«, je Avstrija že pred uveljavljenjem omejitev napravile korake za omiljenje posledic italijanskih uvoznih omejitev. »Neue Freie Presse« namreč poroča med gospodarskimi beležkami med drugim naslednje: Kar se tiče posledic italijanskih uvoznih omejitev za Avstrijo, se dozmava, da so imela pogajanja, ki jih je poslanik dr. Schuiler nedavno vod-il v Rimu, predvsem namen, omiliti posledice italijanskih uvoznih omejitev na blagovni promet z Avstrijo. Jugoslavija v svetovni trgovini Sekretarijat Društva narodov je objavil podatke o svetovni trgovini v 1. 1934. Po teh podatkih se je nazadovanje svetovne trgovine v zlati valuti skoro ustavilo pri istočasnem občutnem povečanju produkcije v veČini držav Medtem ko je nazadovanje svetovne zunanje trgovine (v primeri s prejšnjim letom) znašalo 1. 1932 še 32.29'n in predlanskim 10%. je lani zmašajo le 3.9°/«. Po količini je svetovno zninanja trgovina dosegla najnižje stanje 1. 1932.. dočim se je predlanskim in lani pričela zopet dvigati. V seznamu držav, ki beležijo najznatnejše povečanje uvoza (računano v zlatu) je oa prvem mesto Jugoslavija, kjer se je lani uvoz nasproti prejšniemn letn dvignil za 23 odstotkov, potem sledi Južna Afrika s povečanjem uvoza za 22°'», v Avstraliji je znašalo povečanje 14°V v RummTji 13°/«, v Madžarski 12. v Finski 11. v Novi Zelandiji 11, v Kanadi 9, v Švedski 7 itd.; zmanjšanje uvoza pa beležijo Rušim ze 34%. Kitajska za 25. Francija za 19. Nizozemska za 14. USA za 13. Brazilija za 12. Svca za 11. Holand-ska Indija za 10, Češkoslovaško za 8 in Belgija za 5*/o. Glede povečanja izvo«a ie bila lani Jnge-slavlja na drueem mestu Naibolj se je lani povečal izvoz Estonske za 22«V i«vo« Jugoslavije za 14*V Avstrije za 10. Švedske za 8. Finske za 7 Nizozemske Ind;je za 6. Češkoslovaške za 5"» itd., medtem ko je nazadovat izvoz Južne Afrike za 25"'«. Avstralije za 19. Rusije za 17. Kitajske za 15. Nemčije za 14, Italije za 12, Bolgarije za 10, Danske in Španije za 9*/« itd. V6e te Številke se nanašajo na izvozne m uvozne vrednosti v zlatu. V državah i razvrednoteno valuto pa eo seveda odstotki povečanja vrednosti izvoza v dotični valuti še mnogo večji. Po podatkih Društva narodov se je svetovna produkcija v lanskem letu precej dvignila. Svetovna produkcija železa, jekla, cinka, premoga in petroleja, ki je imele najnižje stanje v L 1932., je bila lani večja nego ? letu 1931. Svetovna produkcija petroleja je celo presegla produkcijo v 1. 1929. Nasproti prejšnjemu letu ee je svetovna produkcija železa povečala za 28"/» in ni 58*/s nesproti 1. 1932.. pri tem pa zaostaja Se vedno ta 37 odstotkov nasproti 1- 1029. Svetovna produkcija jekla se je povečala nasproti predlanskemu letu za 20®/« in nasproti L 1932. za 61°/. Nova potnUka tarifa Kakor je »Jutro« že poročalo, stopi 1. marca t. 1. v veljavo nova potniška tarifa na naših državnih železnicah, po kateri bodo vozne cene precej nižje od dosedanjih voznih cen. Z novo normalno tarifo je uvedena nova minimalna oddaljenost 3 km. dočim je bilo doslej 5 km. pred 1. novembrom 1933 pa 10 km. Razmerje med III., II. in I razredom je sedaj kakor 1:1.5:2, »ako da stane /I. razred sedaj 50*/« vel1 nego TII. in I. razred 100*/« vel1 nego III. raired Doslej je bil II. razred potniškega vlaka za 75°/» dražji nego ITI razred. Normalne vozne cene za potniške vlake so sedaj naslednje v Din (v oklepajih dosedanje cene): V osne eene ta potalSke vlake: km IL razred UL razred 1-5 150 ( 4.50) 1*0 l UO) 4—5 2/jO ( 4.50) 1-aO ( 2.50) 6 3.00 ( 8.U>) 2.00 ( 4.50) 7— 8 4.00 ( 8j00) 2.50 ( 4.50) 9—10 4.50 ( 8.00) 3.00 ( 4.5j) U 550 ( 11.50) 350 ( 6.50) 12—13 6.00 ( 11.50) 4.00 ( 6.50) 14-15 7.00 ( 1150) 4.50 ( 6.50) 16 7.50 ( 15.00) 5.00 ( 8.50) 17-18 850 ( 15.00) 550 ( 8.50) 19_20 9.00 ( 15.00) 6.00 ( 8.50) 21 10.00 ( 18.50) 6.50 ( 10.50) 22—28 10.50 ( 18.50) 7.00 ( lO.aO) 24-25 11.50 ( 1850) 7.50 ( 10.50) 26 12.00 ( 23.00) 8.00 ( 13.00) 27-» 13.00 ( 23.00) 8.50 ( 13.00) 29-30 1350 ( 23.00) 9.00 ( 13.00) 35 16.00 ( 26.50) 1050 ( 15.00) 40 18.00 ( 30.oO) 12.00 ( 17.00) 45 20.50 ( 3350 13.50 ( 1950) 50 2250 ( 37.00) 15.00 ( 21.00) 60 27.00 ( 45.00) 18.00 ( 2550) 70 31.50 ( 52.00) 21.00 ( 29.50) 80 H6.00 ( 5U50) 24.00 ( 34.00) 90 40.50 ( 6G.:K)) 27.00 ( 38.00) 100 45.00 ( 73.50) HO.OO ( 42.00) 150 6750 (110.50 45.00 ( 53.00) 200 90.00 (147.00) 604)0 ( 84.0,1) 300 135.00 (220.50) 90.00 (126X0) 400 180.00 ('285.50 120.00 (163.U)) V gornji tabeli smo do oddaljenosti 30 km navedli celotno tarifo za II. in III. razred, za večje oddaljenosti pa le nekaj primerov. Kakor sledi iz gornjih številk, se vozne cene za II. razred potniškega vlaka še v večji meri znižajo nego za III. razred in gre očividno tendenca za tem, privabili potnike v višje razrede. Ker so v novi tarifi določene cene do 50 km za vsak kilometer (doslej od 5 do 5 km), zato ao pri najkrajših oddaljenostih razlike prav znatne. Pri večjih oddaljenostih se vozne eene za III. razred znižajo od 26 do 29V«, II. razred za 35 do 40 */». Tarifa sa brcovlak: V naslednjem navajamo še nekaj primerov glede tarife za brzovlak (v oklepajih 'losedanje eene): km II. razred UI. razred 10 850 ( 5o.50) 5.50 ( 34.00) 25 21.00 ( 56.50) 14.00 ( 34.00) 50 4150 ( 55.50) 27.50 ( 34.00) 75 62.00 ( 89.50) 4150 ( 54.50) 100 89.50 (110.50) 59.50 ( 67.50) 200 150.00 (206.00) 100.00 (126.00) 300 210.00 (298.00) 140.00 (17650) 400 26250 (371.50) 175.00 (212.00) Dosedanja določba, po kateri je bila vozna cena pri brzovlakih do 50 km ena in ista, se ukine in so v novi tarifi vozne cene za brzovlak enako diferencirane kakor za potniški vlak. Zato se vozne eene v brzo-vlaku do 50 km prav znatno znižajo. Gospodarske vesti = Zaposlenost v posameznih panogah. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil podatke o razvoju zaposlenosti v posameznih panogah v decembru. V tem mesecu je bilo predvsem zaradi sezonskih razlogov število zavarovanih delavcev in nameščencev za 5046 manjše nego v novembru. Najobčutnejše nazadovanje je bilo zaradi nastopa zime zabeleženo pri gradnjah nad zemljo in pri gradnjah cest ter vodnih zgradb, namreč skupaj za 1668 delavcev. V gozdno žagarski industriji je znašalo v decembru nazadovanje &40 delavcev, v industriji kamenja in zemlje (v gradbeni industriji) pa 618. Značilno je, da se je od novembra na december zmanjšalo število zaposlenih delavcev in nameščencev v tekstilni industriji kar za 542, kar znači, da se je tu konjunktura precej poslabšala. Občutnej-Se zmanjšanje zaposlenosti beležimo nadalje v oblačilni industriji (za 417), v čevljarski industriji (za 278), v industriji za predelovanje lesa (za 200) in v kovinski industriji za 115. — Navzlic občutnemu nazadovanju zaposlenosti v decembru pa je bilo število zavarovanih članov pri OUZD v Ljubljani v tem mesecu še vedno za 2097 večje nego v prejšnjem decembru. Od tega viška odpade navzlic poslabšanju konjunkture na tekstilno industrijo 1100. V večini gospodarskih panog je biia lani v decembru zaposlenost še vedno nekoliko večja nego v predlanskem decembru, bistveno zmanjšanje pa je bilo zabeleženo pri gradnji cest in vodnih zgradb, namreč za 7*4. = Zadružno g«banjs t lanskem M«. V teku lanskega leta je bilo pri okrožnih sodiščih v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru vpisano vsega samo 45 novih «a-drug nasproti 53 v prejšnjem letu, 71 v letu 1932., 288 v L 1931. in 81 v letu 1930. Kakor kažejo gornje številke je bilo lani ustanovljenih mnogo manj zadrug kakor prejšnja leta (visoko število vpisov v letu 1931 je seveda le posledica ustanovitve številnih gozdnih in pašniških zadrug v zvezi z agrarno reformo). — Likvidiranih je bilo lani v celoti 26 zadrug, nasproti 25 v prejšnjem letu. 25 v letu 1932 m 27 v letu 1931. — V konkurz sta prišli dve zadrugi, dočim eo prišle v letu 1933 v konkurz tri zadruge, v letu 1932 4 in v letu 1931 ena zadruga. — Izbrisanih pa je bilo 22 zadrug nasproti 13, 23. 10 in 32 v prejšnjih štirih letih. Od leta 1919. do vključno 1934. je bilo vsega vpisanih 1449 sadrug. likvidiranih je bilo 417, v konkurz je priilo 23 zadrug, izbrisanih pa je bilo 371 zadrug. Od 45 zadrug, ki so bile lani na novo vpieane. je bilo 6 mlekarskih. 5 obrtnih. 12 konsumnih in nabavnih in produktivnih, 4 pašniške, 3 vodovodne in 3 tiskovne, 2 živinorejski. 2 rtnareki :n 2 kreditni zadrugi. Do 20% več svetlobe za mam denarja TUNGSRAM nitka ▼ dvojni vijačnici svetlobna množina ▼ dekalumenib Borze 22. fehruarja Na ljubljanski borzi sta danes devizi London in Newyork nekoliko popustili, dočim se je deviza Trst po dvodnevnem popuščanju malo popravila V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 224, v avstrijskih šilingih po 8 25 in v grških bonih po 30 Na zagrebškem efektnem tržišču so se tečaji državnih papirjev danes deloma popravili. Vojna škoda se je trgovala za kašo po 378 (v Beogradu po 378.50 in 378) in za maj po 379. Dvignili so se tečaji dolarskih papirjev m se je 7odstotno Blairovo posojilo trgovalo po C6 in 67, Sodstotno Blairovo posojilo po 76 in 77, 6odstotne begluške obveznice pa so bile zaključene po 66 in 67.50. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 2S.5 od^tot.) Amsterdam 29S6.08 — 2980.68, Berlin 1756.0« — 1769.95, Bruselj 1024.56—1029.63, Curih 1421.01 — 1428.08. London 212.65— 214.71, Newyork 4337.62 — 4373.93, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.31—1S4.42, Trst 370.40 — 373.43. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.20 — 8 30. Cnrih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. I-ondon 15.0075, Nevvvork 30S.1250. Bruselj 72.0750, Milan 26.15. Madrid 4'2.22nO. Amsterdam 20S.75. Berlin 123.90. Dunaj 56.9o, Stock-holm 77.40. Oslo 75.40. Kobenhavn 67. Praga 12.9075. Varšava 58.3250, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj, (lečaii v priv kliringu.) Beograd —, London 26 07, Milan 45.32, Nevvvork 534.18, Pariz 35.45. Praga 21.78, Curih 173.70, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 376 _ 378. 7•/• investicijsko 74 — 76, 8°'« Blair 75 — 77, 7*'o Blair 66 — 67, 4°'o agrarne 45 — 47, C"e begluške 66 — 67. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 378 — 380, za februar - april 378 — 380, za maj - julij 377 — 3S0, 7"'» investicijsko 75 — 76, 4°/« agrarne 44 — 45, 7%> Blair 66.50 — 67.50, S°/o Blair 76.75 — 7750, 7»/. Drž. hipotekama banka 70 — 72. G>!« begluške 66 _ 66.50: delnice: Priv. agrarna banka 250 den., Trboveljska 120 _ 126. Beograd. Vojna škoda 378 — 379 (378.50. 378), za april 379 _ 380 (379.50. 379), 7Y» investicijsko 75 — 76 (76). 4°/o agrarne 46 50 — 47.25 (46), 6V0 begluške 66-66 50 (66.50), za marc 66.25 - 66.75 (66.40). 8*/. Blair 75.50 — 77 (75), 7'/» Blair 66.50 do 67.50 (60.50), 7"/» Drž. hipotekama banka 70 den. (71), Narodna banka 5375 den. (5400), Priv. agrarna banka 258.50 — 260 (259, 257). Dnnaj. Državne železnice 24.05, Ruše 1o, Trboveljska 14.65. Alpine-Montan. 10.75, Kranjska industrijska 13, Sečerana 14.50. Blagovna tržišča žito + Winnipeg, 22. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.125, za julij 82.50. ■+• Novosadska blajrovna borza (22. t. m.) Tendenca je bila omahujoča. Promet slab. Pšenica: baška potiska in slavonska 129 do 131; baška in sremska 123 — 125; banatska 120 — 125. — Rž; baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65'66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. _ Koruza: baška in sremska 68—69: banatska 65 — 66 - Moka: baška in banatska »Og« in >0gg« 192.50—215; »2« 172.50—195; >5« 15250 _ 175: »6« 135 — 147.50: >7« 110 — 115; >8« 80 — 85. — OtroM: baški in sremski 82 - 84; banatski 81—83. _ Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50. BOMBAŽ. + Liverpool. 21. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 6.88 (6.89), za julij 6.78 (6.79). + Newyork, 21. februarja. Tendenca stalna Zaključni tečaii: za marc 12.41 (12.44), za Julij 12.56 (12.59). •t Globoko potrti javljamo žalostno vest, da je dne 22. t. m. zvečer po daljši muke polni bolezni preminil naš ugledni in požrtvovalni predsednik, gospod mr. ph. JOSIP BERGMANN, starejši lekarnar in posestnik Dolgoletnemu, vestnemu ln požrtvovalnemu sodelavcu ohranimo neminljiv spomin! Novo mesto, dne 22. februarja 1935. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Skriunosti podedou Buče brez lupine in fižol brez nitk - Moderna tehnika umetnega križanja rastlin Začetek našega stoletja je prinesel pomembna odkritja v zadevi dednostnib zakonov, odkritja, ki jih je smatrati za temeljne kamne nov« dobe. imena Mendel, de Vries in Johannsen karakterizirajo to novo dobo. Odlični gojitelji rastlin so vedeli sicer že okrog sredine prejšnjega stoletja da gojne vrednosti kakšne izbrane rastline ni ocenjevati samo po zunanjosti, temveč tudi po njenih prednikih in potomcih, a šele danski botanik Johannsen je 1. 1903. utrdil razlikovanje med zunanjo pojavo in dednostno vrednostjo. De Vries je končno ta spoznanja izpopolnil s svojo mutacijsko teorijo. Pri gojenju in izboljševanju rastlinskih vrst beležimo že niz uspehov po modernih dednostnih teorijah. Tako poznamo n. pr. buče brez lupine in fižol brez nitk, ki jih danes ne pridelujejo v primerni množini samo zato, ker gojitelj v svojem malem laboratoriju nima možnosti, da bi vzgojil zadostno število rastlinic. Pač pa so prodrle že premnoge druge na ta način vzgojene in izboljšane rastlinske vrste tudi v poljedelsko prakso, tako da utegnejo imeli zelo velik vpliv na poljedelstvo kakšnega ljudstva ali celega dela sveta. Moderna tehnika umetnega križanja je ala sta smrt Kako sta ss francoska letalca Codos in Rossi pet ur borila za svoji življenji ter otela sebe in letalo „Jo- seph Le Brix" Rossi in Codos. slovita francoska letalca, o katerih je bilo te dni toliko govora, sta hotela z nepretrganim poletom iz Alarseillea v Buenos Aires prekositi svoj predlanski svetovni rekord v vztrajnost-nem poletu iz Ne\v Yorka v Sirijo. Pripravljala sta se dolgo. Letalo, šest let stari ?.Ioseph Le Brixt, je imelo na krovu kakšnih 12.000 pisem in se je s svoji m bremenom 180 stotov le težko dvignilo s tal. Potem pa je šlo naglo naprej. V 24 urah je opravilo v ugodnem vremenu 3 tisoč 285 milj in je bilo žc davno nad Atlantskim oceanom, ko je Codes, ld je pravkar oddajal brezžična poročila, opazil, da se dviga od motorja gost dim. Takoj je fkočil (ja in spoznal, da se je bila neka rev za napevljavo olja prelomila, tako da bi se utegnil mr>tor s svojo divjo brzino razgreti. V svojo grozo je moral Codos ugotoviti, da ne more poškodbe popraviti, z uporabo vse moči je skusil z ročno se-salko spraviti olje v motor, a ko mu to ni uspelo, je s svojim tovarišem sklenil, da se vrneta nemudoma do najbližjega Kap-verdskega otoka. Istočasno sta začela pošiljati brezžične klice na pomoč. Ladje v bližini so začele pluti v to smer. Pilota sta se za življenje in smrt borila z motorjem, vsakokrat, kadar sta bila nad kakšno ladjo, sta dobila poziv, naj se spustita na morje in rešita. Rešiti pa sta hotela tudi svoje staro letalo. Pet ur je trajala obupna borba, končno sta zagledala rešilni otok. Izpraznila sta vso svojo zalogo bencina, ustavila motor in se spustila z aparatom, ki je bil že ves sajast, v Jadralnem poletu na varna tla. ¥ krempljih katakomb Otroci in gasilci so se izgubili v bližini 1'orta Naggiore v Rimu je odkrila skupina otrok vhod v podzemske rove. Osrm otrok se je takoj spustilo vanje in ko jih žc pol ure ni bilo nazaj, jim je sledilo še več tovarišev. Več ur ni bilo nobenega glasu o njih, pač pa se jc po mestu razširila novica o tem in zbirati se je začela velika množica ljudi. Pozvali so gasilce, ki so odšli v dveb skupinah v podzemlje. Našli so zelo zapleteno omrežje, katakomb, v katerem je ena izmed skupin napravila kakšnih 10 kra, ne da bi našla sled za otroki. Po več urah se je bolj slučajno nego po načrtu znašla ob vhodu v katakombe, kjer se je bila med trm zbrala tisočglava množica. Proga skupina gasilcev pa se je bila zgubila. Nečedna kupčija z znamkami V Kovnu se bo v kratkem začela razprava proti bivšemu poštnemu ravnatelju Sruogi, ki jc obtožen, da je ponaredil za 1 milijone litov znamk in jih prodal na svoj račun. Pri razpravi bodo zaslišali nad SO prič in izvedencev. Obtožnica fpravi, da je imel Sruo-ja pomočnike v nekaterih višjih uradnikih. ki so prodajali njegove znamke v Kovnu in Klajpcdi, končno pa jih ponudili celo neki banki v Kovnu, pri čemer je stvar prišla na dan. Velik del znanrk so prodali v inozemstvo, posebno trgovcem r znamkami. Sruoga se zagovarja, da gTc za prave znamke in ne za ponarejene. Nekoč jih je naroči! neki nemški trgovec za 14.000 litov, a jih potem ni vzel. Da bi se jih iz-rehil. jih je Sruoga potem po strani prodaj. _ Ironija usode Abesinija. ki jo Italija zapleta v vojni konflikt s svojo oboroženo silo, ima samo 3 letala in 1 tank. Tudi ta edini tank pa je pr^d časom poklonila Italija abesinske-rrm tesarju . .. Množice se je začela polaAčati čedalje večja razburjenost. Končno je odšla v katakombe nova skupina reševalcev, ki no se dobro opremili s plamenicami, elektrift-nimi svetilkami in belo vrvico. Vrvico so začeli odvijati takoj od vhoda, da bi po njej našli pot nazaj. Spet so minule dolge ure. Končno pa so se reševalci ob velikem navdušenju čakajočih ljudi vrnili, ž niimi pa tudi otroci in skupina gasilcev, ki jc bila zašla. Izgubljence so našli daleč od vhoda v večji podzemeljski dvorani, kjer so bili od utrujenosti in gladu legli na tla in deloma zaspali. sposobna povzročiti najbolj čudne pojave. Tako so napravili uspele poskuse za imunizacijo rastlin proti boleznim, in sicer ne samo proti eni, temveč proti mnogim. Seveda pa se pojavljajo tudi pri tako imunizlranih rastlinah dednostne spremembe v Mendelovem smislu, ki utegnejo uničiti delo mnogih let. Američani in evropske zanimivosti 150 ameriških dijakov je bilo na študijskem potovanju po 12 evropskih prestolnicah. Kaj so tam videli in študirali? O tem nas pouči izid glasovanja, ki so ga priredili med seboj na povratku. Poročilo pravi, da so jih najprijazneje sprejeli v Stockholmu, najbolje so jih pogostili v Parizu, najbolje oblečene moške so videli v Budimpešti, na Dunaju so videli najbolj mična dekleta, Pražanke pa so prejele od vseh 130 glasov 199 v priznanje, da so najlepše in najelegantnejše na svetu. Smučarska zmagovalka V Chan»onixu je v smuških tekmah, ki so jih organizirali Francozi, zmagala med ženskami gdč. L u 1 u B o u 1 o z lz ženeve Skok dveh mladenk iz aeroplana Smrt ženinov vzrok nenavadnega samomora Med brzojavnimi vestmi smo že kratko poročali o nenavadni smrti dveh mladenk, ki sta na neobičajen način izvršili samomor v Ubminstru blizu Londona. Ko je letalo, ki sta ga bili najeli za vožnjo, br-zelo proti angleški prestolnici, so videli prebivalci Ubminstra, kako sta se iz letala nenadoma utrgali dve človeški postavi, ki sta se držali skupaj. Pozneje so ljudje jasno razločili, da sta bili to dve ženski. Šli so proti kraju, kjer sta domnevno treščili na zemljo in so našli na polju izven londonskega mestnega pasu dve popolnoma raztreščeni trupli. Samomorilki sta se še v objemu Mnrti držali za roke. Ljudje, ki so ju našli, so bili v prvem trenutku osupli. Pozneje »e je dogodek pojasnil. PiVot, ki je bil s svojim letalom na poti čez Rokavski preliv, te nenadoma opazil, da so vrata potniške kabine odprta in da sta izginili iz aeroplana potnici, ki .sta malo prej sedli v letalo, da se prepeljeta v Francijo. Prestrašen Kdo podžiga z Abestnljo? Nov režim v Posaarju rr n i\ n i< Si ii r: i •s j. 1 Si — , r. -•■: v* ■i" ■ je mož obrnil aeroplan in se spustil na zemljo v Staplefordu. V letalski kabini sta potnici ostavili več pisem, naslovljenih na sorodnike. Samomorilki st« bili Jane in Elizabeta Dubois, hčeri ameriškega generalnega konzula v Napol i ju. Obe .sta bili zaročeni z angleškima častnikoma, ki sta se nedavno ubila pri neki letalski nesreči. Zdi se, da jima je šla tragedija zaročencev tako do srca. da sta sklenili tudi sami slediti svojima najdražjima v smrt. Ukraden diplomatski service Dunajskemu poljskemu poslaništvu so fe dni neznani tatovi ukradli srebrn service, ki je rabil poslaništvu za strežbo gostov pri routih in banketih. Service je bil vreden nad ."0.000 Din. O storilcih ni sledu. Ircgularne tolpe divjih afriških plemen, ki vpadajo v kolonialno posest Kvrope, w> povzročile že mnogo neprijetnosti domačim državam in so tudi krive sedanjernn sporu z Italijo Samo 700 gr radija! Polovica čistega radija na svetu je danes last Amerike — Lani so ga pridelali v Jachimovu samo 3 gr Znanost pozna danes okrog 150 radioaktivnih rudnin in menda vse radioaktivne prvine, količina teh prvin pa je ostala do danes minimalna, V Jachimovu, kjer so najprvo odkrili radioaktivno rudnino, so od 1. 1896. do danes pridelali n. pr. komaj 45 gramov radija, dočim znaša vsa dosedanja svetovna produkcija te dragocene snovi komaj 700 gr. Približno polovica vsega produkta bo menda v posesti Zedinjenih držav, ki so imele še do prvih povojnih let največjo ulogo kot produrent v tem pogledu. Sedaj pa jc pridobivanje radija ponajveč v belgijskih rokah, čeprav še zdaleč ni tako lahko kakor prej. Dočim je zadostovalo prej za l st radija 10.000 kg rude, morajo danes navzlic mo-de.rnejšim postopkom predelati 30 do 40.000 kg rude in proces traja 8 do 9 mesecev. Belgijci bn lahko pridelali na leto 60 gr radija, a ker zavoljo visoke cene ni tolikšnega povpraševanja po njem, še zdaleč ne dosegajo te množine. 1033. so pridelali približno 2f> gramov, v Jachimovu na <"?e£kem pa v istem letu komaj 3 grame. Piccard — v stratosfero Za njegov balon se bo pripel tudi skakalec Boehlen, ki bi rad skočil iz višine 10.000 m na zemljo O pkmirju stratosfernih poletov prof. Piccardu nekaj časa ni bilo slišati posebnih novic. Zdaj poročajo iz Curiha, da pripravlja učenjak nov polet v stratosfero. Predvidoma bo startal v bližini Lau-sannc. Piccard se ne bo dvignil z balonom sam ▼ zrak. Imel bo poleg svojega asistenta še drugega potnika, ki bo prav za prav glavna atrakcija tega poleta. Sloviti švicarski skakalec s padalom R. Boehlen sc hoče pripeti k balonu kot živ balast ter skočiti na zemljo iz višine 10.000 metrov. Rud bi posekal dosedanji višinski rekord za skakanje * padalom, ki znaša R250 vr> Rochlena ne vodijo pri tem senzacijske ambicije. Mičejo ca rezultati znatistven--ga opazovanja. Poled tega bi rad snemal s posebno kamero film od odskoka z balona do trenutka, ko prileti človek na zemljo. Toda niti s tem še ne misli izčrpat* svoje naloge. Znanstvenemu opazovanimi odskoka in filinanju kani pridružiti še radijsko reportažo, ki jo bodo oddajale n» prej švicarske postaje. Boehlen bo za od skok iz največje višine uporabil padalo, ki ga jc zgradil nalašč za ta t-vegani poizkus. Požigalec lastnega doma Vžigalica ga je izdala! ge dni m nemški cariniki zasedH kon&MmJjMrno mejo med Nemčijo in Francijo v posaarskem področja Dne 18. t. m. je i/bruhnil na posestvu sodarja Franca Terzke v Hofstettenu na Nižjem Avstrijskem požar, ki se je širil z veliko naglico in v kratkem napravil za dobrih 200.000 Din škode. Gasilci, ki so prišli na kraj nesreče, so omejili ogenj le z junaško požrtvovalnostjo in so tvegali pri tem lastno življenje. Posebno težka je bila rešitev desetletnega sodarjevega sina, ki je ostal v goreči hiši. Na begu iz morja plamenov se je deček onesvestil in padel na tla. Nedvomno bi se bil zadušil v dimu, da ga niso našli gasilci, ki so zaradi njega preiskali gorečo hišo. Od vsega začetka so sumili, da je bil ogenj podtaknjen. Toda iztakniti po/igal-ea ni bilo lahko. Orožniki so z veliko natančnostjo preiskali prizorišče katastrofe in pregledali zlasti kraj, iz katerega se je ogenj razširil na vse strani. Poveljniku orožnikov se je res posrečilo odkriti pod neko opeko samo do polovico zgorelo vžigalico. Vžigalica je bila stare vrste, od glavice navzdol namazana z žveplom. Takšne v žigalice prodaja v tem kra ju samo et» kramar. Pri zaslišanju je mož izjavil, da je prodal zavoj takšnih vžigalic pred kratkim sodarju Terzki, ki so ga nato jeli n* tančneje izpraševati. Mož je v začetku t» j!i, pozneje pa jc skesano priznal, da je sani zanetil ogenj, in sicer zaradi tega, cU bi mu zavarovalnica izplačala vsoto, tz katero je bila zavarovana hiša. Zopet prezident Jetnik na dopustu V prosiuli ameriški jetnišnici v Sing -Singu imajo kaznjenca Matta Kimesa, komaj 281etnega moža, toda s precej temno preteklostjo. Med drugim je umoril nekega imovitega žitnega trgovca in njegovo ženo ter ju izropal. Po nekaj tednih so ga prijeli in obsodili na dosmrtno ječo. Osem let je že sedel v Sing-Singu m se je ves ta čas vzorno vedel, pred kratkim pa mu je njegov bran i-telj sporočil, da mu mati umira. Kimes jc nato prosil ravnateljstvo jetaišnice, naj bi mu dovolili obiskati umirajočo. Ni pričakoval. da mu bodo ugodili, toda v splošno presenečenje je ravnatelj jetnišnice odredil, da dobi kaznjenec zavoljo svojega dobrega vedenja šestdnevni »dopust«. Še isti dan se je lahko odpeljal v spremstvu svojega zagovornika domov. Sesti dan sc je javil točno v jetnišnici, da bi nadaljeval svojo pokoro. Zdravnik oslepel med operacijo V neki bolnišnici v Milanu je te dni 62-letni kirurg Candiccio operiral mlado ženo na grlu. Med operacijo mu je postalo nenadoma slabo, tožil je, da ga v očeh hudo boli. Zgrudil se je nezavesten. Eden njegovih pomočnikov je hitro nadaljeval operacijo, starega zdravnika pa so spravili v posteljo. Ko se je osvestil, je bil slep. Miši požrle prihranke Neki marljiv in štcdljiv tesar v Wald-neunkirehnu pri Linzu je leta in leta štedi! ter si prihranil na ta način 7400 šilingov. Denar je imel tako skrit, da ni vedela zanj niti njegova žena. Da bi bili bankovci sigurno shranjeni, jih je skril na senik v pod. Te dni je hotel denar zopet prešteti pri tej priložnosti pa je moral z žalostjo ugotoviti, da so bankovce skoro popolnoma uničile podgane in miši. Državna banka mu je za ostanke uničenih bankovcev izplačala samo 3000 šilinga*. Na Portugalskem so imeli prošle dni volitve državnega predsednika. Izvoljen je W1 ponovno dosedanji predsednik general C a r- m o n a ANEKDOTA Curla Roisa so vprašali, če ve, kakšen je pisatelj Heinrich Mann na zunaj. »Seveda vera,« je odgovoril, »tako vem približno, kakor če gledate v kinu v prvi vrsti čisto na levi strani.« VSAK DAN ENA »Sinko, bodi miren m priden! Oče se vadi Lisztovo rapsodijo!« Zakon o viteških in športnih organizacijah Komunike ministra za telesno vzgojo g. dr* Auerja Zdravstveno nadzorstvo — Ukinitev »divjih" klubov Pripravljalne šole G. minister za telesno vzgojo prebivalstva g. dr. Ljudevit Auer je izdal o zakonskem načrtu o viteških in športnih organizacijah v kraljevini Jugoslaviji naslednji komunike: Pri izvajanju tudi tistega dela deklaracije kraljevske vlade, ki govori o skrbi za boljši napredek telesne vzgoje prebivalstva, je ministrstvo tega resora začelo izdelovati načrt zakona o viteških in športnih organizacijah v kraljevini Jugoslaviji. Minister za telesno vzgojo dr. Ljudevit Auer Čeprav se Je pri izdelovanju tega zakonskega načrta ministrstvo posluževalo tistih podatkov, prizadevanj in želja, ki so jih izrazili kongresi Zveze športnih zvez, bodisi v posebnih vlogah, ki so jih pošiljale temu ministrstvu posamezne viteške in športne organizacije, bo izdelani zakonski načrt vendarle te dni poslan vsem viteškim ln športnim organizacijam ▼ državi v presojo in razpravo. Namen tega je, da postane zakonski načrt o viteških in športnih organizacijah plod skupnega dela tako vseh tistih, ki žele delati po določbah omenjenega zakona, kakor tudi ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva, ki ho z vsemi razpoložljivimi sredstvi moralno in dejansko podprlo društva, ki spadajo pod omenjeni zakon, in se trudilo, da se njegove določbe v vsem izvrše. Ko bodo viteške m športne organizacije provčile zakonski načrt in poslale 6voje mnenje in pripombe, bo ministrstvo na njihovi podlagi priredilo dokončno redakcijo načrta rakona o viteških in športnih organizacijah in storilo vse potrebno, da se tudi to izredno važno rn neobhodno potrebno in koristno vprašanje glede zdravega in čvrstega napredka telesne vzgoje prebivalstva tako po viteških in športnih ustanovah čim prej v praksi izvede. Naše sokolske, viteške in športne organizacije so prostovoljne in amaterske in Kodo takšne tudi ostale. Storile so zelo mnogo in z velikim prizadevanjem za moralno, nacionalno in telesno povzdigo naše domovine; prav tako so mnogo storile tudi za to, da se šiTom sveta ve, da Jugoslavija odgaja junake in zmagovalce tako na viteškem, sokolskem in športnem polju. Toda vsi športni delavci so si popolnoma edini v tem, da nam naša mladina lahko še mnogo več izvojujc. Tudi mi se strinjamo s tem prepričanjem, toda uspehe prepuščamo posameznikom - nadarjencem. 7. ogromno večino športnih delavcev pa žel mo, da bi vsi podpirali in pomagali organizacijam, ki se ukvarjajo z moralno, nacionalno in telesno vzgojo. Zanašajoč se na podporo vseh poklicanih m vseh prostovoljnih delavcev na plemenitem in koristnem viteškem in športnem polju upamo, da bomo mogli z združenimi močmi postaviti zanesljive, zdrave in čvrste temelje športnemu delu in gojiti športe po načelih pozitivne znanosti, ki so odločilnega pomena za moralno in telesno zdravje in napredek. Upamo, da so ti temelji, na katerih se bo gradila veličastna stavba narodnega jrd~avja. čvrstega duha in žilavega in odpornega telesa, vsebovani tudi v načrtu zakona o viteških in športnih organizacijah v kraljevini Jugoslaviji. Mi želimo to našo nado preizkusiti prav toliko, kakor želimo tudi sodelovanje vseh odličnih delavcev na polju viteštva: vsi skunai želimo dati temu tako, kakor je najbolje za narod. Samo če bomo tako delali, složno in vzajemno, za tisto, kar hočemo vzajemno tudi spraviti v življenje, upam in trdno verjamem, da bomo svoja skupna prizadevanja usmerili tako, da bomo najbolje in ra jplemenitcje služili kralju, domovini in naroda, svojim dolžnostim in svoji vesti. Tisto, česar je bilo najmanj pri dosedanjem viteškem in športnem delu, m brez česar si ni mogoče predstavljati sistematskega dela. temelječega na znanosti, ki je odločilnega pomena za telesno vzgojo, se uvede s tem zakonskim načrtom kot obvezno. neizogibno in nepretrgano, in to je zdravstveno nadzorstvo. Ko se to uvede m ko bo opravljalo svojo dolžnost s skrajno pedantnostjo, šport ne bo več »dvorezni meč«, temveč bo imel samo eno ostrino, in sicer proti neprija-teljem zdravja, moči. gibčnosti, odpornosti, vztrajnosti in splošnega duševnega in telesnega napredka. Da se izvede zdravstveno nadzorstvo, organizira in izvrši, navaja zakonski načrt več ukrepov, zlasti da vse prizadete higienske ustanove in njihovi zdravniki sodelujejo pri tem velikem državnem tn narodnem delu na polju duševnega in telesnega zdravja in moči našega naroda. S tem se bo omogočilo, da bo pri velikem in pomembnem poletu za šport vsakdo brez strahu in bojazni, da bi mu šport mogel škoditi, če se bavi z njim. Da se preprečijo pogoste pritožbe o Škodljivem vplivu športa, odreja zakonski načrt ne samo zdravstveno nadzorstvo v športu, temveč odpravi ia tudi vse tako imenovane »divje klube« in določa, da se mora več manjših društev, ki nimajo pogojev za obstoj v duhu določb zakonskega načrta, združiti v novo društvo, ki bo zmožno življenja, dela in napredka. In kot poslednji ukrep za pre-prečenje škodljivosti športnega delovanja zakonski načrt ne dovoli nikomur, da bi se ukvarjal s športom, preden ne pride skozi »pripravljalno šolo« za ukvarjanje s športom, to je vsakdo, kdor se želi baviti s športom, mora v svojem društvu (klubu) štiri do šest mesecev pripravljati svoj organizem za športno delovanje. Z dihalnimi vajami, z vajami za pospeševanje krvotoka in z okrepitvijo mišičevja in živčnega sistema postane vsak mlad človek sposoben, šele nato pa lahko pride v vrsto športnikov, to ic. aa se mu dovoli športno delovanje. Odločilnega pomena za vsestranski in skladni razvoj in okrepitev telesa je ukvarjanje s dvema do tremi sorodnimi športnimi panogami. Zakonski načrt to tudi odreja. S temi in drugimi zakonskimi ukrepi se bo tudi v naši kraljevini zagotovil razvoj športa na znanstvenih temeljih in bodo v bodoče poleg Sokolstva in skavtstva tudi športi upravičevali nade, ki se van|« postavljajo, tako da bodo tudi oni še močnejši činitelji v moralni in telesni vzgoji mladine. Naj ve tudi najmanjši Sokolič, skavt in športnik, da mora biti ponosen, da tudi on lahko od svojega najzgodnega detinstva sodeluje pri izgradnji moralne, duševne in telesne moči naroda in pri povzdigi zdravja in narodove plemenske lepote. Tudi on je, čeprav je majhen in še nedorasel, velik činitelj na prostranem polju dela za narodno blaginjo in napredek. Zakaj po njem se bodo zgledovali njegovi tovariši in bratje in bomo nekega dne vsi stopili objeti v bratsko, složno, čvrsto in mogočno kolo, veseli in srečni, da lahko vsi delamo v blagor nas samih, v blagor in napredek prebivalstva, za moč in silo in veličino drage naše domovine in vzvišenega kralja in njegov dom. §port Nogometne tekme za ZP Otvoritev pomladanske nogometne sezone Pomladanska nogometna sezona bo na prireditvah bogata. Predvsem bodo imeli prijatelji nogometne igre priliko, da prisostvujejo mnogim zanimivim prvenstvenim borbam. Za uvod v sezono priredi Hermes tudi letos nogometne tekme za zimski pokal, katerega je daroval v ta namen g. ban dr. Dinko Puc. Jutri nastopita dva para, in sicer ob 14. Svoboda : Zalog in ob 15.30 Hermes : Grafika. Obe tekmi se vršita ob vsakem vremenu na igrišču Hermesa s propagandno vstopnino. Otvoritev nogometne sezone v Domžalah. Za otvoritveno tekmo v nedeljo je SK Domžale povabila v goste moštvo Pri-morja, ki bo brezdvomno v lepi igri pokazalo pravi nogomet Tekma prične ob 15. Ob 14. naj bodo tile igralci v garderobi: Štiftar, Amon, Čad, Klanščnik, Jovič, Može, Čad II., Bitenc, Vinko, Zabret, Kovač, Miro, rez. Pire, Oto. SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Pozivajo se navedeni člani sekcije, da 6e udeleže sestanka v telovadnici na Grabnu v torek 26. t. m., kjer bodo prejeli nove verifika-cijske liste za izpolnitev, ker bodo morali sicer ponovno plačati takso verifikacije: Boncelj, Ladič, Krisper, Stergar, Straad, Ovčin, Zupančič Neli, Gorjanc, Zupan. Jtglič, Abulnar, Petek, Kneschaurek, Zvan, Kavšek. Stare, Kastelic, Di Batista, Bole, Kunaver, Romanjuk, Presetnik, Ažman, Vrečko, Strehar, Ullsperger, Smitek, Zni-daršič, Borovnik, Jerina, Čehak, Kozlevčar, Jenko, G. in R. Sotler, Murn, Majcen, Rozina, Makovec, Prosen, Štele, Kokalj in Vetrih. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek v tajništvu (Nebotičnik, soba št. 106). Logar, Šinkovec, Jerman, Petrič. Podgornik, Str-nad, Slamberger, Mičo, Zornada, Race, Vodišek. Beličevič, Doležal, Tavčar. Ligi-no moštvo igra v nedeljo ob 15. s Slogo in juniorji ob 10. na Rakovniku. SK Grafika. V nedeljo ob 14.30 uri morajo biti v garderobi v gostilni pri Beliču v Šiški sledeči igralci: Gašperič, Pavlica, Katavič. Stupica Milan, Mekina Rudolf, Potrato Alojzij, Žagar, Pipan, Tro-bevšek, Verčnik, Stromajer, Bežan E., Ceg-lar, ončar, Bežan A., Jurca. Reditelji Blo-har, Frelih. Stranski sodnik Ogrin. Pozivajo se Ošabnik, Straus, Orehek, da se udeležujejo treningov v telovadnici. SK Slovan. V nedeljo ob 14.30 se vrši na igrišču Slovana zanimiva prijateljska tekma med vojaškim klubom V. & K. Triglavom in Slovanom. V vojaškem timu so igralci iz vse kraljevine in nekateri so že prav uspešno zastopali barve vodilnih klubov Jugoslavije. Slovan bo s to tekmo pričel sezono 1935 in nedeljsko srečanje bo zanj prav gotovo zelo dober trening. V nedeljo o>b 13.30 naj bodo v garderobi na igrišču: Bunc. Kobal II.. Grm. Dečman, Sinkule. Kolarič, Polšak, Galle. Martinčič, Thuma. JanJcovič, Gerjol. Por. Sluga. Reditelji Cerček, Uhan. Milošič, Makovec P. 2SK Hermes. (Nogometna sekcija). Jutri ob 14.30 naj bodo na ierišču: Oblak. Miklaš Košmerl, Klančnik, Daneu, Sočan, KoSenfna, Perjan, Derenda, Brodnik, Pri-mar. Kos, Kariž, Peteln, Loboda, stranski sodnik Orel, reditelja Skrajnar in Sedej, blagajna Lauš. SK Mars. Danes ob 20. članski sestanek v društvenem lokalu za vse verificirane igralce. Posebno pa se opozarjajo igralci Novak, Zupane, Strnad, Caleari, Peteln in Burger. V nedeljo redni občni zbor ob 8.30 dopoldne v posebni sobi gostilne Bauer na Mesarski cesti. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. STK Moste. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v gostilni gospoda Bojca. Člani, ki imajo klubovo opremo, naj isto prineso na sestanek. Kofce, 22. februarja: —2, močno sneži, smuka dobra TKD Atena. V bodoče se bodo treningi začeli ob 18.30. K današnjemu treningu naj pride tudi ga. načelnica in g. Luin. Sokol Nova četa Sokolov smučarjev Ljubljanska sokolska župa je prejšnji teden priredila osemdnevni smučarski tečaj na Veliki Planini, ki ga jc z velikim uspehom vodil brat Merhar iz Domžal, in ki se ga je udeležilo 23 bratov in sester, po večini iz Ljubljane in Kamnika. Udeleženci in udeleženke so na tečaju, ki je bil združen tudi s tekmami v smuku in z izleti v lepo zimsko gorsko naravo, prav dobro izpopolnili svoje znanje. Zadnja dva dneva sta jih obiskala tudi organizatorja tečaja, načelnik župnega smuškega odseka brat prof. Bačar in podnačelnik župe brat Prosenc, ki sta z zadovoljstvom prisostvovala tekmi in dovršenemu izvajanju smuških likov in skokov. Kar prehitro so potekli dnevi in neradi so se smučarji vrnili s solnčnih planin. Razen par zlomljenih smučk ni bilo nesreč. Na poslovilnem večeru v Kamniku so se tečajniki v toplih besedah zahvalili organizatorjem in vaditelju za požrtvovalno in uspešno vadbo. Pri tej priliki je prof. Bačar poudaril, da ima župa v načrtu zgradbo sokolskega pla- ninskega in smuSkega doma, tako da bodo po vsej priliki že prihodnjo zimo Sokoli-smučarji pod svojo streho. Zagoreli in razigrani so se tečajniki vrnili v Ljubljano. Sokolska armada se je spet okrepila z nekaj novimi izvežbanimi smučarji, ki bodo gotovo širili ta del sokolske telovadbe z vsem ognjem med brati in sestrami po društvih. Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška javlja, da se vrši od vključno 25. t. m. telovadba po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek od pol 19. do 20. moški naraščaj, od 20. do pol 22. člani; torek in petek od 18. do 19. ženska deca, 19. do 20. ženski naraščaj, 20. do 21. članice; sreda 18. do 19. ml. moška deca; sobota 18. do 19. star. moška deca. Sokolski tamburaški zbor v Celju. Sokolsko društvo v Celju namerava ustanoviti lasten tamburaški zbor, v katerem lahko sodelujejo vsi pripadniki Sokola ne glede na to. ali imajo posamezniki teoretično ali praktično predizobrazbo v glasbi. Glavno je, da imajo veselje do godbe in vztrajnost za učenje. Teoretični in praktični pouk v tamburaškem zboru bo vodil znan strokovnjak. Instrumente, note in ostale pripomočke bo preskrbel tamburaški zbor. Teoretični pouk o osnovnih pojmih glasbe se bo pričel takoj, čim se bo prijavilo potrebno število interesentov. Zato je važno in nujno priporočljivo, da se bratje in sestre, ki želijo vstopiti v ta tamburaški zbor, priglasijo takoj, najkasneje pa do 10. marca. Vsak priglašenec plača pri vpisu 10 Din. Učnina bo znašala po vsej priliki v prvih mesecih tudi 10 dinarjev, dokler pač ne bodo nabavljeni najnujnejši učni pripomočki. Pozneje se bo ta pristojbina postopno znižala. Prijave za vstop sprejemajo društvena uprava, vsi vodniki in vodnice oddelkov ter br. Tine Novak. Sokolska telovadba v Celja. Vaditelj-ski zbor obvešča vse članstvo, naraščaj in deco, da se 1. marca zaključi vpisovanje novih telovadcev in telovadk v vseh oddelkih. Urnik telovadbe je nabit na društveni deski. Sokol Ribnica priredi 24. t. m. ob 11. predavanje o manjšinskih problemih. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Verčon. Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefilm »Roža iz Pariza«. Dodatki: žurnal in barvana Silly. Sledi: Roda Roda v »Manevru ljubezni«. Iz Kamnika ka— Dolgotrajna pravda zaradi starega kamniškega kopališča, ki je zbudila mnogo pozornosti, je zdaj končana z razsodbo v tretji instanci v prid kamniški občini, odnosno Tujsko-prometnemu društvu. Iz Zagorja z— Občinska organizacija Rdečega križa je imela 20. t. m. svoj občni zbor, na katerem so po poročilih odbornikov sledile volitve dosedanjega odbora. Predsednik se je zahvalil vsem podpornikom organizacije, posebno zahvalo pa je izrekel ba-novinskemu zdravniku g. dr. Slavku Gru-mu, ki vrši z javnimi predavanji hvaležno in uspešno delo. z— Občni zbor Narodne strokovne zveze — zagorske podružnice se bo vršil jutri v pedeljo ob 9. dopoldne v Sokolskem domu. z— Beda in skrb rudarskih družin. Rudarji spet praznujejo že štiri dni. Zaslužek je vedno manjši, praznovanja pa so vsak teden po dva ali tri dni. Družine rudarjev z večjim številom otrok trpijo najhujše pomanjkanje in prihajajo prosit za pomoč na občino. Če ne bo nujne pomoči od banovine, občina ne bo mogla podpreti najrevnejših družin in tudi prepotrebna iav-na kuhinja bo ostala zaprta. Iz Trbovelj t— Premeščen je šef železniške postaje g. Alojzij černač k železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani. G. černač je služboval v Trbovljah le nekaj let, vendar si je pridobil v tem kratkem času simpatije tukajšnjega prebivalstva. Kot zaveden narodnjak je bil član vseh nacionalnih društev. Največ zaslug pa si je pridobil z organizacijo železničarskega društva »Sloge«. Vrlemu možu želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva. t— Sokolsko gledališče ponovi jutri v nedeljo ob 15.30 znameito vojno dramo »Konec poti« pri znižanih cenah 6, 5, 4, 3 dinarje. — Vstopnice v podružnici »Jutra«. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes ob 20.15 in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20.15 film »Csibi« in tednik. Iz Novega mesta n— Zborovanje »Sloge« je pokazalo lep napredek društva, ki goji med železničarji družabnost, petje in glasbo. Pevski zbor Šteje 30 dobro izvežbanih pevcev. Od god-benega odseka nastopa p oraznih železni-čarskih prireditvah samo prikladni šramel. Podružnica ima 132 članov. Glasbena šola bo znova oživljena. Podružnično premoženje znaša 11.386 Din, v blagajni je 5.896 Din. Društvo vodi zaslužni predsednik g. Alojzij Kavšek. n— Stalna razstava. V okviru krajevnega odbora za Obrtni teden se je osnoval odsek, ki si je nadel nalogo še v letošnjem letu postaviti razstavno poslopje za obrtno razstavo v Novem mestu. Gotovo bodo obrtniški krogi to vest z veseljem pozdravili, saj je že skrajno potrebno, da stopi tudi naše obrtništvo na plan s svojimi res solidnimi in okusnimi izdelki, kar so zlasti pokazale zadnje izložbe ob priliki Obrtniškega tedna, ko so ljudje z zadovoljstvom in polne hvale stalno ogledovali predmete, ki so jih izdelale spretne roke naših vrlih obrtnih mojstrov ln njih pomočnikov Upamo. da ne bo ostalo le pri lepi ln potrebni zamisli, temveč, da se bo uresničila v pro-cvit našega marljivega obrtnega stanu. Iz Gornje Radgone gr— Adaptaci jske. dela b« gornjerad-gonskem gradu. Te dni se mudi v Gornji Radgoni višji gradbeni svetnik g. inž. Dolenc zaradi priprav za adaptacijo grajskih poslopij, ki Jih Je kupila banska uprava v svrho preureditve za hiralnico Vsa dela. ki bodo stala nad 2 milijona dinarjev, bo izvršila banska uprava v lastni režiji in v etapah. Med prvimi deli bo izvršen vodovod in se bodo preuredile sobe. Delo se zanče 1. marca. S temi deli bo znatno omiljena brezposelnost. gr— Osebna vest. Na novo službeno mesto v Maribor je odšel dosedanji postajni načelnik v Gornji Radgoni g. Ka-rol Lapajne. Na njegovo mesto je prišel domačin g. Štefan Obal, ki je doslej služboval v Novem mestu. gr— Zadnja pot Marije Dominkuševe. Te dni je bila položena k večnemu počitku ga. Marija Dominkuševa, rojena Simo-ničeva, učiteljica ženskih ročnih del v pokoju, po rodu od Sv. Jerneja na Dolenjskem, kjer je bil njen oče šolski upravitelj. V Gornji Radgoni je nastopila po-kojnica službo učitcljice ročnih del leta 1880. ter službovala vse do leta 1929., torej polnih 49 let. Bila je skrbna gospodinja in vzorna mati svojim otrokom, katere je vzgojila v narodnem duhu. Blag ji spomin! Iz Ptuja j— Postavitev Kulturnega doma Aleksandra I. v Ptuju. Da pa spomenik ne bo samo mrtev kamen, se je sklenilo postaviti dom za vsa narodna, prosvetna in gospodarska društva, ki se bo imenoval Kulturni dom kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. S Kulturnim domom ne bo rešeno samo pereče vprašanje, da dobijo vsa navedena društva svojo streho, temveč se tudi s preselitvijo društev v dom opustijo vsa zasedena stanovanja in obenem mestna ubožnica, kjer je zdaj nameščena Glasbena Matica. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer Otmar, na katerega se je obrnil odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. s prošnjo, da bi prevzel pokroviteljstvo, je v pismu od 15. t. m. izjavil, da pozdravlja to lepo zamisel m da sprejme pokroviteljstvo. Obračamo se na prebivalstvo Ptuja in ptujskega sreza, kakor tudi na one, ki so kdaj v Ptuju delovali, da prispevajo za Kulturni dom Aleksandra I. v Ptuju. j— Sreska organizacija JNS v Ptuju sklicuje za nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne širšo konferenco sreskega odbora za ptujski in ormoški okraj. Na konferenci bo poročal tudi dosedanji poslanec g. Petovar Lovro. Konferenca bo v Ptuju v spodnji dvorani Narodnega doma. Vabljene so vse občinske organizacije JNS. j— Mestno poglavarstvo v Ptuju poziva vse obveznike, rezervne oficirje in vojaške činovnike, ki iz kakršnegakoli razloga še niso prisegli na vernost Nj. Vel. kralju Petru II., da se brezpogojno prijavijo na tukajšn,em magistratu v sobi vojaškega urada najkasneje do 27. t. m., in sicer dnevno od 11. do 12. ure. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. velefilm »Rudnik v plamenu«. Istega dne popoldne bodo predstave za šolsko mladino. Ves čisti dobiček predstav gre v prid tukajšnjega odbora RK. ★ BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri v nedeljo 100 odst. nemški senzacionalni zvočni film iz afriške džungle »Misterija džungle«. Predigra nov Para-mountov tednik. RIBNICA. Zvočni kino Sokol predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 In 20. film »Obsojen*, da ljubi«. Za dodatek nov Fovov zvočni tednik ŠOŠTANJ. Pokadilo se je lani v šoštanj-skem sodnem okraju za 2,243.399 Din cigaret in cigar in porabilo za 35.100 Din cigaretnega papirja. Vžigalic se je porabilo za 183.000 Din. — V nedeljo se je vršil ustanovni zbor Društva jugoslovenskih obrtnikov ob udeležbi čez 150 obrtnikov iz V8C Šaleške doline. Delegata g. KoSak in g R-zjak lz Celja sta kratko očitala namen društva. Podpredsednik osrednjega odbora Zveze obrtnih društev g. Igllč pa je naglašal, da bo samo v složnem in skupnem delu dosegel obrtnik boljSl življenjski položaj. Točno plaču] »Jutra« naročnino Vara) svojcem zavarovalnino Kratka kariera lažnega fratra Rudolfa Maribor, 22. februarja Frančiškanski »frater« je hodil po Mariboru in trkal na vrata. Vratarju pri očetih frančiškanih je zatrjeval, da je mlad frater in da je pravkar odslužil kadrski rok ter ostal trenutno brez sredstev. Dobil je nekaj podpore. Tudi pri predsednici katoliSkega društva se je zglasil mladi frater in dobil sjebrn kovanec. Ko so mladega fratra spraševali, kje ima kuto, je imel brž na jeziku izgovor, da je ravnokar odslužil kadrski rok in da nima denarja za vlak. Pripovedoval je tudi, da bo pel letos jeseni novo mašo in da je bil v šoli pri očetih frančiškanih v Ljubljani. Tako si je frater brez kute nabral lepe denarce. Pri šolskih sestrah pa je zaman skušal prepričati vratarico o svoji pobož-nosti in redovništvu. Na lepem se je znašel pred njim stražnik, ki ga je odvede! na policijo. Tukaj se je izkazalo, da je »frater« 231etni Rudolf R. iz Dalmacije. Slovenščino je gladko obvladal. Kar odkrito je povedal pri zasliševanju, da se mu je zdel ta način najprikladnejši, da je prišel do denarja, ki ga je potreboval. Ima ženo, ki mu je lani povila deklico, pa je brez posla. Daktiloskop Grobin je »fratra« slikal in mu odtisnil prstne odtise, nakar so bratca Rudolfa izročili sodišču. Skala na železniškem tini med Zagorjem in Savo Zagorje, 22. februarja 2e nekajkrat se je pripetilo, da je med postajama Zagorjem in Savo odtrgajo skalovje poškodovalo železniSki tir. Železniški čuvaji vršijo vestno svojo 9lužbo ter odstranjujejo s tira kamenje, ki se lomi od strmega, na nekaterih mestih nad progo visečega kamenitega pobočja. V četrtkovi noči se je zvalila na tir tako močna skala, da je tračnico popolnoma zvila. Vožnja po enem tiru je bila zaradi tega onemogočena. Pozvani progovni mojster je odšel z delavci takoj na pTogo in §o vlaki davi okrog 8. zjutraj lahko spet t redu vozili po obeh tirih. Pri belem konjičku«, ki je dosegla zaradi melodiozne godbe s številnimi priljubljenimi šlagerji in posrečenih kreacij veliko število predstav. Sodelujejo dame: Poli-Čeva, Spanova in Smrkoljeva ter gg. Gosiič, Zupan. Peček in Josip Rus. Režija prof. 5e-stova, dirigent Niko štritof. — Ob 20. se poje Verdijeva »Traviata« z go. Gjungjen-Čevo v naslovni partiji. Pevka šteje vlogo Violette med svoje najlepše in najuspešnejše kreacije. Prekrasna Verdijeva nuzika in po romanu »Dama s kamelijami«, posneto dejanje odlikujejo to delo. Dirigent g. Niko štritof, režiser c. Bratko Kreft. aRVTJARORSRO GLET> ALfftČR. Nedelja. 24 ob 15.- Matajev Matija. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sobota, 23.: Profesor 2ič. Premiera. B. Nedelja. 24 ob 15.: Okenee. Znižane eene. Ob 20.: Veseli kmeti?. Ponedellek. 25.: Zaprto. Torek, 26.: Pestri večer Smerkoljeve, Jela-čina fn VondraŠka. D. U VfOUFF : 29 Pokonci glavo >Nikoli več ne morem biti njegova žena, goepod Moschenheim,« je vzkliknila vsa iz sebe, begaje po eobi, kakor da bi ji bil pekel za petami. >Zakaj ne, Šarlota?« >To je moja zadeva, gospod Moschenheim.« Harryja Moschenheiraa je prešinilo euvstvo hvaležnosti do mlade, lepe žene, ki mu je reševala hotel »Montrose«. >Prosim. gospod Moschenheim, povejte Franku, da morava iti vsak svojo pot. Čim manj ovir mi bo delal, tem hvaležnejša mu bom« Stari Moschenheim je dolgo pomišljal, preden je obotavljaje se rekel: »Če je tvoj sklep res trden, draga Sarlota —< »Nikoli več ne bom njegova žena!« »Tedaj ti bom drage volje pomagal.« Nezaupnost jo je obšla. »Nikogaršnje pomoči ne potrebujem, gospod Moschenheim. Sama l>om našla svojo pot.« »Bojim se, da me napak razumeš, ljuba Šarlota. Pomagati ti hočem, da razvezeš svoj zakon — sklepam namreč, da ljubiš nekoga drugega.« »Nikogar drugega ne ljubim, gospod Moschenheim « Harrv Moschenheim je tipal po temi. »Ali_če te prav razumem, se hočeš vendarle ločiti od Franka.« Obstala je pred starcem Iti nm pogledala v oči. Težko Je bilo prenesti ta pogled. »Povejte mi, gospod Moschenheim, kaj vam je do te ločitve?« Harry Moschenheim je po bliskovito pomislil, da obeta zdaj samo gola resnica uspeh. V življenju so položaji, ki jih more razplesti samo resnica. »Da, veliko mi je do te ločitve, Šarlota. Veliko mi je do nje « šarloto je zaskelela v prsih nenadna bol. »Kaj bi vam moglo biti do moje ločitve?« je tiho vprašala. »Rešiti hočem svojega nečaka Franka.« Stopila je k njemu in mu položila drhtečo roko na ramo. »Ali je bolan? Ali se mu je kaj zgodilo? Govorite, gospod Moschenheim, za Boga, govorite!« »Ni bolan, Šarlota. Ali — Frank je storil zločin.« »Moj Bog!« »Samo ti ga moreš rešiti, Šarlota.« Šiloma se je zbrala in nenaravno mirno vprašala: »Kaj moram storiti, gospod Moschenheim? Kakšen zločin ie storil Frank?« »Oženil se je, Šarlota.« Srce ji je zastalo. Možgani so ji bili nekaj trenutkov kakor ohromeli. Tla so se ji zamajala pod nogami. Nebo se je rušilo nanjo. Počasi jc sedla in s slepimi očmi zastrmela predse. Frank se je bil oženil? Kako je bilo to mogoče? Kateri možgani bi mogli to za-popasti ? »Pogum, Šarlota!« je ves v skrbeh rekel TTarrj Moschenheim. »Ali se mi je zmešalo? Res ste rekli, da se je Frank oženil?« Starec je pokimal. »Tega ni moči razumeti, Šarlota. Fant je moral znoreli.« »Pripovedujte!« je ukazala Sarlota. Moschenheim je povedal, kako in kaj. Ko je končal, je Šarlota z negibnim obrazom dejala; »Jasno je, da je treba najin zakon kar moči hitro ločiti. Storila bom vse, kar jc mogoče. Rada sprejmem vašo pomoč, gospod Moschenheim.« »Visoko te spoštujem, Šarlota,« je rekel Harrv Moschenheim, fef v tem trenutku ni več mislil na svoj hotel. »Ta neumni človek m vreden žene, kakršna si ti.« »Kaj naj storim, gospod Moschenheim?« »Jutri dopoldne pojdeva k odvetniku, ki so mi ga priporočili. Pravijo, da je najsposobnejši v ločitvenih zadevah.« »Dopoldne ne utegnem, gospod Moschenheim « »Zakaj ne?« je začudeno vprašal. »V službi sem « »V kakšni službi, Šarlofa?« »Manekenka sem v modnem salon«.« »Zakaj pa to?« »Da se preživim,« je z muko odgovorila. »Ali ti Frank ni pustil denarja, ko je šel v Ameriko?' »Pač, a ne dovolj, da bi mogla živeti tja v en dan .< »In iz Amerike ti ga ni poslal?« »Ne. Sicer bi mu ga bila pa takoj vrnila.« Stari Moschenheim je zmajal z glavo. »Fant je v resnici ob pamet. A te raamere so eeveda nemogoča ljuba Šarlota. Nečakinji Harrvja Mosrhenheima ni treba, da Hi kot manekenka služila kruh. Vsaka vsola ti je na voljo.< »Hvala, gospod Moschenheim. Ne potrebujem je.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. _ _——■—M—— 9 J n ji jj Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer sc zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih ~Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|{n 9 m v »namkah odgovor, priložite UM j«" v znamican. oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra44, Ljubljana. UPRAVA: LJUBLJANA, Kna/ljeva oL 5 Beseda 1 Din, davek 2 Din, u iifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stavbnega risarja u Toutjas dela n« domu, it>£em. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutri, pod" Šifro »fV*tra.neki zafdužek«. 3482-1 Hotelsko sobarico Uhkfl tndi tačetnica — »riažno in zmožno nemškega jezika, 9 kavcijo iščem. Poizve »e v trgovini na Sv. Petra eoeti št. 0 .•5488-1 Pisarniško moč zaietnico a perfektnim znanje.® nemščine, iščem. Ponudbe 8 prepisom zadnjega »pričevala in sliko na oglasni oddelek »Jntra« pod Nemščina«. 3465-1 Knjigovodja (inja) arfi dober vpieovalee dobi tn. H dni zapoulenje. Na-e!ov v veeh poslovalnicah »Jutra«. >«0-1 Praktikanta lesne stroke tMpm rn nA žago, naku-pn^M))« lesa in skladišče. Prednost tisti, ki imajo v tej stroki i« prakso. Ponudbe na oglasni oddelek vTutra* pod šifro »Prakti kant OTT-i Natakarico r.in priknpljivo, ki bi delala do sezije tndi druga dola, sprejmem takoj v letovii-čn Gorenjske T"«nndbo s sliko na oglas, cddelek »Tutra« pod šifro »letovišče«. -Ufit-1 Delovodinjo (direetrice) samo prvovrst no, samostojno moč t večletno prakso, 8 popolnim razumevanjem za modele, kroje in konfekcijo, kar je predpogoj, sprejme tovarna pletenin. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ».Perfektna 102«. 34E5-1 Mlad upokojenec i J č e mesto hišnika ali oskrbnika — parno v Celju ali najbližji okolici. Naslov pri podrnž. »Jntra« v Celjn. 3330-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenko za perilo pridno in pošteno, c nekaj nčne dobe, ki 6tanuje pri starših, sprejme takoj Vlasta Hiter, Ljubljana VU Cernetova 28. 3437-44 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Rudniški paznik z rudarsko šolo in večlet-. no prakso, z izvrstnimi spričevali, zmožen za ob-ratovodjo in jj.momerst.vo, želi nameščenje. Ponudbe pod »Vesten in marljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 3399-2 Reduciran bančni sluga zmofen tudi vseh pisarniških poslov, z dolgoletnimi spričevali in dobrimi refe reuea.mi, ki govori in piše tndi srbohrvaško in nem-iko brezhibno, išfo službo G-re m vsako plačo. On j ponudbe na podni*. Jutra v Mariboru pod »Marljiv« 35C8-S G. Th. Rotman: Brata Smuka In Peter je ostal mož beseda. Naslednjo sredo je gospa Krempljeva, dokaj boječa ženica, trepetaje sedla v prikolico. Prikolica je bila sicer iz druge roke, a Peter je menil, da bo še kar dobro »lužila. In res je šlo tako hitro naprej, da ata bila kmalu v sosednjem mestu. /j' n• Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ženini! Črne soknje in obleke m p o e e n I kupite pri Preskerjn, Sv. Petra e. 14 31-6 Kartotečno knjigovodstvo hi registratorje za pisarne ngodno oddam. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra« 34)34-6 QB58SB39 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motor A. J. S. 350 eem, z električno razsvetljavo, naprodaj v mehanični delavnici žužek, Ljubljana, Kolodvorska u!. 3605-10 Kapital Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Mlada gospa prosi starejšega gospoda ali damo za 5fifl Din posojila, proti vrnitvi v 2 mesecih. V zastavo protivrednost. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomoč«. 3036-16 V najem Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesnico v večjem, prometnem kraju, najraje na Gorenjskem vzamem v najem ali tudi kupim. Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »■Dober najemnik«. 3426-t7 tanovanja mmmmmwrrmmmmm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Upok. drž. uradnica Išče za 1. maj v stalno naselitev dvosobno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani ali tudi kjerkoli v SloventJL Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Brez družine*. 3124-21a Državni upokojenec sam z ženo, točec plačnik išče s 1. aprilom enosob-no stanovanje na ozemlju mesta. Takojšnje ponudbe na naslov: Vodopija, Rožna dolina, cesta VI/3 — poŠta Vič. 3474-3!'a S5ESBBB5I Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s poeeb. vhodom in edek-triko odda M. Ravtar, Stari trg 19. 3<83-33 Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Zamenjam manjšo renovlrano hl-o sredi Maribora (Mlln-ka 8) za Ljubljano— Zagreb. Tudi prodam Posredovalcu nagrada 2180 y Parcela 8TN5 m' velika, v Koleziji naprodaj. Vodovod, kanalizacija in elektrika zraven. Poizve se v Valiav čevi ulici t«. :i40?-20 fflfiTTTTTM Beseda t Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Imam dva obrata in to en eja v Splitu in drugega v Omišu. Obrat v Splitu je prrovrsten nočni lokal, opremljen t. vsemi potrebnimi licencami, godbo in stalnimi gosti. I/>-k*l v Omifu je prvovrstna kavarna in restavracija v mestu, kjer je zelo razvita turietov=ka sezona. Lokal jn pripraven tudi za zimske prireditve. Ima stalne goste na hrani. Nahaja se na najlepšem prostoru merta. Lastnik teh obratov išče za oba ali w \sa.k posa.mpzen lokal kupca ali družabnika Zaslužek s i g n r e n. Brez konkurence. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 35**5-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo lepo opremljeno, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3502-33 Sostanovalca za 100 Din mesečno sprejmem v Židovski ulic.i 6/1. 331S-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom — po ngodni ceni oddam v centru mesta — Rožna ulica 3 3104-23 Lepo, zračno sobo takoj oddam. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra« 3504-23 Gospodično sprejmem po nizki ceni na stanovanje v lepo in zračno sobo, event. s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3512-23 Opremljeno sobico in sostanovalca z vso oskrbo sprejmem v centru mesta. — Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra« »38-33 Solnčno sobico (tudi podstrešno) priprosto. zračno v neposredni bliži ni Cankarjevega nabrežja iščem za vos Jan odsotno žensko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Po ceni soba«. 3!00-J3a Opremljeno sobo strogo separirano, ali pa enosob. stanovanje iščem v bližini bolnice in mesta. Pismene ponudbe z navedbo termina pod šifro »Zdravnik-samee« na ogl. oddelek- »Jutra«. 3BM-3S/a 2/A Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Uresničeni upi! Dvignit« pismo! 3406-21 Dama v rAk«»nn nesrečna — želi duševnega razvedrila. Ponudbe na pod ni ž. »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Žalostna«. »11-34 Beseda 1 Dio, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Planino dobro ohranjen, oziroma klavir kupim. Ponudbe s ceno in znamko istega na ogl. odd. »Jutra« pod »Kupim klavir«. 3431-26 Trst Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslovu 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jahalnega konja vajenega tudi vožnje ku pim. Reflektiram le na le po, popolnoma zanesljivo žival. Ponudbe na o?' .»ni odd. »Jutra« pod »Ivo «. »129-27 Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku » Jutra «. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše ljubljene soproge, matere, sestre, svakinje, gospe Dominkuž Marije, roj. Simonič kakor tudi za poklonjene vence in cvetje ter govornikom ob odprtem grobu za poslovilne besede in sploh vsem, ki so blagopokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti se najiskreneje zahvaljujemo. o?r..>. '»vod sorodstvo. Občina Lj"N' f«itye Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Rlbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokarnarja Fran« Jezerdek. — Za toaeratnl de) Je odgovoren Aloja Novak. — Vol » klub!*«*