spominjam se praznik svobode škripajo in počasi je vozil vlak po še ne dovolj utrjenem nasipu med Črnučami In Šentvidom. Vsi potniki v vlaku so se drenjali ob odprtih oknih in zrli proti bodeči žici, ki se je pri mostu čez Savo zelo približala novo trasirani železniški progi. Onkraj bodeče žice, ki je v tistih letih obdajala Ljubljano, so stali ljudje. Z robci smo se pozdravljali. Vihrali so skozi odprta okna vlaka, solze so se blestele v očeh. Drug proti drugemu Veličastna majska slavja ob 30 letnici osvoboditve so tudi nas pritegnile k spontani manifestaciji, ki se je odražala v aktivni udeležbi vseh praznovanj. Za udeležbo na osrednji proslavi na Trgu revolucije 10. maja se nas je zbralo na Zmajevem dvorišču v nepričakovanem številu. Krenili smo po Šmartinski cesti in se pridružili ostalim povorkam, ki so se zlivale proti središču mesta. Svečano vzdušje ob sončnem majskem dopoldnevu, v katerem so vihrale zastave, cvetje vsepovsod ir. borbene pesmi iz zvočnikov po ulicah je preželo udeležence proslave in mnogo se jih je zamislilb na 9. maj leta 1945, ko se je končno poro- dila tista pravo svoboda, katero zdaj po 30 letih cenimo $ tolikšno zavestjo In namenom, da jo gojimo in da se na vseh področjih borimo za njen nadaljnji obstoj. Množična udeležba na proslavi pa je tudi porok, da je v nas samih dovolj privržen nosti za enotno, skupno in složno nadaljnjo graditev noše družbeno politične In samoupravne ureditve za katero so bili podani temelji v minulih 30 letih. To dejstvo je bilo izpričano tudi tokrat in velja tudi za nas, udeležence Zmaja. M y smo stegovali roke. Sonce je zahajalo in v daljavi je bilo videti silhuete ljubljanskega gradu, nebtf“ tičniko in zvonikov cerkva. "Blagoslovljena bodi Ljubljana"! sem slišal besede ženice, ki je jokala, ne da bi si brisala solze. Njen bel robček je vihral v pozdrav našim rojakom preko žice, ki so vpili: "Pozdravi jeni I " Škripajoči vlak, bodeča žico, vihrajoči robčki za pozdrav, jasno nedeljsko popoldne, zahajajoče sonce in obrisi nedose-gljive Ljubi jane ... Da bi le bila svoboda I Mv Zmajevi udeleženci pohoda po poteh spominov in tovarištva :,v, . ..... j...T g&iti.'*JM ■ ~ iiT V^|!lll rezultati volitev Dno 6.5.1075 so bile izvedene redne volitve delegatov v organe upravi Janje tovarne Zmaj in aioer za - delavski svet, - svet za medsebojna rnzmerja delavcev v združenem delu, - svet za notranjo samoupravno kontrolo, - odbor za oceno kršitev obveznosti v združenem delu. V svete sa Je volilo polovico delegatov, ker Jo dosedanjim potekla mandatna doba, odbor za oceno kršitev obveznosti pa Je v celoti novoizvoljen. DELAVOKI SVET Mandat Je potekel naslednjim delegatom! Gorišek Fani Korošec Štefka Sirnik Alojz Janež18 Milan Cerar Alojz Kooraan Marija. Novoizvoljeni delegati v delavski svet na volitvah 6. 5.1 Mazi Branko MuhlfiVinko Smrdel Ale8 Kranjao Zdenko Allbegovič Fadil in Jerin Andreja. Delavski svet v naslednji mandatni dobi predstavljajo: ZALETEL l’etor MEDVED Alojz UIiČAR Franc STRAH Dragica SREBRNJAK Ivanka VALENTAK Marija BABIČ Draga MAZI Branko MUHIČ Vinko SMRDEL Aleš KRANJAC Zdenko ALIREGOVIČ Fadil JERIN Andreja. SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU Mandat je potekel naslednjim delegntom: Azinovič Stojan Benko Justi Erbežnik Lado Pokovec Dušan Kovačič Drngomil Rupar Tatjana. Novoizvoljeni delegati v svet za medsebojna razmerja v združenem delu na volitvah 6.5. i Novak Ciril Suhadolnik Ivanka Solar Jože Tkalec Frančiška Kozlevčar Franc Verbič Rozalija. Svet za medsebojna razmerja v združenem delu v naslednji mandatni dobi predstaviJaJo: LENDERO Franc JOVANOVIČ Milivoj KOJENO Ana TELBAN Vlado NEMEC Marica JEŽ Zdravko SETNIKAR Ivanka NOVAK Ciril SUHADOLNIK Ivanka ŠOLAR Jožo TKAIEC Frančiška KOZLEVČAR Franc VERBIČ Rozalija, gVET ZA NOTRANJO SAMOUPRAVNO KONTROLO Mandat Jo poteka I nanlednjim delegntom: Srebotnik Franc Krašovec Miro Drč ni' Jernej Smrdel Aleš Marguč Milan Vardjan Mara Novoizvoljeni delovati v Hvet zn notranjo nnmouprnvno kontrolo na volitvah 6.Ji.« Majnič Marija škof Marija Novak Anico Bedej Znlkn Gorišek Kani Pečnik Gabrijel. bili smo na pohodu Bvet za notranjo samoupravno kontrolo v nanlodnjl mandatni dobi predetnvI jejo dolegnti: ZADEL Veter MEDVED Marn ŠTIRN Viktor ME1IMEDIČ Belino TRDIN Ana POIJŠAK Jelka ANTONČIČ G lovko MAJNIČ Marija ŠKOF Marij« NOVAX Anico SEDEJ Znlkn GORIŠEK Fani LEŠNIK Gabrijel. ODBOR ZA OCENO KRŠITEV OBVEZNOSTI V ZDRUŽENEM DEM! Mandat je potekel de I «i'ntoui Krisper Brigita Lavrin Jože Bolta Janez Krek Tončka Podržaj Zlatko Mrzelj Anton Kodrca Angelca Odbor zn oceno krnltevoobveznoBti v združenem dolu prodntavljajo v naslednji mandatni dobi delegati izvoljeni na volitvah 5.6. in sicer« ŠTIH Milan ŠALEJ Anton LEMUT Tilko VARDJAN Marn TROBEC Tatjana ŠIMENC Motka ŽELEZNIK Anton STRMOLE Ignac. Letočnjl udeleženci pohoda pred epomeriikom Staneta Rozmana Udeležili emo ee XIX. pohoda Po poteh tovarištva in opominov. Tudi letoa smo ae udeležili XIX. pohoda Po poteh tovarištva in apomlnov. Za ta pohod smo ae Se posebno svečano pripravljali, saj letos praznujemo tudi 30 letnico osvoboditve nad fašizmom. NaSa ekipa, ki je zastopala podjetje Zmaj je Stela 13 udeležencev. Za nekatere je Številka 13 nesrečna, za nas pa, ki smo se odpravljali na 10.200 m dolgo pot je bila St. 13 srečno. Se bolj pa bi bila, če bi ee Stivllka podvojila. Na dan pohoda smo se zbrali ob 6 .30 url pri. spomeniku Komandanta Staneta . S trga Zmage smo se z avtobusom odpeljali na naS start v Hrušico. Startall smo točno ob 7. url. Hodili smo po lepi gozdni cesti mimo spominskih mejnikov, kjer je med vojno tekla mejna Žica okoli Ljubljane. Po cesti smo Sli do spominskega kamna katerega pokrovitelj je podjetje žito Ljubljana, od tu pa smo po grebenu Golovca krenili mimo observatorija in ae spustili na Hradetckega cesto, nato preko dolenjske proge po StreliSkl na Ljubi)anskl grad. Od tu pa mimo gradu Oaoje na Gornji trg. še nekaj metrov in pridružili smo se veliki povorki, ki je prihajala na cilj z druge strani Ljubljane. Na cilj smo prispeli ob 9 . url . Tleti pa, ki se nlao udeležili pohoda ob žici, so ee zbrali pred tovarno in nato v povorki od611 na trg Zmage, kjer smo skupaj prisostvovali slavnostnemu odkritju spomenika Revoluciji. Ta spomenik, ki stoji na novem Trgu Revolucije je dostojen spomin ob 30 letnici zmage nad fašizmom. Pohoda Po poteh tovarištva in s p. mil nov dne 10. maja na 10 .200 in dolgi progi ao ae udeležili i Rešek Lovro, Kri-spet Brigita, Bolte Metod, Bolta Janez, čeSnovar Pavle, Kretlč Pantellje, Muhič Vinko, Kocman Marija, šal Ja Naeuf, Metile Marija, Drčar Jernej, Pokovec Dušan in Francelj Rudi. Smeha in dobre volje je bilo na pretek. Drugo leto pričakujemo večjo udeležbo . R . Krisper potekal z doma pripravljenim programom. Za ta del bo ae pripravili Jelka Poljšak, Marija Kocman, Franika Tkalec, Maks Petave in Brane Mazi. Za to priložnost je bil njihov program uglašen na praznik žena, kateremu so pozorno sledili vsi prisotni. Sledilo je delitev priznanj delavcem, ki so v Zmaju zaposleni neprekinjeno deset in dvajset let. Dosedanja praksa podeljevanja ur in nagrad se je letos.« spremenila v darila in to za desetletno delovno dobo v čeprav se nam je 8. marec, dan Zena in praznik podjetja časovno že krepko odmaknil, da smo Ze skoraj pozabili nanj, je prav, da v tej številki glasila zabeležimo vsaj nekaj pomembnejših dogodkov z našega praznovanja. Letošnji 8. marec, ki je bil ravno na soboto, smo praznovali v Klubu poslancev. Pripravljalni odbor je uspešno Izvedel celotne organizacijske priprave in uspešno reklamo, kajti zbralo se nas je veliko število v dokaj prijetnih prostorih, kjer nam Je bilo omogočeno'izveš tl skromen program in za tem ob prijetni glasbi vzbuditi ustrezno praznično vzdušje . Lahko zapišemo, da je bilo naše medsebojno srečanje na svečanejši način dokaj uspešno, ko smo se ponovno videvali delavci ljubljanskega in šentviškega obrata skupno z našimi upokojenci, nekdanjimi delavci v Zmaju . Običajno smo že vajeni na začetku protokolarnega dela slišati nekaj besed o naših rezultatih dela v minulem letu in nadaljnjih perspektivah. Prav o tem je najprej spregovoril direktor Zmaja Milan Slemnlk, ter še posebej pod- črtal naloge, ki jih bo treba izvajati v prihodnjem obdobju upoštevaje napovedano kritično gospodarsko obdobje ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v svetu. Zatem je Franika Tkalec, predsednika osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v Zmaju govorila o obeležju letošnjega Dneva žena, ter nanizala nekaj mejnikov aktivistk in bojevnic za uveljavljanje ženskih pravip v svetu ter vlogo Senek v na Si samoupravni družbi. Letošnji program je v celoti vrednosti 2 .300 din ter dvajsetletno delovno dobo 3 .450 din. Delavcem za doseganja izredno dobrih uspehov v minulem obdobju so bile letos podeljene knjižna zbirke v vrednosti 500 dinarjev sa posameznika. Nagradili smo tudi tri naše delavce, ki so se v minulem letu upokojili. Po "uradnem" delu proslave so se že pred večerjo oglasili prvi zvoki ansambla, ki nas je zabaval pozno v noč. Končno mnenje vseh udeležencev pa Je bilo enotno in sicer, da Jm bilo čudovito lepo. My Letošnji program za proslavo 8. marca so oblikovali mladinci Zmaja. Na sliki: Marija Kocman, Brane Masi in Jelka Poljšak. 20 in 10 letniki Delavci, ki so letos dopolnili 10 let delovne dobe v Zmaju: Bolte Metod žagar Anton ša 1 ja Vera Erjavec Slavica Flllpovska Fani ja Grabi jevec Avgust Groše 1 j Oto Rus Mari ja Setnikar Anton Smiljanič Majda šul Marija Zadravec Alojzija Ambrož Alojzija Drab Gabrijela Grden Franc Markovič Milica Sega Tatjana Simič Ratko Lavrin Jože Ilič Bosta Delavci, ki so letos dopolnili 20 let delovne dobe v Zmajui Sirnik Vera Lendero Franc Poženel Štefan. V minulem letu so se upokojili i Daneu Vladimir Grum Mar i ja Bat is Ana . Luni se je upokoji 1 tudi Vludimir Daneu Letošnje praznovanje ob 8. murcu je bilo v Klubu poslancev. Tokrat je bilo zelo malo elikovnegu gradivu, mod usp.ifin, pu sodi te ki ga objavljamo. Lahko bi rekli: Naj živi 8. mara o, dan Ženu I na naš naslov... Po devetletni tradiciji, s katero proslavlja delovni kolektiv dan žena in tovarne, so samoupravni organi tudi letos povabili na to slavje tudi svoje nekdanje tovariše in tovarišice . Proslave se je tako udeležilo kar lepo število upokojencev, ki se ob tej priliki iskreno zahvaljujejo vodstvu tovarne ter samoupravnim organom za prijetno srečanja. že uvodne besede tovariša Mayerja so dale slutiti, da bo dan minil v veselem razpoloženju . Kot ostali udeleženci, tako so tudi upokojenci prisluhnili besedam tovariša direktorja, ki je poudaril, da ne bo samo od strokovnega kadra, temveč od celotnega kolektiva odvisna bodočnost tovarne . Gradnja novih prostorov, gradnja more- bitne nove tovarne baterij (kar bi morali na vsak način preprečiti, saj je povsem jasno, da ne bo rentabilna), gospodarska kriza in še več takih težav bodo od vseh v tovarni zaposlenih zahtevali več dela, skrbi po zmanjšanju proizvodnih stroškov, skratka držati se gesla i le z dobrim ln vestnim delom bomo skupno premagal 1 vse težave . Upokojenci, ki se čutimo še vedno prave ZMAJKVGF, se z.a povabilo, pogostitev in prijazne besedo toplo zahvaljujemo vsem, ki eo se potrudili za prijetno počutje ne samo za delovni kolektiv, temveč tudi za svoje upokojence. V Imenu upokojencev Franjo Kristan letošnji nagrajenci V mesecu februarju so delovne skupine v Zmaju predlagale iz svoje sredine tiste sodelavce, ki naj zaradi izrednih delovnih uspehov upoStevajo odnose, prizadevnost in ostalo aktivnost na raznih področjih našega delovnega življenja prejmejo ob prazniku podjetja zaslužene nagrade. Tokrat so pohvale s knjižno zbirko v vrednosti 50 starih tisočakov prejeli naslednji delavci i KOPREK POLDA V Zmaju je zaposlena že od leta 1952 v svojstvu delavke, pred-delavke, vhodnega kontrolorja ter od 1972 leta dalje skladiščnik repromaterlala . Pri delu je vestna in ažurna . Velikokrat dela v podaljšanem delovnem času brez nadomestila. Skladišče je vzorno urejeno kljub temu, da so se skladiščni prostori skrčili na minimum . Inventurne razlike ob letnem popisu blaga so bile v mejah normale, kar je nedvomno njena zasluga kljub zelo slabim pogojem dela . JANEŽIČ MILAN V letu 1974 je bilo v tehnično razvojnem sektorju posvečeno veliko naporov perspektivnemu, tehničnemu in projektivnemu razčiščevanju in dolu v zvezi z novogradnjo. Rezultat Je v tem, da imamo jasno začrtano perspektivo tovarne Zrna J in vse faze dela, ki so potrebne za Izdelavo elaborata za novogradnjo. To delo Je Izrednega pomena za nadaljnji razvoj Zmaja in Je v bistvu srednjeročni program tovarne . Prav pri tem delu Je imenovani poka za 1 kot konstruktor I. največ iniciative in prizadevanj . NOE RAJKO V težki situaciji za tovarno Zmaj, ki je nastala zaradi pomanjkanja uvoznega materiala, je poleg svoj ega dela prevzel vse posle v zvezi z uvozom po odhodu Andreja Loborca tovariš Noe Bajko, samostojni raziskovalec, ter jih uspešno opravil. ŠOLAR JOŽE Zaposlen v Zmaju od leta 1971 je delal na področju tržnih analiz, organizacije, sedaj pa na delovnem mestu referenta za avtomatsko obdelavo podatkov. Ves čas jo prizadeven in marljiv delavec, posebno pa so se njegove vrline pokazale v času priprav na prehod iz ročnega na računalniško obdelavo podatkov na področju materialnega poslovanja. Ker je to področje izredno obsežno, istočasno pa je bil n tem narejen prvi poskus ter temelj za prehod še na ostala področja, je velika zasluga Imenovanega, da je bilo delo kvalitetno opravljeno v dogovorje- nem roku. Uspešno je sodeloval z vsemi delavci v podjetju, jim nudil ustrezno pomoč, ko pa je obdelava stekla, pa je zaradi pomanjkanja časa in obremenjenosti delavcev v finančno računovodski službi opravljal tudi dela, ki ne spadajo v njegovo področje . KOCMAN MARIJA Imenovana je pri svojem delu samostojna, vestna in prizadevna. Kot tajnik organov upravljanja opravlja delo strokovno in kreativno. Poleg rednih delovnih dolžnosti se v tovarni aktivno udeležuje v dejavnostih družbeno političnih organlzaclj, kot član sekretariata OOZK in član predsedstva OOZSM . t' HAJDAROVIČ ANKA Imenovana Jev Zrna ju že 21 let ter Je v tem času delala na različnih delovnih fazah v proizvodnji, najdalj časa pa še pod težkimi delovnimi pogoji na ročnem polnjenju členov. V preteklih letih, ko Je bila v posameznih obdobjih premajhna proizvodnja z oziro-na prodajo, ni nikoli odklonila dela v podaljšanem delovnem času . Delovno mesto na etiketiranju baterij R 6 je zahtevno ter zahteva od delavke veliko natančnost. Strokovnost pri delu le osvojilo do tolikšne stopnjo, da določena manjša de la, ki jih sicer opravlja strojnik, opravlja sama. ŠTiH MILAN V Zmaju se je zaposlil Se leta 1956 in delal v proizvodnji kot ključavničar pod najtežjimi delovnimi pogoji pri stiskalnicah in pr 1 1 zii«lavi plo-Sčičastlh baterij. Kasneje, ko se je pr 1 delu poškodoval in ni mogel veS opravljati svojega dela, se je prekvalificiral za delo normirca oziroma referenta za študij časa . Na tem delovnem mestu ja e požr-tvovalnostjo in samolnlclati-vo v vsem obdobju dosegal naj-večje možne delovne rezultate . ŠKOF MIMI nih baterij do leta 1969 je dopolnjevala osnovo za ustrezno prekvalifikacijo na zahtevnejše delovno mesto . Tedaj, 14. januarja 1969 je bila premeščena v novo formirani center kakovosti kot medfazni kontrolor. Danes opravlja delo operativnega kontrolorja. Njen odnos do dela, sodelavcev, visoka stopnja discipline in spremljajoče splošne pozitivne lastnosti so odlika delavke, ki zasluži i priznanje ob 8. marcu. MEDVED FILIP Pri svojem delu je vesten, discipliniran in natančen. Stremi za člmvečjo storilnost, kar ugodno vpliva na ostale delavce. Imenovana dopolnjuje 6. marca 25 let delovne dobe v Zmaju. N« različnih delovnih mestih, predvsem pa v vazalniei In kasneje pri formiran ju r> vol t - •1 9 j [M KS Četrt stoletju dela v Zmaju In je dva dni pred 8. marcem gvoj jubilej praznovala Mimi -ko f. - Čestitamo! STRAJNA« ALOJZIJA Zaposlena v Zmaju od leta 1971. Dela na delovnem mestu krivljenje clnkovlh Ca8. Je vestna ln marljiva, ter obvlada več delovnih operacij, kar je za maloserijsko proizvodnjo velikega pomena. Ima ustrezen odnos do dela, materiala kakor tudi do sodelavcev in nadrejenih . KUTNAR ALOJZIJA Imenovana je v letu 1974 pokazala pri svojem dolu Izredne rezultate. Je zelo natančna In uspešna pri vseh delovnih operacijah. Delala je tudi v Izredno težkih delovnih pogojih pri Izdelavi elektrolita KOM . V obratu Šentvid jo zaposlena že od leta 1971 . JOVANOVIČ MILIVOJ Delal Je na različnih delovnih mestih, zdaj pa Jo delovodja 9 voltnlh baterij . Poleg rednega dela je aktiven v družbeno političnih organizacijah . Vrsto let Je član samoupravnih organov v Zmaju. V kolektivnem delu je uspešen, saj je v zadnjih nekaj letih prijavil več racionalizacij In predlogov Izboljšav na liniji 9V baterij, kateie so se pokazale zelo uspešno rešene. ŽELEZNIK ANTON Imenovani Je discipliniran, vesten pt1 delu, skrbi, da mu Je dana naloga točno Izvršena ln Je kot dostavljač baterlJ točen ln vljuden do strank. Za avtomobil, ki ga vozi vestno skrbi ln ga tudi zelo v redu vzdržuje. PRIMC BOGO V Zmaju Je za|>o8len od leta 1966. Kot vesten delavec -kovinostrugar. Jo vesten ter Izpolnjuje svoje naloge toC-no, ne glede na čas . Ima pristne tovariške ln prijat 1J-ske odnose . Ves čas svojega dela v tovarni aktivno sodeluje v delu in razpravah v samoupravnih organih. S svojim odnosom do dela ln svojih sodelavcev Jo lahko vzor drug im . Vsem nagrajencem čestitamo! Za Maš glas pripravil My Nov lik mladinca je ta, da ml a dlnec mora biti oboro?on z novimi delovnimi, moralnimi 1 n političnimi odlikami. naloge nas Sredi april« je bil v Postojni posvet predsednikov osnovnih orpan 1znclj ZSMS, predsednikov koordinacijskih svetov ZSMS v SOZ D v občini Center, članov predsedstva OKZSMS Ljubijana-Center, članov predsedstva KMI, HMD,KMKS pr 1 občinski konferenci ZSMS Ljubi jana-Center, predsednikov komisij, odborov ln aktivov pr 1 predsedstvu OK ZSMS in fte d rinil . Zaradi vel lkeo-udaril, da moramo mlad 1 biti vključeni v celotnd družbo. ZSMS mora delovati po treh principih in sicer: prvi princip so idejna akcijska ^ ed-ra . To so nosilci delovanja, ln to so mladi komunisti . Drug 1 princip je samoupravn1, tretji pa delegatski princip. Za organiziranost mladih ata delovni ln teritorialni princip temeljna pogoja* nikakor pa ne interesni princip. Pri metodah dela je poudaril, da stal 1 ftča ZSMS ne smemo utrjevati le na sestankih, pač pa tud 1 in predvsem na delovnem mestu, v vsakdanjem življenju. Uvod v drugo t cino o gos|>odar-skih gibanjih ln o pobudah organizacij združenega dela za nadaljnje vodenje gosj-odarske politike ln ekonomskega sistema je podal tov . Igor Makovec . Poudarit je naslednje: ZSM se mora kot del fronte vseh organiziranih sil aktivno in dolgoročno angažirati na uresničevanju ekonomske stabilizacijo. Organizacije in organi ZSM ti o dolžni, da se v svoji akciji borijo proti vsem oblikam neodgovornega obnafta n ja pr 1 delu i it tistemu ka r o tež koča realizacijo prog rama ekonomske politike. Borba zn nadaljnje utrjevanje neposrednega samoupravi jan ja v združenem de1u ln razvijanju delavske kontrole mora onemogočiti vsakrftno obllko odtujeva n ja ln odločanja o pogojih raz poreditve mimo vpliva delavskega razreda. ZSM so mora aktivno vključiti v uresničevanje programa varčevanja, ki pr 1 speva k racionalnemu kor 1ftčen ju surovin ln vseh vrst energij«*. Hnvno tako se moramo boriti proti nefmtreb-nemu poveča nju režijskih st ročk o v in drugih oblik neracionalne f>orahe, ki že mejijo na razsipnifttvo. Tudi sredstva, ki Jih dobi Jo organizacije za redno dejavnost )e potrebno dosledno kor Ihtiti. Mlad 1 moramo veliko delovati na preobrazbi medsebojnih odnosov ln odnosov do dela in družbene lastnine . Tretjo temo Je vodil tov. Zde ne Mali. Na k a za 1 V' nekaj vpraftanj in nalog v zvezi z uresničevanjem sklepov in s t a 11ftč 9 . kongresa ZSMS. V uvodu je poudaril da mora biti stalen pregled nad uresničevanjem staliftč ln nalog ln da moramo dati večji poudarek odgovornosti . Mladi ne smemo hiti samo opa- .-.e neka J dni pred tejpodnjo pv v£, lav. o 10. um ju umu rm n**V; torih me ji tih v Zrnu ju i zobe ul 11 a ve Čurin vabilu z n ud«'J* 'bo pj ».,■ cuvunju zovalci dogajanj. Ne smemo dopustiti da nam drugi pačijo organizacijo. To pa predvsem uspe tistim in tam, kjer nismo prisotni, nismo organizirani in kjer puščamo prazne prostore . Naloge vseh organov in organizacij ZSMS so: 1. Uresničevanje ustave in stabilizacijske politike. Mladi se moramo aktivno vključevati v samoupravno delo v TOZD. 2. Uveljavljati moramo idejno politično usposabljanje. To mora postati glavni sestavni del vseh programov OOZSM . 3. Vzpostaviti moramo tak sistem informiranja, ki to omogočal hiter pretok Informacij od republiške konference do slehernega mladinca ln obratno. 4. Posebno pozornost smo dolžni posvetiti preprečevanju delovanja sil, ki nasprotujejo našemu samoupravnemu socialističnemu razvoju. 5. Pozornost moramo dat. 1 prenašanju tradicij NOB na mladega človeka, mladinskim delovnim akcijam, ln področju mednarodne de javnosti . Usmeriti moramo aktivnost mladine v prostem času. Družba mora posvečati pozornost mladim na vasi s tem, da Izboljšamo pogoje v kmetijstvu. 6. Odgovornost, do Izpolnjevanja nalog ln sklepov sprejetih na posameznih sejah, je potrebno zaostriti. Potrebno je Posebno angažirati mlade komuniste, ki delujejo znotraj ZSMS . Pred nami mora biti veliko volje do dela. četrta tema se je dotaknila nekaterih ključnih vprašanj o vlogi ln načinu delovanja mla-dlh v Interesnih sredinah -družbenih organizacijah ln društvih (telesna kultura, ljudska tehnika itd.) . Kot. nadaljevanje posveta so bl-11 nato naslednji teden obiski v nekaterih osnovnih organizacijah ZSMS po kolektivih ln šolah, kjer smo razpravljali ° problemih in o delu v tej or-'ionizaciji . Tkalec Frančiška avtorally Dve naši posadki na V. turističnem avtorallyju Iskre Tekmovanje 17. maja ob 8. url je pričelo nad 100 posadk s točnostno vožnjo na 2 km. V razredu I. je startala Zmajeva posadka Podržaj - Muhič na Citroenu 3CV, v razredu IV. pa Drčar - Žagar na Zastavi 1300 . Po točnostnl vožnji je pričela z letečim ciljem prva etapa od Kranja preko Golnika (prehodna kontrola), TKŽlča, v Otoče, kjer je bila prva spretnostna preizkušnja -dotik stojala na katerem je žoga, nadalje je potekala trasa preko Begunj, Žirovnice ln Bleda do Bohinja, kjer je bil cilj ln časovna kontrola . Tekmovalci so v Lescah streljali z zračno puško, na Bledu pa kegljali. Pozitivne točke, ki so sl jih tekmovalci prikegljall In prlstreljall so kopnele na točnostnl vožnji, časovnih kontrolah ln spretnostnih preizkušnjah, saj je vsaka sekunda veljala 10 kazenskih točk . Obe posadki Zmaja uta prislužili pri reševanju vprašalnikov lz cestnoprometnih predpisov po 40 kazenskih točk, kar je dokaz več, d« naši tekmovalci niso plonkall (goljufali sebe op .pr .) . Popoldanska etapa je vodila preko Soriške planine v Kranj, kjer jo bila zaključna preizkušnja spretnostne vožnje. Rezultati nam ob zaključku redakcije glasila še niso znani . P .Z . ©cen® med obratoma Ločen obračun stroškov ln celotnega dohodka za obrat Ljubljana ln Šentvid v letu 1975 Za leto 1974 so bili izdelani kriteriji delitve stroškov in celotnega dohodka med obrata Ljubljana in Šentvid. Na osnovi teh kriterijev je bil izdelan obračun ob zaključku preteklega leta. Januarja letos je bila imenovana komisija z nalogo, da pregleda obstoječe kriterije ter jih po potrebi dopolni za obračun poslovanja v letošnjem letu . Tako je komisija v sestavi : dren Jože, Alibegovič Fadil, Šimenc Metka, Zaletel Peter in Glažar Jožica izdelala predlog kriterijev delitve stroškov za letošnje leto, ki je bil dan' v javno obravnavo. Sistem delitve stroškov v primerjavi z lanskim ni bistveno spremenjen, temveč le dopolnjen na osnovi izkušenj delitve v preteklem letu. Bistvena sprememba je v predlogu stopnje mase pokritja za interno realizacijo. Lani je bila uporabljena planirana stopnja pokritja pri baterijah v obratu Ljubljana -55,4 % . V letošnjem letu pa so sc bistveno povečali stroški materiala in bi bilo nerealno, da se zaradi tega tudi proporcionalno poveča masa pokritja. Z ozirom na to je bila komisija mnenja, da je ustreznejša planirana povprečna stopnja mase pokritja pri proizvodnji obeh obratov ln tako je predlagala, da se za letošnji obračun upošteva pri interni realizaciji stopnja mase pokritja v višini 47,1 % . Verjetno pa ne bo odveč, če spregovorimo kaj več o samem sistemu delitve stroškov. Stroške proizvodnje se da ločeno evidentirati, prav tako tudi posredne stroške obrata, ne da pa se ločeno evidentirati ostalih posrednih stroškov skupnih služb. Zaradi tega se ti stroški zbirajo po stroškovnih mestih, ki so enaka kot v preteklem letu, spremenjeno je delno le evidentiranje posameznih vrst stroškov. Tako je predvideno da se na stroškovnem mestu vodstva poleg dosedanjih stroškov zbirajo še vsi stroški, ki nastajajo v zvezi s poslovanjem podjetja kot celote, oziroma zanje ne obstaja realni kriterij delitve med posamezna stroškovna mesta. Izdelani so različni ključi delitve indirektnih stroškov med obrata z ozirom na vrsto dejavnosti v zvezi TABELA 1 PREGLED % DELITVE INDIREKTNIH STROŠKOV ZA LETO 1975 SM - vrsta stroška ! yo Ljubi janc Šentvid 200 “ Vodstvo podjetja “ PTT stroški 90 10 po oceni števila pogovorov ” intelektualne storitve 40 60 po planu intelektualnih storitev - "Naš glas" 73 27 po planu Števila zaposlenih “ prispevek "Iskra" 72,1 27,9 10 % po enakem deležu, 90 % po “ ostali stroški 74,6 25,4 eksterni in interni real., po eksterni in interni real. Povprečni % 73,8 26,2 300 ” Grupacija 90 10 plan dela poslovnega sekretarja 410 “ Vodstvo marketinga 420 ~ Prodaja 74,6 25,4 po neto eksterni in interni realizaciji “ transportne storitve 94 6 po oceni teže " OD in ost.str.potnikov 93,9 6,1 po neto real.baterij na domačem trgu • ostali stroški 74,6 25,4 po eksterni in interni realizaciji Povprečni % 87,5 12,5 430 “ Nabava 90 10 po obsegu del nabavne službe 440 - Vozni park 500 - Tehn. razv.sektor 90 10 po obsegu del voznega parka ~ osvajanje nove proizv. 100 - po planu dela - bruto bruto OD 82 18 po planu dela vseh delavcev “ ostali stroški 74,6 25.4 po neto eksterni in interni realizaciji Povprečni % 83,5 16,5 600 - Fin. rač . sektor 74,6 25,4 po neto ekst. in int. realizaci ji 700 “ Spl. kadr. sektor 74,6 25,4 800 - PO S 74,6 25,4 900 “ Pravna služba 74,6 25,4 110 “ Vodstvo proizv.s. 74,6 25,4 - - 120 - Vzdrževanje 90 10 po dejanskih izdelavnih urah TABELA 2 PLAN STROŠKOV IN REZULTATOV POSLOVANJA ZA LETO 1975 ir Obrat Ljubi ja na Obrat Šentvid Trgovsko blago S k u p a j 1. Bruto realizacijo 2. Bonitete 3. Neto realizacija m.244.600 17.858.891 93.385.700 16.695.569 1.965.421 14.730.148 10.802,200 1.844.152 8.958.048 128.742.369 21.668.464 117.073.905 4. Direktni stroški 5. Masa pokritja 6. Stopnja mase pokritjereksterna real. 47.176.897 46.208.812 49,4 9.914.405 4.815.743 32,7 7.670.930 1.287.118 14,4 64.762.232 52.311.673 44,7 7. Neto realizacija “ interna 8. Planirani direktni stroški 9. Masa pokritja - interna 390.994 206.836 184.158 17.147.601 9.071.081 8.076.520 17.538.595 9.277.917 8.260.678 10. Skupaj masa pokritja 11. Zmanjšanje mase pokritja 46.391.970 - 6.076.520 12.892.263 - 184.158 1.287.118 60.572.351 - 8.260.678 12. Korigirana masa pokritja 13. • Eksterna in interna realizacija 14. Stopnje pokritja 38.316.450 93.776.703 40.8 12.708.105 31.877.749 39,8 1.287.118 8.958.048 14,4 52.311.673 134.612.500 38,8 15. Indirektni stroški obrata 16. " vzdrževanja 17. " vodstvo obrata 18. " uprave in prodaje 11.216.632 1.625.094 309.810 16.189.474 6.620.576 180.566 105.485 4.349.393 548.267 17.837.208 1.805.660 415.295 21.087.132 19. Skupaj indirektni stroški 20. Dobiček iz realizacije 2] * Razlika izredni stroški in dohodki 22. Dobiček podjetja 29.341.010 8.975.440 11.256.020 1.452.085 548.265 738.853 41.145.295 11.166.378 1.000.000 12.166.378 a katero so nastali. Iz priložene tabele št. 1 je razvidno kateri stroški po posameznih stroškovnih mestih se delijo po različnem % med obrata, pa tudi kriterij, na osnovi katerega je bil določen % . Na osnovi teh % so bili razdeljeni planirani stroški posameznih stroškovnih mest in pa izračunana masa pokritja pri interni (med-obratni) realizaciji. Tako je bil izračunan tudi planiran rezultat poslovanja, ki je > razviden iz priložene tabele št. 2. Tudi v letošnjem letu bo nujno potrebno sprotno spremljati dejanske stroške in celotni dohodek ter ugotavljati uspešnost poslovanja vsakega obrata posebej in podjetja kot celote . Ti obračuni bodo tudi pokazali ustreznost, oz. neustreznost predlaganih kriterijev ločenega obračuna, ki jih bo verjetno v prihodnjem letu potrebno še dopolniti. ali veste ? DELAVSKI SVET je imel v pretekli mandatni dobi 50 sej, od tega 29 rednih in 21 izrednih. Na svetu je bilo sprejetih 879 sklepov. Za svoje seje je svet porabil 100 ur in 40 minut, preračunano na 8 urni delavnik je to 12 delovnih dni, 4 ure in 40 minut. Povprečna dolžina seje delavskega sveta je bila cca 2 ure in 5 minut. Udeležba na sejah je bila povprečno 79%. SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU jo imel v pretekli mandatni dobi 40 sej, od tega 36 rednih in 4 izredne. Svet je sprejel 889 sklepov. Za svoje seje je svet porabil 90 ur, tj. 11 delovnih dni in 2 ure (8 urni delavnik). Povprečna dolžina seje je bila 2 ure, 25 minut. Udeležba na sejah je bila povprečno 76 %. SVET ZA NOTRANJO SAMOUPRAVNO KONTROLO je imel v pretekli mandatni dobi 6 sej, 5 rednih in 1 izredno. Zn seje je svet porabil 9 ur in 30 minut. Povprečna udeležba na sejah je bila 05%. premakljivi delovni cas Informacija o spreminjanju ustaljenega delovnega časa Različne inačice spremenljivega delovnega časa omogočajo delavcu, da v večjem ali manjšem obsegu prosto izbira svoj delovni čas. Večja ali manjša svoboda je prilagojena z različnimi oblikami spremenljivega delovnega časa, te pa so odvisne od različnih zahtev delovnega procesa. Neko samostojno intelektualno delo, delo izumitelja ali umetnika ne prenese nikakršnih časovnih omejitev in vezanosti v toge okvire, to predstavlja pri njem samo oviru. V drugi skrajnosti Izmensko delo na tekočem traku pa dopušča le majhne možnosti spreminjanja delovnega časa. Skozi vso zgodovino si je lovec, kmet ali obrtnik sam odrejal svoj delovni čas. Pri tem je bil odvisen le od količine potrebnega dela in pa od vremena. Šele v Industrijskem obdobju je uvajanje strojev, tekočih trakov in s tem povezanost zahtev po določenem delovnem ritmu prineslo zahtevo po točnosti začetka in konca dela . Kodeks točnosti je postalo močno orožje v rokah vladajočega razreda in tudi vzrok in posledico razrednih razlik. Pravica do zamujanja in Izostajanja z dela je bila pravica zelo ozkega kroga privilegiran višjih uslužbencev in lastnikov tovarn. Za večino industrijskih delavcev je veljalo načelo, da morajo svojo delovno silo dati na razpolago lastniku proizvajalnih sredstev v točno določenem ča- su in točno določenem trajanju - za bolj ali manj ustrezno plačilo. Poskus v praksi v tujini in pri nas. V septembru 1967 so v zahod-nonemški tvrdki Bolko« GmbH v Ottobrunnu uvedli tako imenovani; premaklj Ivi ali drseči delovni čas. S tem so prvič v praksi v večjem obsegu prekinili z idejo točnosti kot nujno zahtevo industrijske organizacije. Več kot 3000 delavcev si je lahko prosto izbiralo začetek in konec delovnega časa. Poskus je uspel in že po nekaj mesecih so poročali o njegovih rezultatih. Uspeh so dosegli, ker je bil prehod na novo obliko delovnega časa plod dolgotrajnih, večmesečnih priprav večje skupine strokovnjakov z različnih delovnih področij. Del uspeha pa je lahko pripisati tudi dejstvu, da je tvrdka raziskovalna in razvojna organizacija, ki ima zaposlene večinoma visoko st-trokovne kadre, predvsem "Uslužbence", in nima tekoče ali serijske proizvodnje. V takšni delovni organizaciji pa je mnogo laže prosto razporejati delovni čas kot v industrijski proizvodnji. Uspeh Bolkova je spodbudil še druga podjetja in ideja spremenljivega delovnega časa se je začela širiti kot plaz - v začetku počasi in previdno, potem pa vedno hitreje in vedno v večjem obsegu. Danes je težko oceniti, kolikšen obseg je zajel premakljiv delovni čas. Po eno leto sta- " DRSNI ČAS " kot si predstavlja karikaturist premakljivi delovni čas rih podatkih je do takrat v Zahddni Nemčiji uvedlo to novost od 5000 do 6000 podjetij, od majhnih projektivnih birojev do velikih mednarodnih koncernov. Pravico prostega izbora delovnega ča-sa je takrat uživalo od 2 do 3 milijone delavcev, večinoma uslužbencev, a tudi že nekaj proizvodnih delavcev. Ideja se je začela širiti tudi v drugih zahodnoevropskih državah, močno predvsem v Švici pa tudi v Franclji, Angliji in drugih . Pri nas se je začel uveljavljati premakljiv delovni čas pred približno 2 letoma. Danes že uspešno poslujejo po tem sistemu v Commercu, poslovni stavbi Iskre, sistem pa pripravljajo v Ljubljanski banki in v tovarni IEZE - TOZD Magneti, ravno tako uporabljajo premakljiv delovni čas v specifičnih oblikah v precejšnjem številu delovnih organizacij po Jugoslaviji. Kaj je premakljiv delovni čas? Prena k1 j iv delovni čas je ureditev delovnega časa, ki vsakemu delavcu, ki je v ta sisttm zajet dopušča prosto izbiro začetka in konca delovnega časa znotraj določenih časovnih obdobij. Ta svoboda daje tudi pravico, da si delavec sam določa dolžino posameznega delovnega dne. Seveda pa ga to ne osvobodi dolžnosti, da v daljšem časovnem obdobju vendarle opravi predpisano število delovnih ur. Namesto dosedanjih časovnih točk za hkraten začefcetfc in konec dela vseh delavcev, uvaja časovno obdobje ene ali več ur za prihod na delo in odhod z dela. Ohranja pa zaradi notranjih in zunanjih interesov komunikacij neki obvezni del delovnega časa, ko morajo biti vsi delavdi prisotni . Praktičen primer premakljivega delovnega časa za našo tovarno določen v "Temeljnih pravilih premakljivega delovnega časa za tovarno Zmaj": - mesečno izravhavanje časovnih razlik z enako obveznostjo delovnih ur za vse delavce, ki se za vsak mesec določi s planom delovnega časa (obvezno število delovnih dni x 8 ur) - najzgodnejši dopusten začetek dela ob 6 . uri - najkasnejši konec dela ob 16 .uri - obvezni delovni čas od 8. do 13, ure - isti dan sme delavec delati največ l0 ur. S tem ima delavec, ki dela na delovnem mestu, kjer se dopušča premakljiv delovni čas možnost za prosto izbiro svojega delovnega časa . - Lahko pride na delo kadarkoli med 6. in 8. uro zjutraj . - Obvezno mora biti prisoten na delu vsak dan najmanj 5 ur, sme pa delati največ 10 ur. - Z dela lahko odide med 13 . in 16 . uro. - Dovoljeni višek ur v mesecu je 20 ur (za ERS 40 ur). - Dovoljeni primanjkljaj ur v mesecu je 10 ur (za ERS 20 ur) . Kakšne so prednosti Premakljivi delovni čas ima številne prednosti tako za po-samezrtika kot za podjetje. Pri raeumevanju in sprejemanju te oblike dela bodo prednosti gotovo večje od pomanjkljivosti. Izbiranje dolžine delovnega časa (oz. časa dela) zahteva dogovarjanje med delavci ne samo o delovnem času posameznikov, ampak tudi o njihovem delu, o sodelovanju, nadomeščanju in drugem. Vse to pri- bližuje uresničitvi ideje o neposrednem odločanju vsakega delavca o njegovem delu in dogovarjanju med sodelavci. Občutek samostojnosti bo rodil večjo samozavest delavca in boljše počutje pri delu . Delo mu ne bo več prisila ampak svobodnejše vključevanje v delovno skupnost. Sprememba delovnega časa sama seveda ne more izboljšati oz . spremeniti delovanja samoupravnega sistema . Lahko pa neposredno in posredno z zahtevo po pogostejšem dogovarjanju pripomore k temu. Boljše počutje delavca pogojuje še druge prednosti premakljivega delovnega časa. Ni mu treba zjutraj hiteti in skrbeti, če bo res ucjel določen začetek delovnega časa . Nima občutka krivde za morebitno zamudo, nepotrebnega izgovarjanja in opravičevanja ter izmišljanja vzrokov. Mirno lahko začne z delom In ga tudi mirno konča . Posebno še, ker' tudi v prometu na ulicah in javnih prometnih sredstvih ni več take gneče in pride tako na delo manj utrujen od živčne napetosti med vožnjo. (naslednja stran) V6bfi0 Sl ZADNJI ! / v JA, HVDJCA, I A foVFH h£ PA NK mu Ko SEM PfcVf delovni čas (j prejinje jtrani) Premakljivi delovni čas omogoča delavcu lažje usklajevanje živi jenskega in delovnega ritma . Delavec tako dela takrat, ko je dejansko razpoložen za delo, ko njegova krivulja učinkovitosti doseže vrhunec . To pa ima za posledico njegovo večjo pripravljenost za delo in zato tudi večji učinek dela. Ni mu treba čakati na delo, predvsem pa mu ni treba čakati na signal za konec dela . Delavec lažje opravi kakšno zahtevno delo v "mirnem času", ko so drugi že odšli in ko ga ne motijo telefonski pogovori in stranke. Rezultat vsega tega pa je boljše izkoriščanje delovnega časa . S to obliko dela pa se omogoča delavcu mnogo boljše izkoriščanje prostega časa. Pridobi si več prostega časa, manj izgubi na vožnji v službo in iz nje. Rezultat vseh teh prednosti je boljše počutje delavcev. Več dogovarjanja in skupinskega dela. Premakljivi delovni čas pa prinaša tudi mnoge prednosti za organizacijo združenega dela . Sam način sili k izboljšanju organizacije, saj zahteva mnogo več dogovarjanja in skupinskega dela . Treba je zagotoviti nadomeščanje posameznih delavcev in s tem ta sistem izpodbija misel o nenadomestljivosti nekaterih. Ob odsotnosti ključnih delavcev iz kakršnih koli razlogov (bolezni, dopust), je vedno nekdo tu, ki pozna njegovo delo. To olajša tudi zamenjavo delavcev pri njihovem odhodu iz podjetja in zagotavlja ustrezne naslednike. Potreba po prenašanju informacij o delu med nosilci delovnih nalog in njihovimi namestniki pripomore k izboljšanju celotnega komunikacijskega toka v delovni organizaciji. Zahteva po dogovarjanju med sodelavci ima za posledico tudi boljšo delovno klimo v organizaciji. Delavci spoznajo delo drugih delavcev in ga znajo tudi ceniti . Bolje pa se tudi Seznanijo med seboj in so si bolj pripravljeni pomagati. Za to pa so tudi bolje usposobljeni, saj jih sistem sam sili v širjenje znanj o delovnih področjih sodelavcev. Moderni sisteni upravljanja podjetij zahtevajo prenašanje odgovornosti na čim več sodelavcev v delovnem procesu. Premakljivi delovni čas zahteva večjo odgovornost delavca za opravljanje njegove delovne naloge. Zaradi večje samostojnosti pri razporejanju svojega dela je delavec bolj motiviran in bolj navezan na delovno nalogo. Njegov cilj je opraviti določeno delo, ne pa prebiti določeno število ur v delovni organizaciji. Spremenjen odnos do dela pa gotovo pelje tudi k boljšim učinkom. Boljše izkoriščanje delovnega časa ni samo prednost za delavca, ampak prav tako ali še bolj za delovno organizacijo. Predvsem je še pomembno prilagajanje delovnega časa spremenljivim zahtevam po delu. Manj nadur Bistveno se zmanjša obseg odsotnosti z dela. Mnogo manjši je obseg predvsem enodnevnih bolezni. Mnogo se tudi zmanjša število nadur. Dokler mora delati delavec vsak dan točno določeno število ur, je delo, ki ga opravi zunaj tega časa nadura. Zaradi neenakomernih potreb po delu, pa je drugič brez dela in "odsedi" del časa, da bi izpolnil zahtevo po določenem številu ur. V premakljivi ureditvi delovnega časa največkrat delavec sam prilagaja svoj delovni čas spremenljivim potrebam. Največkrat je tudi bolj zadovoljen, če podaljšano delo enega dne lahko nadomesti s skrajšanim delom v nekem drugem dnevu. Pomanjkljivosti premakljivega delovnega časa so predvsem: Nova razporeditev delovnega časa prinaša spremembo ustaljenih navad in vsakdo se temu ne more takoj prilagoditi. Nekateri ne zna- — spet s.i zamuo/l. { - saj ssr samo pripravljam na PREMAKLJIVI >ELosebno Zmaj svoj velik delež k napredku. Glej o tem v Našem glasu naše sestavke ln sestavke tov. Kem ve, Reška, Mayerja in drugih . Zmaj se je leta 1971 obvezal, da bo razvil In usvojil proizvodnjo baterij alkalnega sistema, ki se bodo mogle montirati v poljubnih kombinacijah za specialne namene. Zmaj že sedaj redno izpolnjuje v vaeh pogledih razvojne, montažne ln proizvodne obveznosti do specialnih porabnikov glede alkalnih baterij . Le-te so kot prenosni vir energija sorazmerno ugodnejše kot akumulatorji (večja vsebnost energije, vzdržijo ln delujejo pri višjih in nižjih temperaturah +45°C ln -20°C). Gabrijel Sfiligoj ne količine dušikovih oksidov gorivo bodočnosti Zaloge nafte na našem planetu so po prognozah strokovnjakov ob sedanji rasti potrošnje oz. predelave na voljo le še za nekaj desetletij . Ob morebitnih novo odkritih ležiščih se ta doba lahko sicer še podaljša za kakšno desetletje, toda že sedaj živimo v obdobju, ko je povpraševanje večje kot ponudba, ter so z nafto najbogatejše države to priložnost začele izkoriščati v svoj prid z raznimi oblikami grobega ali prikritega izsiljevanja. Nafta je sicer dragocena surovina za kemijsko predelavo v razne derivate, nove spojine, plastične mase, zdravila, barvila, detergente itd. Seveda je do izdelave zdravil precej dolga pot. Vsem najbolj znana potrošnja pa je uporaba nafte oz. bencina kot pogonsko gorivo za avtomobile, kamione, kmetijsko mehanizacijo itd. Seveda je za motorje z notranjim izgorevanjem uporabnih Se vrsta drugih spojin, ki dajejo z zrakom dovolj močne eksplozivne mešanice in nimajo strupenih sestavin za okolje, ki bi prekoračile predpisano dozo . Že nekaj let se v strokovni literaturi vrstijo opisi možnosti uporabe novih goriv za pogon avtomobilov. Vzporedno pa se seveda zlasti za mestni promet izpopolnjujejo že obstoječi prototipi električnih avtomobilov, to je tistih z baterijami. Naštejmo sedaj nekaj goriv, ki jih je možno uporabiti v eksplozijskem motorju. To so: lesni plin, propan-butan, etanol (špirit), metanol, nafta, spe- cialni bencini z raznimi dodatki, vodik, metan, etan, lzo-butanol itd. Uporaba plina propan-butan je znana tudi pri nas, lastniki takšnih avtomobilov pa se zelo jezijo na razne nove dodatne takse za razmeroma ceneno gorivo. V Sovjetski zvezi pa so se problema lotili čisto drugače. Konkretno so v 11 milijonskem glavnem mestu dobili taksisti in avtobusno mestno podjetje od oblasti nekakšen ukaz in finančna sredstva, da v posebnih delavnicah v določenem roku vsa vozila predelajo na pogon s plinom. Plin je seveda povsod tekoč, pod tlakom v Al-"jeklenkah" . Prednost je zlasti v čistejših izpušnih plinih, ki so brez svinčenih spojin, oksldo.v itd . Zaradi povišanja oktanskega števila se namreč k bencinu dodaja strupena oljnata tekočina, tet-raetil-svinec. Tako vsebuje avtomobilski bencin okrog 0,52 grama svinca v vsakem litru. Oglejmo sl sedaj še perspektivne nove vire. Pred nekaj leti so veliko poročali o možnostih uporabe tekočega vodika. Vendar iz več razlogov to gorivo za avtomobile ne pride v poštev. Prav tako so predragi razni hidridi "eksotičnih kovin", ki oddajajo vodik ob ustreznih pogojih. Rezervoar in regeneracija hidridov bi bila namreč predraga, zmanjkalo pa bi tudi redkih kovin, iz katerih delajo hidride. Tekoči amonijak tudi ni primeren, saj je ta precej strupen za ozračje, ostrega vonja . Če nevarnejše pa je, da daje ob eksploziji z zrakom znat- NO in NC>2, ki so največji zastrupljevalci ozračja, zelo korozivni na večino kovin, še bolj pa nevarni za zdravje ljudi, saj že v zelo majhnih koncentracijah močno poškodujejo dihalne poti in pljuča. V ZDA so testirali veliko avtomobilov in avtobusov, ki so uporabljali kot gorivo emulzijo butanola in vode . Slično so v Franciji preiskusili avtomobilske motorje, ki jih je poganjala mešanica alkohola in vode. Zaradi boljšega odvajanja toplote iz motorja, so bili izkoristki presene-1jlvo visoki. Alkoholi so že od nekdaj potencialno gorivo. Etanol v denaturirani obliki bi tudi bilo možno uporabljati, vendar so nekateri pomisleki. Primernejše gorivo je motilni alkohol, ali kakor večkrat slišimo ime: metanol . To je zelo strupena tekočina, če bi jo pili namesto običajnih alkoholnih pijač. Smrtna doza je blizu 60 gramov, če pa žrtev slučajno preživi, pa ostane popolnoma slepa . V organizmu namreč metilni alkohol tvori formaldehid, ki je strup za vse celice, zlasti pa za živce. On jih nekako konzervira oziroma nepopravljivo uniči . Sicer pa je znano, da se v formalinu hranijo kače in drugi plazilci kot razne muzejske eksponate. Patologi pa ga rabijo na za hranjenje kadavrov in delov človeškega telesa za neomejeno dobo. Kot gorivo za avtomobilske motorje pa je zadeva kar uporabna. Že danes ee namreč troši mnogo metanola v Industriji, zlasti za topilo. Pri nas je najbližja tovarna, ki proizvaja metanol, v Lendarl . Druga zelo znana je "Destileri-ja drva - Tesllč" v Bosni. Izhodna spojina je metan oz. naravni ter lesni plin, ki ga ob katalizatorjih oksidirajo z zrakom in odstranijo vzporedne druge produkte. V tabeli lahko navedeno še nekaj kalo- rlčnih vrednosti za različna goriva: toplotna moč za 1 kg kcal (spodnja t .v . naf ta 10 400 bencin 10 700 bencol 9 610 n-heksan 10 600 etanol 6 400 metanol < 660 Podane so kilokalorije za spodnjo toplotno vrednost. Iz tabele je razvidno, da bodo morali biti rezervoarji nekaj večji, to je res slaba plat, ni pa prevelik« ovira. Poglejmo el rajSl surovine, ki eo potrebne za proizvodnjo metanola. To bo lahko ogljikovodiki, zemeljski plin, premog, šota, lea, lesni odpadki ter celo COg In voda. Potrebne energije za predelavo pa so zelo različne. Iz apnenca CaCO, in vode je v principu možno izdelovati metanol. Vode ln apnenca ne bo nikdar zmanjkalo. Stranski produkt je apno. Od kod pa potrebna energija. To pa je pravzaprav glavni problem. Potrebna je namreč toplotna ln električna energija. Obstoječim elektrarnam ae pridružuje vedno več jedrskih, ki jih deluje v svetu že preko 150, okrog 220 pa jih je v raznih stopnjah Izgradnje. Tam je gorivo obogačenl uran. V številnih laboratorijih pa testirajo Pogoje za reakcijo kontroliranega zlivanja lahkih jeder, devterlja in litija. To hi bila ukrojena vodikova bomba. Z uporabo laserskih žarkov velike moči, magnetnih polj, goriva litijev devterid (U.-7) ln posebnih votlih steklenih kroglic se že kažejo prvi uspehi tega dela . V teli mikroba Ionih se namreč razvije tlak ln velika koncentracija energije Istočasno. Za naslednja desetletja so dane prognoze o komercialnem delovanju takšnih elektrarn. Proizvodnja litija v svetu raste, monopol Ima nekaj firm v ZDA npr. Foote Mineral Corp,, v poštev pa pridejo še Kanada in SSSR . Devterlj se nahaja v malih količinah v vsaki vodi, z elektrolizo se do neke mere obogati ln nato scparlra z novimi hitrimi postopki. De-vterij je Izotop vodika. To je stabilen izotop. Litijev devterld je stabilna spojina. Do neke mere slične reakcije potekajo na Soncu. Na vse strani se širijo energijski valovi lz Sonca, pa se nič ne opazi, da bo ta moč kaj opešala, saj je masa ogromna, še večje pa pretvorbe energije. V splošnem je energija bodočnosti le eden od problemov človeštva. Gorivo bodočnosti se s tem le povezuje. Trenutno pa tarejo našo generacijo še druge večje skrbi, ki jih ni možno tako hitro rešiti. Glavni problemi so: - naraščanje prebivalstva - pomanjkanje pitne vode - pomanjkanje hrane - surovinska kriza - energetske potrebe - onesnaževanje okolja. To so glavni problemi v svetu, torej znabno preraščajo situacijo recimo v Evropi ali pa v Jugoslaviji. Seveda pa tudi oboroževalna tekma pobere ogromno denarja, materiala ln drugih dobrin, ki bi bile neprimerno bolje vložene v druge koristne namene. Na žalost se že nekaj tisočletij nič ne spremeni . Vojne so bile ln lzgleda tudi bodo. Menja se le tehnika ubijanja, nova orožja ln komunikacije pa le povečujejo udarno moč ln strahote ter žrtve. Vsekakor pa j e stvari možno urediti ln rešiti, če pa ne bo trezne presoje ln učinkovitega prlato-pa, potem pa lahko že nekaj naštetih problemov povzroči bodočim generacijam težka obdobja, ki sš jih komaj lahko pre-dočimo. Zaenkrat pa preplah še ni potreben, saj se dogodki ne odvijajo kar po svoje, temveč so v precejšnjih soodvisnostih in bomo vsako odstopanje dobro občutili ter verjetno Se Imeli čas za popravek. Energija oz. gorivo je torej le eden od težav, ki bi jih dokačall ob stagnaciji raziskav ln razvoja. Raziskave pa tečejo pospešeno z ogromnimi dotacijami za nekatere ključne projekte, tu mlallmo na gos|>odarBko močne države, zato bodo prihajali tudi rezultati ln vloženo delo se bo vračalo v neprimerno večjih deležih . P .1 . 1‘opled v oddelek za proizvodnjo alkalnih baterij depola rizafor ji V primarnih galvanskih celicah oz. baterijah bo depolarizator-ji aktivna sestavina pozitivne elektrode . Po svoji naravi so to slabi ali močni oksidanti. Največkrat so to različni kovinski oksidi, ki v svoji višje valehtnl obliki niso preveč obstojni in zato razmeroma hitro lahko oddajajo kisik . Poznamo pa tudi razne halogenlde in druge soli ter spojine, ki jih je tudi možno uporabiti za oksidante. V laboratoriju je pravzaprav možno sestaviti veliko Število različnih celic z raznimi depolarizatorji. če pa med njimi naredimo selekcijo glede uporabnosti, stabilnosti, cene in drugih lastnosti, pa so Število zelo skrči in jih preostane le približno 20. Poudariti pa moramo, da z dosedaj poznanimi depolarizator ji kot so npr.i manganov dioksid, živosrebrni oksid itd. razvoj Se nikakor ni zaključen. Prav v zadnjih letih so namreč spoznali, da se tudi nekatere zelo znane spojine obnaSajo pod posebnimi pogoji kot depolarizatorji in imajo še to prednost, da bo zelo poceni. V tem sestavku el bomo podrobneje ogledali nekaj takšnih snovi. Med električnimi obremenitvami baterije doživlja depolarizator delno redukcijo, ki poteka postopoma. Redukcija je splošna oznaka za tiste kemijske procese, kjer se določenemu reaktantu zniža valenca . V baterijah je ta proces povezan s sprejemanjem elektronov, ki so prišli po tokokrogu iz anodnega materiala, saj se ta oksidira. Glede na kemijsko zgradbo lahko depolarizatorje razvrstimo v več skupini okside, fluoride, kloride, elemente in ostale spojine. Presenečenje zadnjih let se skriva ravno v skupini "ostale spojine". Dolgo časa je veljalo pravilo, da morajo biti depolarizator j i v raztopinah elektrolitov težko topni. Le tako naj bi bili doseženi pogoji 0 dolgi dobi skladiščenja baterij, nekaj let ali več. Izjema so seveda bile nalivne celice oz. elementi, kjer so reaktanti zreagirali v nekaj urah po dodatku elektrolita. Pri nekaterih novih vrstah baterij pa so že uporabljena spoznanja, da je depolarizator lahko topen, da je lahko v tekoči obliki in celo še več, da je lahko istočasno tudi sestavina elektrolita. To je nedvomno največje novo spoznanje pri baterijah, ki bo zelo preusmerilo razvojno pot baterij bodočnosti. Takšne spojine so npr . i nekatere spojine žvepla oz. fosforja a kisikom in klorom, kot tlonll klorid, fosfor oksid klorid in slično. Njihova prav posebna lastnost je, da z vodo v trenutku kemično zreaglrajo in so nato popolnoma spremenjeni in neuporabni. Zelo so občutljivi že na minimalne sledove vode ali vlage. Na zraku se močno dimijo in tvorijo zadušljive težke meglice. Nove baterije so torej nepredušno zaprte in napolnjene z brezvodnlml elektroliti. Kakor povsod pri raztopinah, tudi tukaj razlikujemo topilo in topljenec. Topila so običajno zelo slabi prevodniki električnega toka. Rele ioni topljenca dajejo potrebno električno prevodnost. Pogosto podajamo koncentracije topljenca v topilo in govorimo o koncentraciji elektrolita . Možnih je več enot za podajanje koncentracij, toda najbolj pogosto uporabljamo za te namene molar-nost. Raztopina z molarnostjo ena (IM) vsebuje po definiciji 1 gram - mol topljenca v 1 litru raztopine. V zadnjih letih je bilo patentiranih in Izdelanih precejšnje število baterij iz Z novim dizajnom označeni naši avtomobili. Na oliki; Alojz Grabnar razmišljanja ŽIVIMO OD BATERIJE LECLAMpIIE, ZAKAJ HOČEMO ČE ALKALNE?! Napredovati je eksistenčna nuja ne le posameznika, temveč tudi organizacije združenega dela kot ekonomskega subjekta . (poslovnega sistema). Zmajev- novih elektrokemljskih sistemov. Največ jih uporablja brezvodne organske ali anorganske elektrolite. Običajno mine od datuma patentne prijave pa do večjih serij novih baterij za dodatne poskuse in testiranja na tržišču vsaj obdobje 2-3 leta. Že kakšno leto V tabeli navedene letnice Izumov veljajo za baterije z litijevo anodo, ki imajo kot sestavine pripadajoče kombinacije katode in elektrolita (topilo + topljenec). Posebnost novih litijevih baterij lz leta 1972 in 1973 (datum patenta) so zelo visoke vsebnosti energij, ki prekašajo nekajkrat vse dosedaj poznane sisteme. Elektroliti se namreč obnašajo tudi kot depolarizatorji. To vlogo imajo topila npr. R0C12, POCl^, St^Clj . Baterije s tekočim SC>2 so Imele vodilno vlogo le dobro leto, sedaj se namreč ci nismo in tudi ne moremo bi tl Izjema . Zmaj konkretno usvaja alkalni sistem po našem skromnem mnenju, ki izhaja lz večletnega opazovanja prizadevanj kolektiva, predvsem lz naslednjih razlogov: kasneje pa se že kaže, ali bo stekla masovna vellkoserijska proizvodnja ali pa imajo prednost že novi izumi, ki dajejo še kvalitetnejše baterije s cenejšo energetsko enoto. V tabeli je prikazanih več kombinacij depolarizatorjev, topil in topljencev (elektrolitov) . za specialne namene že masovno rabijo baterije s tlonll kloridom. To je posebej poudarjeno v tabeli, saj simbol ogljika C ne pomeni depolarlzntor ja, temveč le tokoodvodnlk (grafitni prah) . Pri specialnih baterijah je torej elektrolitski manganov dioksid že Izgubil svoj posebni položaj in sc to opazi tudi na tržišču, naj so se že konec leta 1974 začele razprodaje strateških rezerv pri nekaterih zahodnih državah. P .Ž . - ker ima Zmaj v Jugoslaviji kot edini proizvajalec: . kompleksno zastavljen razvoj (v In Izven tovarne za baterijske slsteme),nadalje delovni ln tehnološki sistem, lzdelavne materiale itd .) , . razvito vsestransko sodelovanje s specialnimi uporabniki in delno že tudi proizvajalci baterijskih naprav (Iskra, Meha-notehnika), . razvito raziskovanje marketinga in druge poslovne raziskave, . strokovno ln kvalitetno močne raziskovalne,razvoj-ne ln druge kadrovske kapacitete . - odkupljeni patentirani alkalni sistem je cenejši od drugih alkalnih sistemov, ker je sovjetski alkalni sistem bil apliciran za široko potrošnjo v pogojih pomanjkanja kapacitet I.ec-lanche (in s tem teli baterij v SZ.), drugi alkalni sistemi na zapadu pa v pogojih lilper produkcije kapacitet ln baterij Leclanche, - sovjetski alkalni sistem je enostavnejši, ker je bil apliciran za baterije kasneje kot drugi alkalni sistemi ln so že v njem Izkoriščene negativne Izkušnje sveta, - v odkupljenem alkalnem sistemu je v bateriji energijska enota cenejša kot v drugih alkalnih sistemih, - v alkalnem sistemu je v bateriji manj lzčrpljlvlh surovin kot v sistemu Leclanche, - strateški in dolgoročni razlogi, - poslovne potrebe razširjanja TOZ.D Zmaj, - tržne zahteve potrošnikov, - zahteve specialnih porabnikov. n .S . Tabela Pregled depolarlzator jev in brezvodnih elektrolitov Pa tent Ka toda Topilo Topijenec 1968 CuO tetrahidrofuran licio4 1970 (CF)x metil acetat LlAsFg 1971 Mo°3 metil formlat i.iaici4 1972 C tekoči sr>2 licio4 1973 C tlonll klorid L1A1C14 1973 c fosfor oksid klorid L1PF6 kam na dopust ? PESTREJŠA IZBIRA KRAJEV ZA LETNI ODDIH Iz leta v leto raste Interes članov kolektiva, da bi preživeli svoj letni odmor v domačih počitniških skupnostih po primernih cenah. Posedaj smo imeli edino možnost ob morju v naši. BaSanl ji, v hribih pa Uskovnico. Več članov kolektiva je Izrazilo željo po zamenjavi ene ali dveh sob v Bašanlj 1 za neko drugo mesto ob morju. V dogovoru s počitniško skupnostjo Pivovarne Union je sklenjen dogovor za zamenjavo dveh sob na Otoku Krku v On 181 ju . Omišelj je lep kraj, kamp Pivovarne je lepo urejen z lepo čisto obalo - plažo. Dostop z avtobusom ali osebnim avtom do Kraljeviče in nato a trajektom na otok. Trajekt vozi vsakih 15 minut brez zastojev. Cena penziona 50 din/dan. Naslednja pridobitev počit- niških kapacitet za letošnjo sezono je 6 ležišč na Dugem otoku . Tu sta v kampu ZPI zgrajena dva šotora -počitniške hišice s po tremi ležišči. Hišice so na betonskih podstavkih z leseno ograjo in metallzlrano streho . Notranja oprema je nova, postelje z jogi vložki, omara za obleko in sedežno garnituro. Čamp se nahaja v bližini slanega jezera v lepem borovem gozdiču. Dohod z avtobusom ali osebnim avtom do vasi Sukočani , nato z barko v camp. Osebne avtomobile pustimo v varstvu na obali. Cena penziona je 58 din/dan. Tretjo možnost izbire imamo ob istrski obali v znanem letovlščnem krpju Poreču . Počitniška skupnost ZPI je za potrebe naših članov ko- l^oeno ojzrodje , platneno streha in lepo urejeno notranjost šotora, ki bo lotos sprejelo našo delavce na Dugom otoku. Kdor ljubi gore, planinski zrak In mir, se kaj rad odloči za nekaj dni dopusta na Uskovnici. Kdor je le enkrat prežl~ vel dopust v tem čudovitem gorskem s ver tu, se bo ponovno vmll lektiva odstopilo sobo z dvemi posteljami za tri izmene po 10 dni. Cena penziona 70 din/dan. Prav tako nam je Združeno podjetje Iskra odstopilo sobo z .V. ležišči v Trenti. Trenta je znana po svojem okolju in bistri Soči. Tam so lepe možnosti za krajše dnevne izlete. Cena 65 din/dan. čeravno smo pridobili povečane kapacitete se v sezonskih mesecih kaže primanjkljaj prostora predvsem v Bašanl ji, to pa bo odbor za letovanje skušal rešiti * najemniškimi sobami, tako da bi omogočili vsem interesentom prijetno bivanje in uživanje ob morski obali in v planinah. Irime D. Po seznamu prijavi jencev za Baloni jo je videti, da bodo nall prostori letos v celoti Izkoriščeni. bliža se poletje Precejšnje število delavcev bo tudi letos lahko preživelo del letnega dopusta v našem počitniškem domu v Bačaniji. Rezervirali smo Še dve sobi v Omlšlju na otoku Krku, v kampu PS 7.P Iskra pa Imamo 2 družinska šotora . Za letovanje na moriju je torej na razpolago 8 sob oz . 22 ležišč in 2 družinska šotora. Delavci, ki bi radi preživeli dopust v hribih, pa imajo možnost letovanja v domu na Uskovnici, kjer so 3 *obe, ki Imajo skupaj 7 ležišč . Na če skupne kapacitete obsegajo 29 ležišč, kar je z ozirom na število zaposlenih dokaj malo. To se je izkazalo tudi letos, ko smo zbirali kandidate zainteresirane za 1atovan je v teh objektih . Letos se je prijavili 68 zaposlenih skupaj s svojimi družinami. Da bo precejšnje povpraševanje je bilo pričakovati tudi zato. ker se cena penzi- ona ni spremenila. Za odrasle znaša 50 din, za otroke do 10 leta starosti pa je cena polovična . Največ je povpraševanje je bilo po kapacitetah v domu v Bačani ji. Ker je bilo očitno, da je prostora v domu premalo, smo ponovno vzeli v najem tudi dve privatni sobi. V juliju in avgustu sta polno zasedeni tudi obe sobi v Omlšlju, medtem ko za junij in za september ni povpraševanja . Don. v Bašaniji se odpre s 1. junijem. Izmenjalo se bo 11 skupin. Vsaka bo letovala 10 dni. V kampu na Dugem otoku pa bodo letovali delavci v 9 izmenah od 15. 6 . do 13.9. Najmanj je kandidatov za dom na Uskovnici. Prijavljeni so v 6 izmenah. Kot vidimo, je za naše delavce značilno, da vsi želijo na dopust predvsem na morje. In ker jih je vsako leto več, kajti tudi sami so verjetno prišli do spoznanja, da je dopust namenjen temu, da se organizem odpočije, si obnovi energijo, ki Jo Je med letom potrošil za delo, te zlasti med sezono pojavlja vprašanje, kako omogočiti vsem delavcem, da bodo letovali v času, ki so si ga sami izbrali, ker so kapacitete v našem domu premajhne. Letos smo se odločili ta problem rešiti tako, da smo skušali v kritičnem obdobju delavce, ki niso vezani na kolektivni dopust pregovoriti, da so čas dopusta prestavili v obdobje, ko je bil še prostor za letovanje, da bi izpadlo čimmanj delavcev. V glavnem smo se na ta način sporazumeli. V primeru, če delavci za to ne bi pokazali razumevanja, pa bi morali ukrepati tako, da bi izločili predvsem delavce, ki so ekonomsko bolje situirani in se sami lažje znajdejo, ter delavce, ki nimajo majhnih ali šoloobveznih otrok. Sicer pa so imeli še eno rešitev. Lahko so se odločili za letovanje v okviru PS ZP Iskra, ki nam je dala na razpolago nekaj ležišč v Poreču, na Dugem otoku in v Trenti. Vendar za te | ponudbe ni bilo posebnega interesa. Verjetno zato, ker so nekoliko višje cene, važno vlogo pa ima tudi dejstvo, da bi se znašli v tujem okolju, med ljudmi, ki Jih ne poznajo, in bi se slabše počutili. Zato so se raje odločili, da bodo čas dopusta prestavili in letovali skupaj e sodelavci v Bašaniji, ki Jim Je že skoraj domača . „ Reklamo o našem novem Izdelku R 20 »uper -rdečo baterija je možno slišati v Ljubijo-nskem radiu že navsezgodaj zjutraj. hipeh- PROPUKCIJA IMEMIEM hi j m.. Naš novinar je pred leti vstopil v pisarno direktorja niške tovarne El in ga vprašal, kaj bodo počeli z novo tovarno baterij, ko pa j ih že obstoječe Zmaj, Croatia in Tesla izdelujejo več, kot jih potrebujemo . Direktor niškega velikana je novinarja vrgel čez prag in ni hotel odgovoriti na zastavljeno vprašanje . Čas je medtem seveda tekel in El Niš je v Zemunu zgradil tovarno baterij, Lumina po imenu. Denar je prispeval niški El Niš, beograjski Invest import ter japonska tovarna Micublši, ki je pri tem poslu vnovčila vsaj licenco, zato zanjo ne moremo trditi, da je ravnala brezglavo . Zapisali smo tudi, da bi sedanje, obstoječe tovarne, lahko Izdelale na leto 250 milijonov baterij, vendar jih v Jugoslaviji toliko ne morejo prodati, na tuja tržišča pa je izredno težko prodreti . Direktor niškega El Niš ni nikdar odgovoril na vprašanje našega novinarja, odgovor pa je te dni poslal Tanjug: "Delovna skupnost El Niš je sprejela zahtevo zbora delovnih ljudi tovarne baterij Lumina, da se sproži reden likvidacijski postopek te OZD, v katero so pred tremi leti vložili nekaj desetin milijonov dinarjev. Kot je ugotovila strokovna komisija, ta nova tovarna nima več pogojev za normalno delo." Nočemo se hvaliti, skromno pa pripominjamo, da smo to zrno že pred leti našli. ITD, 20.4.1975 RESNICA JE NEOVRGLJIVA IN NEUNIČLJIVA Lahko je dolgo in trdo potlačena, toda uničiti je nihče ne more . Večna je resnica da je delo edini vir preživljanja brez Izkoriščanja. Iz navedenega članka lahko povzamemo več konkretnih in operativnih gospodarskih, političnih, družbenih, socioloških, poslovnih - neposrednih in dolgoročnih napotil za nas v Zmaju. Poskušali bomo to čimbolj strniti. Takole se nam porajajo misli: - Samoupravna socialistična pota so in bodo likvidirala vsako demagogijo, birokratsko -tehnomenadžersko domišljavost in nasilje namišljeno sposobnih vodstev, ki negirajo osnovne interese delavcev v združenem delu po zdravem poslovanju (znotraj OZd, med OZD, v družbi kot celoti) . - Likvidacijski postopek predlagajo delavci iz CLumlne sami, enotno podpirajo poštene strokovnjake in z roko v roki rešujejo težko problematiko zgrešeno postavljene tovarne EI-Lumina . - Bivše vodstvo El iz Niša, ki je forsiralo Izgradnjo LUNINE, je sicer odstopilo že v lotu 1972 in 1973, vendar nekatere odgovorne osebe še vedno zavzemajo položaje tudi v zvezi z baterijami (napri-mer bivši, odstopljeni direktor Inženiringa EI-N1S, tov. inž . Cerovec je celo napredoval - sedaj je generalni direktor JEK-a) . - Mnogi strokovnjaki v Luminl so enako kot delavci že zdav- naj bili proti razmetavanju z družbenimi sredstvi, pa jih ni nihče poslušal, medtem ko je Skoda naraščala (poslovne izgube Lumine, nesmiselno "natezanje" na baterijskem trgu, minimalni osebni dohodki delavcev). - Namesto pravih krivcev za izgradnjo tovarne Lumina je precej časa bila "hajka" celo zoper strokovne in druge delavce, ki so tovarno prevzeli kasneje in sistematično poizkušali rešiti kar se rešiti da v okviru pomoči in sodelovanja z drugimi jugoslovanskimi tovarnami (omenimo v tej zvezi naprimer prizadevanja tov . Markova, Vujanova, tovarišev iz El P5M, ki so z nami in grupacijo poizkušali najti izhod za sanacijo Lu-minc) . - Kot novinar iz ITD-ja, smo tudi v Zmaju večinoma vnaprej prepričano verjeli, da demago-ške investicije ne morejo uspeti v daljšem razdobju . Toda tudi pri nas so bili nekateri strokovnjaki kolebljivl, ne-sigurnl, bolj so verjeli v demagoško moč bivšega vodstva El, kot pa v moč samoupravne gospodarske logike. Premalo so zaupali v lastne strokovne moči (svoje osebne in znotraj Zmaja) in premalo v samoupravne poslovno odločitve Zmaja orientirano na dolgoročni razvoj združenega dela v naši TOZD in Iskri. - Vnaprejšnji dvomlin pesimizem ob najavljeni konkurenci so zelo nevarni. Ne samo strokovno - poslovno - gospodarsko, temveč tudi družbeno politično. Hromijo namreč iniciativo, vlečejo v tehno birokratske kalupe gospodarjenja, krepijo težnje po zapiranju tržišča, včasih celo terjajo likvidacijo samoupravnega socialističnega tržno -planskega gospodarjenja, negirajo iniciativo ljudi za zdravo tekmovanje, racionalno gospodarjenje, neposredno samoupravno odločanje itd., Itd. - Ob zlomu demagogije in laži ter ob likvidaciji četrte baterijske tovarne sc odpirajo vprašanja v zvezi s peto tovarno primarnih baterij Lec-lanche, ki naj bi jo zgradila "Trepča" . Naš glas je že večkrat načel to vprašanje, trenutno ni odziva, proti-akcija teče, vendar smo prepričani, da bo treba še veliko organiziranega dela, da bodo tehnomenadžerske in birokratske tendence v tej zadevi zlomi jene. - Toda is toča smo smo udi čvrsto prepričani, da je samoupravno združeno delo močnejše od trenutnih uspehov tehnokracije. Mar nam primer EI-. Lumine ne kaže s prstom prav v tej smeri? - Verjeti v ustvarjalno sposobnost strokovnjakov in delavcev - samoupravijalcev je treba sedaj zlasti tudi na tehle delovnih oz. poslovnih področjih: . realnost poslovno tehničnih posegov med domačimi tovarnami baterij, krepiti resno delo, . proučevanje možnosti na nabavnem tržišču, • dolgoročno orientiran je nabavne politike, ■ doslednejši, odločnejši in uspešnejši pristop na na prodajnem področju, . sis tematične jšl napori za uporabo