Enotnost volje in akcije Prek 300 koititinistov iz nasih osnovnih organizacij ZK se je 10. marca zbralo v kulturnem domu Španski borci na programsko volilni konferend občinske organizacije ZKS I jubljana Moste-Polje. Konfe-reocegp se udeležili tudi gosfje Pepca Rardejj, Marjan Oroien in Jztofc Vinktei-. Udeleženci konference so zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve poslali tudi pismo, v katerem so ostro obsodili zadnji gnusni te-roristični napad na naše delavce v Belgiji. Uvodni prispevek na konfe-renci je imel predsednik občin-ske konference ZKS Dino Koda-rin. V njern je orisal nekatere značilnosti delovanja občinske organizacije ZK. v tem mandat-nem obdobju. Dejal je, da do- sežki tega obdobja prav gotovo niso zgolj rezultat štiriletnega dela. »Zivljenje in delo se ne za-čenjata in ne končata z manda-ti,« jepoudarii. »V mozaik uspe-hov, ki jih navajamo v poročilih, pa tudi problemov, ki so ostali nerešeni, so vgrajena prizadeva-nja več generacij resničnih bor-cev za napredek občine, Ljublja-ne. Slovenije. in Jugoslavije, je vgrajeno delo moščanskih delav-cev od osvoboditve do danes. To pomeni, da smo zagotav-ljali potrebno kontinuiteto dela in gradili na osnovah, ki so jih pripravili naši predhodniki. Bili smo neizprosno kritični do svojih slabosti, ki so bile v mnogočem ovira hitrejšega družbenega na-predka tega okolja. Napredek smo dosegli pri usklajenem delo-vanju mesta in občine. Hitrejši in enakopravnejši razvoj tega dela mesta smo obravnavali kot po-memben prispevek k bogatejši Ljubljani. Tako smo veliko pri-spevali k preseganju preživelega pojmpvanja občine kot zaprte skupnosti ter hkrati premagovali centralistične in elitistične ten-dence nekaterih krogov v Ljub-Ijani.« TEMELJ NAŠIH USPEHOV: PO§TEN, ODPRT 1N ODGOVOREN ODNOS »Pošten, odprt in odgovoren odnos do družbenih problemov in Ijudi nam je omogočal vklju- čevanje zelo širokega kroga de- lovnih ljudi in občanov v obliko- vanju in uresničevanju sprejete politike. Nadaljevanje na 7. strani (Nadaljevanje s 1. strani) Lahko trdimo, da je prav to temelj naših uspehov,« je v na-daljevanju dejai Dino Kodarin in spregovoril o prizadevanjih na področju kadrovske politike. Omenii je, da so se mnogi kadri iz naše občine uveljavili tudi na odgovornih političnih funkcijah v mestu in republiki. »Pogumno in brez predsodkov smo usmer-jali na odgovorne poslovodne in družbenopolitične funkcije mlajše ljudi, katerih znanje ter moralne in politične vrline so jamčile dobrodelo,« je dejal. »V prizadevanjih za dosledno ure-sničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki smo se sre-čevali tudi z odpori in oportuni-zmom, zaradi katerega smo uspeli obdržati v marsikaterih okoljih stare odnose in ni prišlo do potrebnih sprememb.« Komunisti naše občine so v glavnem uresničili temeljne usmeritve družbenega in gospo-darskega razvoja, ki so si jih za-dali pred štirimi leti. S podružb-Ijanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite so širili frontoodgovornosti za varnost in obrambo. Podružbljanje so ra-zumeli kot uvajanje samouprav-nih odnosov pri odločanju o obrambi in varnosti. PRIZADEVANJA DELAV- CEV ZA STABILIZACIJO Ko je tovariš Kodarin govoril o uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razvoju proizvajalnih sil, ta dva področja sta bila tudi naj-večkrat uvrščena na dnevne rede sej komiteja in konference. je opozoril na zaskrbljujoče dej-stvo, da v naših tovarnah pada fi-zični obseg proizvodnje, medtem ko dohodek relativno raste, kar pomeni, da je večji dohodek re-zultat politike cen in neurejenih razmer na trgu. S tem v zvezi je še povedal: »Delavci nosijo največje breme stabilizacije. Ohrabruje nas ustvarjalert odnos in visoka moralnopolitična zavest večine delavcev ter njihovo nesebično odrekanje pri premagovanju težav. Imeli smo primere udarni-škega dela ob prostih dnevnih in nekatere druge akcije, za katere so se delavci samoupravno dogo-"Vorili. Organizirane subjektivne sile, predvsem sindikat in ZK, sta pri tem opravila pomembno delo. Zato so naši delavci upravi-čeno negodovali in protestirali zoper ožanje samoupravnih pra-vic. Delavci ne sprejemajo širje-nja birokratizma in etatizma, ki ga v zadnjem času dopuščamo zaradi gospodarskih težav. Na ta pojav v naši družbi nas opozar-jajo tudi borci. Na njihovi volilni konferenci pred nekaj dnevi je eden od razpravljavcev odkrito in prizadeto postavil vprašanje, koliko časa bomo še dopuščali, da prevzemajo funkcije združe-nega dela razni državni ali kvazi državni organi, ki posegajo v proizvodnjo, tnenjavo in delitev dohodka. To pa so temeljne sa-moupravne pravice in dolžnosti, ki smo jih zapisali v zakonu o združenem delu. Na te stvari nas je opozoril tudi eden od pred-vojnih komunistov naše občine. V svojem predkongresnem ra-zmišljanju izraža čudenje, kako da dopuščamo tolikšno praznino med teorijo in prakso. Ta opozo-rila moramo vzeti karseda resno.« KADAR GREDO POBUDE MIMO DELAVCEV Nato je Dino Kodarin načel tudi problem združevanja dela in sredstev ter dohodkovno pove-zovanje gospodarstva v občini in. zunaj nje. »Vse integracije so bile temeljito pretehtane in re-zultat spoznanja delavcev, da bodo združeni lahko dosegali boljše rezultate,« je poudaril, »Imeli pa smo tudi primere za-vračanja integracijskih pobud. To se je najčešče dogajalo, kadar smo se pobud lotevali mimo de-lavcev, kot je bilo v primeru Mesne industrije Zalog in To-varne mesnih izdelkov. Tedaj je bilo v ospredju dolgotrajno us-klajevanje sozdovskih interesov, namesto da bi omogočili in spod-bujali uveljavljanje neposrednih interesov delavcev ob upošteva-nju širših družbenih interesr \ ki se prav gotovo ne skladajo vedno z Mercatorjevimi in Emonini-mi.« V Mostah smo v tem obdobju do-segli številne uspehe. Zgradili smo industrijsko cono ob Letališki cesti in center Most, posodobili Šmartinsko cesto in še marsikaj drugega. »Sa-moupravno organiziranje nosilcev razvoja — ustanovitev razvojno go-spodarske skupnosti in skupnosti za razvoj družbenega standarda — in jasna politična platforma sta odlo-čilno vplivali na tak razvoj,« je menil tovariš Kodarin. ZGRADILI SMO KULTURNI DOIVI ŠPANSKI BORCI V svojem uvodnem prispevku se je Dino Kodarin dotaknil tudi družbenega standarda v naši ob-čini. »Kotenonajvečjihdelovnih zmag v tem obdobju kaže ome-niti dograditev kulturnega dorna Španski borci. Boj za osvobodi-tev človeka,« je podčrtal, »smo razumeli kot velikb kulturno de-jartje in ne le kot politično paro-lo.« Nato je omenil še zaplete, ki nastajajo v zvezi z gradnjama tr-govine v Novih Jaršah in šole v Novih Fužinah ter dobivajo tudi politično obeležje. »Gradnjo .šole v Novih Fužinah je ustavila gradbena inšpekcija. Povedati je treba, da gradnjo te šole financi-rajo tudi stanovalci. Poseg inš-pekcije in nekateri drugi admini-strativni ukrepi bodo v tem pri-meru stali našo družbo nekaj sta-rih milijard. Gre za razliico v ceni, do katere bo prišlo zaradi podaljšanja rokov, da ne ome-nimo družbene škode, ki bo na-stala zaradi povečanja stroškov vsakodnevnega organiziranja prevoza šolarjev v druge šole.« MARSIKAJ JE OSTALO LE NA PAPIRJU Dino Kodarin je v govoru na-vedel tudi nekatere uspehe, ki smo jih dosegli v stanovanjskem gospodarstvu. »Vendar pa ti do-sežki nekoliko zbledijo ob spoz-nanju, da nekateri stanovalci še vedno podcenjujejo hišno sa-moupravo, da so zbori stanoval-cev nesklepčni, da so špekula-tivno kupljena ali pridobljena stanovanja mesece in leta prazna ali natrpana s podnajemniki,« je dodal Dino Kodarin. Komunisti v občini so tudi večkrat analizirali družbeno var-stvopredšolskihotrok. »Skupajs članicami zveze komunistov v vzgojno-varstvenih organizaci-jah smo prišli do spoznanja, da bi mnoge vzgojne, razvojne, orga-nizacijske in ekonomske pro-bleme lažje reševali skupno. Ozki, rekel bi, osebni interesi so tudi to pobudo in sprejete poli-tične odločitve pustili na papirju. Še mini program sodelovanja ni bil uresničen,« je na konferenci povedal tovariš Kodarin. • Člani občinske konference ZKS Viktor Auer, Niko Bambič, Ivan Baznik, Miha Berčič, An-drej Blažko, Marjan Dragar, Ivan Jagrič, Milan Jelenc, Dušan Ježovnik, Miha Klešnik, Franc Kolman, Janez Koman, Jože Leskovšek, Duro Ličanin, Niko Lukež, Igor Marinšek, Mirko Medved, Stane Meljo, Jože Pate, Pavla Perme, Jože Počivašek, Milan Ptičar, Metka Robič, Ilija Savič, Sandi Seibert, Janko Sosič, Djurdja Šegula, Albert Šibli, Dušan Šijakov, Rezka Škrlj, AnicaSkulj, MarušaŠolar,Pavel Vindišar, Boris Vrščaj, Nina Zalar in Branko Jurca. PREMALO VZTRAJNOSTI IN VOLJE PRI MLADIH KOMUNISTIH Uresničevanju družbene vloge zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samou-pravljanja je bilo v ospredju de-lovanja naših komunistov. V glavnem so to svojo družbeno vlogo v socialistični zvezi, sindi-katih, zvezi borcev ter samou-pravnih organih in društvih dobro uresničevali, le delo mla-dih komunistov v njihovi organi-zaciji, to je v zvezi socialistične mladine, ni zadovoljivo. Kot je dejal Dino Kodarin, večina mla- dih komunistov ni kazala po-trebne volje in vztrajnosti pri uveljavljanju mladinske organi-zacije. Vzrok gre iskati v pre-majhnem vplivu te organizacije, saj mnenja mladih niso dovolj upoštevana pri oblikovanju družbene zavesti in pri spreje-manju družbenih odločitev. • Komite občinske konference ZKS Jože Leskovšek, Dušan Ježovnik, Milan Ptičar, Miha Kleš-nik, Pavla Perme, Stanc Meljo, Igor Marinšek, Ivan Baznik in Nina Zalar. UVELJAVITI ODGOVORNOST Ob koncu svojega uvodnega govora je Dino Kodarin podčrtal še naslednje: »V prizadevanjih za uveljavljanje odgovornosti v samoupravni družbi se bomo morali komunisti bojevati zoper nedoločnost in nedorečenost po-litičnih in samoupravnih odloči-tev. Primerno sankdoniranje od-ločitev in premagovanje oportu-nizma, ki se pojavlja pri uveljav-Ijanju sankcij, so še neizkoriš-čene možnosti naše družbe za odgovornejše obnašanje in delo. Pri tem bo morala postati ZK re-snična avantgarda delavskega razreda. S politično diferencia-cijo med tistimi, ki odgovorno uresničujejo sprejeto politiko, in tistimi, ki jo samo izkoriščajo za svoje sebične interese, bo zveza komunistov dvignila svoj ugled in dokazala, da 21. seja CK ZKJ ni bila le muha enodnevnica.« USTVARJALNI PRISPEVEK RAZPRAVE Prvi razpravljalec Milan Ptičar iz delovne organizacije SJovenija ceste-Tehnika je opozoril na ne-katere napake, ki se ponavljajo v naši družbi in na katere bomo morali v tem letu kongresov jasno pokazati. Mirko Klančar iz OO ZK Zelena jama je govoril o delu njihovega sveta ZK; Franc Šolar iz Julona in Stane Jaloveciz Papirnice Vevče sta orisala go-spodarski položaj v njihovih de-lovnih organizacijah. Miha Ber-čič iz Izolirke je nakazal nekatere usmeritve v družbenogospodar-skih odnosih in razmišljal o deli-tvi po delu. Stane Meljo iz OO ZK Vevče — Zg. Kašelj je ra-zljožil zadevo s telefonskimi priključki v tej krajevni skupno-sti. Delo občinske konference ZkS, tako kot ga čutijo in vidijo v osnovnih organizacijah, je opi-sal Nikola Todorovič iz Obnove. G odgovornosti je govoril Denis Žust iz Velane, Metka Robič iz Emone Commerca pa o sodelo-vanju članov njihove osnovne organizacije pri izvoznih priza-devanjih sozda. Rado Fink iz Sa-turnusa je povedal, kakšne so razvojne možnosti te delovne organizacije in kakšne bodo pri tem naloge komunistov v Satur-nusu. Ivan Vukman iz Žita je nanizal vzroke, ki slabijo ustavno vlogo delovne organiza-cije zaradi zapiranja tozdov. O problemih notranje trgovine nasploh je razglabljal Matjaž Hlačer iz Emone, Blagovni cen-ter. Staša Rejc iz OŠ Karel De-stovnik-Kajuh je -.povedala nekaj ugotovitev in misli glede usmerjenega izobraževanja. S prispevkom o vlogi komitejev za splošni Ijudski odbor in o pro-blemih pri zaposlovanju poklic-nih delavcev na tem področju je sodeloval Zvone Tušak. K be-sedi pa se je oglasil tudi Marjan Orožen, predsednik mestne konference ZKS in član central- nega komiteja ZKS, ki je po uvodnem pozdravu govoril predvsem o metodah dela in viogi komunistov pri tem. POUDARKI IZ GOVORA NOVEGA PREDSEDNIKA OKZKS Po izvolitvi je na konferenci spre-govoril tudi novi predsednik naše občinske konference ZKS Pavel Vindišar. Objavfrjamo nekatere poudarke iz njegovega govora. • Programsko usmeritev, ki smo jo sprejeli danes, bomo uresničevali v času, ki je v marsičem izjemen. . Predkongresno obdobje je sicer že izoblikovalo dorečenejše odgovore na mnoga, za nas življenjska vpraša-nja. Toda delovni ljudje pričakujejo od ZK in našega kongresa še več: pričakujejo, da bo ZK še konkret-neje odprla perspektive, ki nas bodo popeljale iz sedanjih težav, da bo določneje opredelila naloge, za ka-tere se bodo delovni Ijudje priprav-Ijeni bojevati in odrekati. To pa niso majhna pričakovanja. • Na vprašanja, ki jih postav-Ijajo delovni Ijudje, kje je danes zveza komunistov, kaj dela in kak-šen je njen program za izhod iz težav, moramo imeti še jasnejše od-govore. Zalo se moramo pogosteje spraševati, kako smo v tem boju pri-sotni: ali smo prisotni kot sila, ki ve. kaj je tisto novo, kar hočemo kot sila, ki nakazuje pot? • Marsikaj smo tudi zanemanli: stabiltzacije ne terjamo od vseh enako. Bo pa ZK dobivala še večjo podporo, če bomo dosledneje terjali od vsakega. da da svoj prispevek. Od združenega dela terjamo večjo pro-duklivnost in večji izvoz, prepočasi pa odpravljamo tisto, kar ga pri tem ovira, je pa zunaj njegovih moči. Iz sedanjega boja nismo še nikogar od-poklicali, tudi ne tistih, ki svojih nalog očitno ne izpolnjujejo; zabri-sali smo meje med nalogami in od-govornostjo ZK in oblastnih orga-nov; ZK ne more ocenjevati razmer 7 enakimi kriteriji kot skupščina, imeti mora svoje, to pa je politične kriterije. Dopuščamo, da mnogi še vedno ubirajo pot najmanjšega od-pora: primer so cene. 9 Danes so ocene pomembnih zadev, tudi znotraj ZK, različne: od takih. da mora država še bolj vzeti stv