Vcija v Ljubljani In po pošti:
wio leto ii 1 leta tatrt leta
ta nscsec
K 120-
„ eo -- 80--„ 10—
Za inozemstvo:
telo leto ... K 140’-fOl leta............70-
tetrt leta
ta mesec '
12-
Rgftfa
, j . tj .
m
Na pismene naročbe brez
pošiljat« e denarja se ne moreno ozirati.
Novi narotnlkl naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se zarainnajo pa porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ter 55 mm Širok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popnst
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  ........—~	štev. 8. Teleion štev.
44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. st aj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — "	Rokopisi	se	ne vračajo.	'
Zadnji italijanski napori.
Beograd,. 9 februarja. Izvirno poročilo, i? Pariza poročajo: Italija se trud! na vso moč da bi pridobila francosko javno mnenje, ki se le pod utisom jugoslovanskega odgovora na antanMn ultimat cčitno približalo našemu stališču, zopet na sv cio stran. Italofilsko časopisje napenja vse sile, da bi vplivalo na francoske in angleške državnike v Italijanskem smislu. Pojavljajo se se zopet komentarji, da ultimat, ki
sta ga sestavila Clemenceau In Lloyd George, nikakor ni smatrati za nov predlog kakor le to storila jugoslovanska vlada, in o katerem bi se dalo še dalje razpravljati, temveč za resničen ultimat, na katerega je mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne«. Italija stoji na stališču, da je ultimat Ze definitivno čeprav zaenkrat še pogojno rešenje jadranskega vprašanja.
Odločitev v vladni krizi pade danes.
Beograd, 9. (Izvirno poročilo.) njenih mej tako nujen, da ne more y soboto zvečer je sprejel regent pripustiti nikakega zavlačevanja več. Aleksander v posebni avdftjend pred- Stranke se morajo sporazumeti naj-sedntka vlade Davldoviča ln zastop- kasneje tekom treh dni in sporočiti
krivcev, ki se morajo Izročiti, vsebuje 100 zahtev Velike Britanije, 334 Francije, 29 imen od strani Italije, 334 zahtev Belgile, med temi 265 Imen, 53 imen od strani Poljske, 41 cd strani Romunske in 4 od strani Jugoslavije.
AKO PRIDEJO V PRAGO ITALIJANI IZOSTANE NAŠ SOKOL.
Zagreb, 9. februarja. (Izvirno poročilo.) V zagrebških
sokolskih In
političnih krogih se živahno razpravlja o poročilu, da te Češka Sokolska Zveza povabila na sokolski zlet v Prago med drugimi tudi italijanske telovadne organizacije. Splošno se povdarja, da ne bi mogli pri sedanjih razmerah Jugoslovani nastopati skupno z Italijani, Ako bodo Čehi vztrajali na svojem povabilu in se mu bodo Italijani odzvali, le skoraj gotovo, da bo Jugoslovansko sokolstvo odpovedalo svojo že najavljeno udeležbo.
Pogajanja.
uspeh regentu do torka zvečer. Za slučaj, da ne pride do sporazuma, Je regent namignil, da namerava dati vladi pooblastilo naj razpusti parlament in razpiše nove volitve,
nika opozicijskega bloka, dr. Drinko-vlča. Regent Je obema politikoma ponovno izrazil svojo željo, da bi prišlo med strankami do sporazuma.
Izjavil pa je, da je političen položaj tako v državi sami kakor tudi izven	--------
Razširjenje občinske volilne pravice.
ki so bili prvotno od nje izključeni. Zenska volilna pravica se razširi na vse strokovne delavske in druge na-stavljenke v trgovskih in Industrijskih podjetjih, ako v isti občini tudj stanujejo. Pasivne ženske volilne pravice pa ministrski svet ni odobril. ker bi to onemogočilo v doglednem času iznenadenje volilnega reda v celi državi. Zakon o volilnem redu bo objavljen že v prihodnjih dneh. Obenem ž njim bodo razpisane nove volitve, ki se bodo vršile sredi meseca marca.
Beograd, 9. (Izvirno poročilo.) Ministrski svet Je končno odobril volilni red za občinske volitve v Sloveniji. Pri tem Je deloma ugodil od raznih strank stavljenim spremi-nlevalnim zahtevam, zlasti onim po razširjenju volilne pravice. Doba bivanja se le skrčila od dveh na eno leto. Dobrovoljci in železničarji so glede bivanja izenačeni z državnimi uradniki in imajo volilno pravico v občini že ako stanujejo v njej na dan razpoložitve volilnih Imenikov. Volilno pravico hnajo tudi redovniki,
BOLJŠEVIKI VNOVIČ V ODESI.
LDU Dunaj, 9. Ukrajinski tiskovni urad javlja lz Bukarešte: Po hudih bojih so se ukrajinske čete vsled pritiska močnejših boljševiških čet umaknile iz Odese v severnozapadni smeri.
Švicarsko prebivalstvo
ODKl ONILO ŽENSKO VOLILNO PRAVICO.
LLU Curih, 8. febr. Socialnodemokratska imcijativa za uvedbo ženske volilne pravice Je bila v ljudskem glasovanju odklonjena z ?• 1.()% proti 13.249 glasovom.
Za milijoni.
(Dalje.)
Rad bi ji bil sledil, da izve, kdo Je bil oni Človek, a smatral Je to za nespametno: a vendar mu ni dalo miru, predno tega ne dožene. Mogoče se mu najlažje posreči, če se pomeša med goste in se udeleži njih zabave. Hitel Je po bregu navzgor. In ko Je dospel na vrh, Je zagledal ljubko postavo signorine prihajati iz soteske.
Družba je pozdravila njegov prihod z veseljem, četudi te marsikatero oko s prikrito radovednostjo begalo od njega in do gospoda lz Clevelanda, ki se je prav dobro zabavljal z gospodično Aspinwall.
Umetnik ie ravnokar prisedel k mizi, da se malo okrepča, ko je tudi signorina s svojo malo spremljevalko prispela na vrli.
»Kako pozno prihajate — kje ste bili tako dolgo?« klicali so od vseh strani in Degraw je z brzo kretnjo pokazal na prostor poleg sebe, vabeč jo. nai sede.
Obstavljala se je in hipno so se ji pobarvala bleda lica s temno rudečlco, nato Je nagnila glavo ln posadila otroka na njel odmerjeni prostor. Med tem le šepetala tiho m boječe: »Ne upam se,« in hitro te še dostavila: »Poglejte danes zvečer ob sedmih pod igralno dozo.« Hitro se je Izmuznila ln trenutek pozneje jo je videl veselo govoriti hi set »meh Uatl ob strani osovraženega tekmeca.
ZAMENJAVA DENARJA SE ZAČNF 15. L m.
LDU Beograd, 8. febr. Po odredbi ministrstva za finance se začne zamenjavanje kron na nove kronsko-dinarske i.ovčanice po Hr-vatskem, Sloveniji In ostalih krajih preko Save ln Donave 15. t. m. V ta namen se sestavijo posebne komisije, sestceče iz uradnlštva Na rodne banke ln ministrstva za fi nance.	1
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA IZRO ČITEV 4 VOJNIH KRIVCEV.
. LDU Pariz, 7. Agence Havas javlja: Sncči priobčena lista vojnih
Beograd, 8. februarja.
Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je vrnll regentu poverjeni mu mandat, da doseže sporazum med strankami za sestavo koncentracijske vlade. Opozl-cljonalne stranke so si po prvotnem popuščanju v'!>et premislile ln zvišale svoje zahtev ako da je postal sporazum nemogoč. Ponavljala se je zopet igra kakor že tolikokrat dosedaj. — Pred pol teta so se vršila slična pogajanja. Ko je bil Protič lz objestnosti tn radikaiske prešemosti razbil prvo. koalicijsko vlado, dolgo ni bilo mogoče priti do ravnotežja. Ta-kozvana opozicija se je zbrala in hotela večino ljudstva na vsak način posiliti, da se uda volji nekaterih, ki bi bili radi diktatorji. Srbski radikalci so bili v zadnjih dvajsetih letih navajeni ukazovati v svoji deželi, in vsakdo je moral slepo ubogati. Nič drugače ni bilo v Sloveniji, ki je zdihovala pod bičem klerikalcev, rav-noistih, ki so *akrai pomagali Šušteršiču in ki sedaj upravliajo njegovo dedščino StaiČevteanci so si pa želeli k ob^ma in jrccHJa jim je diktatorska poza. na njo so se bili navadili pri Narodnem Viječu. Zato so pred pol teta zahteve te takozvane opozicije bile tako pretirane, da bi bilo sogiašanje z njimi pomenilo, da se vsi oni, ki jim je pozitivno delo za ljudstvo namen tn ne fraza, mečejo reakcljonarcem vseh baž pod noge.
Tako je prišlo do ožie koalicijske, demokratsko - socialistične vlade. Gotovo je, da tudi ta ni zadovoljila vseh pričakovanj, ki so se stavile v strankarsko bolj homogeno vlado, na vsak način pa Je delala neprimerno bolje, kakor le delala stara, sestavljena Iz najrazličnejših strank, ki so vse tekmovale v tem, kako bi poverjena Jim mesta čim bolje porabile za svoje — strankarske interese. Sai smo dan za dnevom videli kako en minister ni vedel, kaj dela drugi, ako pa je vedel. Je h‘tro ukrenil kaj nasprotnega. Izkušnje zadnjega časa so pokazale, da bi trd! sedaj ne bilo boljše: pa nam je že ljubše, da v d
posle še sedanja vlada, Iti pa mora seveda čim najprej razpisati nove volitve.
Ne spuščamo se v razmotrivanja, kaj bi bilo s socijalno politiko pri nas. če bi prišla »na Oostinčarja«c Ze doslej je socijalna demokracija Izrabljala ta svoj posel 7a strankarsko politiko, sedad naj bi še klerikalci delali takšne eksperimente? Hvala lepa! In z drugimi ministrstvi ne bi bik) bolje.
Vladni pogoji za rekonstrukcijo so bili to pot fsto kakor pred pol leta: obakrat Je izjavite, da Je vedno pripravljena Iti v Koalicijo ali koncentracijo, vendar samo rod pogojem, da se ohrani delazmožnost vlade ln parlamenta. Ta pa je ie dosedaj pokazal, da Je za Tedno delo absolutno nezmožen, ker se v teh par mesecih, kar je odgodan, gotovo niso spreobrnili niti ljudje, še manj pa stranke. Zato je pravilno, da Je vlada stavila za slučaj zopetnega sklicanja Narodnega predstavništva zahtevo, naj se razprave omeje samo na zunanje politična vprašanja in na priprave za nove državnozborske volitve. Ta zahteva je stavljena ne te v interesu vlade ampak še boH v Interesu države ln celo opozicljonalnih strank samih, ako si resnično In odkritosrčno žele novih volitev, kakor vedno zatrjujejo. Slavni opoziciji pa to ni bilo po voltf, ker bi na vsak način rada vnovič razvnela strankarsko borbo, ki bi potem okupirala vse delo predstavništva, tako da bi lahko čakali na nove volitve še leta. Zato navaja med svojimi mnogoštevilnimi pogoji na pr. vkinjenje Sokolstva ln druge stvari, ki že v naprej izključujejo vsak sporazum. O radikalcih ln klerikalcih lahko rečemo, kar Hrvat o volku: da menja dlako, značaja pa ne. »Večerni Ust« z »Domoljubom« ln »Slovenskim gospodarjem« je najboljši dokaz, kam plove ladja, če jo vodi strankarske zagrizenosti pijan krmar. Proti takšnim ljudem je treba skupnega energičnega odpora vseh strank in skupin, ki čutijo narodno, demokratsko in socijalno.
Odkrita beseda.
»Zagrebačke Novine“ od 6. t. m, prinašajo Članek uredništva »No-vosti“, kateri zasluži, da o njem izrečemo odkrito svoje mnenje.
Človek namreč pravi, da bodeta v protiakciji proti italijanskemu pritisku v Primorju sodelovali intenzivno dve pokrajini: Slovenija vi Goriški in Trstu, Hrvatska v Istri. „Hrvatska“, Je rečeno v dotičnem članku, ne bo pomagala Istri samo lz plemenskega, morda separatističnega razloga, nego ravno radi tega, ker se Je Istra dvigala obenem s Hrvatsko, ker so iz Hrvatske prihajate razne knjige in učiteljstvo, semena in stavbeni les, ker je za časa vojne hranila istrsko deco, in kar Ji Je Istra od svoje strani dala ln Ji bo gotovo še dala mnoge dobre moči na gospodarskem, kulturnem in prosvetnem polju. Hrvatska sama že danes razumeva, da je Istra po svojem etnografskem značaju njen del, in da jo veže dolžnost, da je ne zapusti".
Ze iz ostale vsebine članka sledi, da ga nl napisal Istran. Pozablji namreč, da pripadajo k Istri tudi kvarnerski otoki, od katerih bi Krk in Cres imela po današnjem stanju stvari pripasti Jugoslaviji, a Lošinj Italiji. Ako obvelja Wilsonova črta ln zraven tega Izgubimo Lošinj, dobila bi Jugoslavija okoli 83.000 istrskih Jugoslovanov, od katerih približno 12.000 Slovencev; Italija pa okoli 140.000 Jugoslovanov, med katerimi približno 43.000 Slovencev (v koperskem, piranskem in deloma v buzetskem sodnem okraju ter v občini Materija od podgradskega sodnega okraja.)
Ne navajamo tega zato, ker bf hoteli povdarjati, da imamo tudi Slovenci svoje interese v Istri (kakor znano se tam nikdar ni razlikovalo med Hrvati in Slovenci), temveč da pokažemo, kako neumestno Je deliti jugoslovansko ozemlje, ki pride pod Italijo, na slovensko in n* hrvatsko Interesno sfero.
Hrvati in Slovenci v Istri, Trstu in Goriški so se organizirali v skupnem političnem društvu „Edinost“ s sedežem v Trstu. Tega niso storili morda zgolj radi tega, da je njihova politična organizacija močnejša, temveč v prvi vrsti za to, ker ogromna večina istrskega prebivalstva, ki bode prisojeno Italiji, gravitira v Trst. To je vsakemu Istranu dobro znano. Istra nima svojega centra. Del, ki gravitira na Reko (razun otoka Lošinja), bode itak pripadel Jugoslaviji, ako bode jadransko vprašanje rešeno kakor se misli. Ostali del pa bode vedno silil proti Trstu, ker ima bodisi po
»Kako se naj to razloži? Ali le sprevidela, da JI preti nevarnost in hoče sedaj moža. ki se ga boii, prevariti s svojo igro? — To bi bito težko verjeti. Njeno vedenje niemu nasproti le kazalo vernost in zaupljivost. In vendar 11 te trepetal glas, ko le umetniku zašepetala naglo par iskrenih besed. Kako tesnobna le bila ta skrivnost: kako zelo si ie žele! razjasnitve o vsem tem, kar ga zdal vznemirja! Do sedme ure zvečer seveda mora potrpeti, mogoče se tedai njegovo upanje izpolni.
Bil je raztresen in s svojimi mislimi tako zaposlen, da Je pač izprevidel. da ne spada v to veselo družbo, katere veselost on le moti. Sklenil Je, da se kakor hitro mogoče odstrani. Poslovil se od gospodične Aspinwall in si po~ iskal prostor, kjer je bil privezan njegov konj. V bližini so čakali vozovi družbe tn njegovo presenečenje ni bilo maihno. ko ie zagledal po* leg kočijaža gospodične Aspinwall človeka, » katerim Je videl signorino v soteski. Pomignil te kočijažu, tn ko te prišel k njemu, ga Je vprašal, kdo le dotičm človek in kaj Išče tukaj.
Odgovor, ki ga je bil prejel, je potrdil nje* gove najhuiše slutnje:
»To je služabnik gospoda Degrawa lz Clevelanda. Danes se je peljal z nami, da pomaga pri konjih.«
DVAJSETO POOLAVJE.
Pri gospodični Aspinwall » večerjali ob pol sedmi tiri In so: ob sedmih že vsi sedeli pri
mizi. Na to je signorina računala; tudi umetnik t0Ko le^ob določeni url stal na terasi, mu Je
Ssprott
Potegnil je za zvonec. Služabniku, ki mu je odprl pa je velel, da naj ne moti dam; on da bo med tem listal po knjigi ln Sele potem govoril z gospodično Aspinwall.
Ko je bil v sobi, je brž pristopil k mizi, na kateri ie stala doza, io dvignil, vzel zložen papir, ki je tam ležal, ta Je postavil dozo previdno spet na svoje mesto, da ni bila igra prekinjena.
Stopil je k oknu In bral z razburjenjem poročilo signorine, ki ni imelo ne naslova, ne podpisa, kakor njeno zadnje pisemce.
»Meni ne preti nevarnost, ampak vam. Ako vam je drago vaše življenje in nočete motiti mojega miru, zapustite ta kraj! Moje srce gre z vami, a to vas ne sme zadrževati. Ko pride dan, da se ml smete bližati brez nevarnosti, boste to takoj Izvedeli. Do tedaj pa ml izkažite svoje zaupanje in naklonjenost s tem, da izpolnite mojo željo,«
List mu je v roki trepetal, besede so mu migljale pred očmi. Priznala mu je, da ga ljubi in vendar nai 'o zapusti! Je H prav Čltal? — Še enkrat je hote! vrstice preleteti tedaj ga je nenadoma obdal sladek yonj cvetlic In ko se je okrenil, je stal tik za njim mož, ki je oČivkino prebral pismo, ki ga ie še držal v roki-
V divjem srdu — ker nihče drug ni prežal za njim, kakor znani služabnik Degrawa, ki ga Je videl s signorino v soteski — je komaj opazil košarico s krasnimi cvetlicami, ki jo je m oži prinašal. Hotel je z brzo kretnjo zgrabiti služabnika za vrat; ta pa se je spretno izvil preteči nevarnosti. »Pomislite, kaj delate.« mu je zaklical mož; »takoj bodo dame tukaj. Če ml hočete kaj povedati, me najdete na vrtu pri smrekovem grmičju. Prej pa moram še postaviti cvetlice k oknu, kakor mi je bilo zaukazano«.
Umetnik je vedel, da so cvetlice odločene za signorino, tudi če bi ne bil bral listka, ki Je bil vtaknjen med nje. Niti besede ni odvrnil? zapustil je hišo poln grenkih občutkov. Pri smrečju mu je prišel, ne da bf ga pričakoval, sluga nasproti in je spoštljivo dvigni! klobuk, ko ga je zagledal.
Umetnik se je ozrl nanj z zaničevanjem; »Lopov, ki se drznete čitati moje pismo?«
Zvit smehljaj onega je bil edini odgovor, ki se mu je zdel tako tuj in zopet nekako znan ? ni se mogel dalje brzdati:
»Moral sem vas že nekje videti; spomnim se vašega obraza. V New-Jorku sem vas srečal, ako me ne moti samo podobnost z drugim podležem?«
Mož*Je široko raztegnil usta ter sc smehljal.
Moja potvorba obleke ne more biti dosti prida, in nadzornik me ne bo mogel pohvaliti,«; Je odgovoril; »v glavnem stanu policije ste me videli — jaz sem preoblečen tajni policist.«
Stran 2.
.JUGOSLAVIJA* dna la februarja 1820.
86. Stev.
Železnici, bodisi po morju X c, .n ' najugodnejše zveze, verna tor:; slabiti primorske Jugoslovane na ta način, da Jih delimo v dve interesni sferi, kojih ena bi bila dana v oskrbo Sloveniji, a druga Hrvatski?
Naši Hrvatje in Slovenci v Primorju obsojajo najodločneje vsak separatizem. AH naj jim ga vsiljujemo mi, ki smo načelo narodnega jedinstva že dovedli do realizacije?
Slovenci izgubimo na Italijane in Nemce po današnjem stanju stvari preko 300.000 duš, Hrvati pa samo približno 100.000 K. Kako bi to izgle-dalo, če bi hoteli prepustili vso skrb za zasužnjene Slonice edino le mr;H Sloveniji? Tako malo redoljubu in jugoslovanske zavedi ne prisojamo niti najzagrizenejšim frankovcem, a kamokcii zavednim Jugoslovanom, k! pišejo v . Novosti*4. Mi pač mislimo, da Je gori omenjeni članek napisal kdo, ki ni prav poučen o dejanskem stanju 3tvari,
1 zato mu ga ne zamerimo.
Ni izključna naloga Slovenije, da skrbi za zasužnjene Slovence r Goriški, Koroški, Trstu In Istri, nego je naloga vseh Jugoslovanov: Srbov, Hrvatov in Slovencev, da storijo vse kar je v njihovi moči, da podprejo nesebično in brez plemenskih predsodkov vse Jugoslovane, ki bi vsled krivičnih odločb mirovne konference prišli pod tnje go-spodstvo.
Za Srbe bi gotovo bilo hudo ras-Žaljenje, če bi Jih hoteli izključiti od narodno-obrambnega dela tam. kjer gre za podpiranje njihovih zasužnjenih bratov Hrvatov in Slovencev. Zakaj bi moral hrvatski de! našega naroda delati Izjemo in Imeti svojo posebno interesno sfero, ko tega istrski Hrvati sam! prav nič ne zahtevajo, ampak celo odločno zavračajo?
Ni?’,no tega napisali zato ,da bi hoteli kad očititi Hrvatom ali jih tudi samo sumničit, da bi l ’? v stanu odreči sodelovanje pri si\ e;:> de'.: za skupno stvar. Hoteli sno L opozoriti, kako neokusno Je, ako kdo, ki id prav informran o stvari, celo v takih vprašanjih dela razliko med Hrvati in Slovenci.
Vivat academia.. •
Graški »Arbelterville« opisale ttemške akademike In njihove zastarele smešno običaje in pripoveduje med drugim: Pred vo£no je živel akademik često ubožnej?e nego dninar, toda goljufiva družba mu Je dala zato fantom »akndem Iške časti«. Sicer Je stradal, ali smel se je »dvobojevati«. Teoretično j« lahko
Svzemal najvišja mesta v državi, Je predestiniran za »višjega državnega uradnika«. Velik* revnost Človeške povprečne na:'tv? L' sala v tem, da Je gosr >d »dekter« vsled teoretične možnosti, da lahko postane več nego njegov sosed dninar, mogel pozabiti, kako slabo mn gre.
V vojni se Je siva teorija «« Utah uresničila v rožnato dejstvo. ^Postal je oficir, dobival cigare in
Sgarete ter gažo, reluto, dobil sejo in »čast«. Globoko skrita la s akademsko apneno barvo prebeljena bestialnost ta nizkotnost se je Imela sedaj nekaznovano Izdivjati. Postal Je »gospod« hi dobil moč, po-. velja nad življenjem ta smrtjo, la fmešna tolažba, da bi eventuelno ne
bil pokopan v skupnem, temveč v lastnem »junaškem« grobu. Je naredila celo smrt za malo nijanso prijetnejša
Slednjič je trajala vojna vendarle predolgo, »častnost« se Je začela sumljivo majati, toda prepričanje »božjega poslanstva Nemcev« je bilo vendar preveč ukoreninjeno. Jedel je še vedno boljše kot moštva smel je divjati, pretepavatl. zmerjati, poveljevati ta piti, koHkor mu je duša dala. Ko pa je slednjič opazil, da v državi nekaj ni v redu, je vrgel krivdo na pacifiste »rudeče internacijonale«, na »žlde«, s katerimi se bo že obračunalo, takoj ko se vrnejo.
In vrnili so se, toda evo vam: pacifisti, internacljonalisti, socijali-sti, svobodomisleci, dvomljivci, demokrati, kratko rečeno: »žldje« so na krmilu. Sedaj je ubog, nima kaj Jesti. Ali »časti* tudi ni več? Kaj pravica »satisfaclje« več ne velja? Pa bi človek ne bfl protlrevolucijo-naren ta monarhističen?! —
Takšni so v veliki večini nemški akademiki. Kdor je študiral ke-daj na Dunaju, v Oradcu, se Je lahko sam prepričal o resničnosti teh podatkov. ______________
Nitti o jadranskem vprašanju.
Londonski pakt, njegove smeri In možnost udeistvltvs. — Albanija. —• Cilji italijanske zunanje politike. — Odgndltev zbornice.
Trst, 8. febr. Med splošno pozornostjo Je v včerajšnji se# rimske zbornice poda! ministrski predsednik Nitti poročilo o Italijanski zunanji politiki. Izvajal le med drugim:
V ospredju mednarodne politike stoje sedaj tri vprašanja: Jadransko, maloazijsko in turško, ta vsa tri zadevalo najvitalnejše italijanske Interese. Italila mora na sredozemskem moriti zavzeti stališče, ki ne bo slabite od ostalih velesil.
Po zgodovinskem pregledu o londonskem paktu le Nitti govoril o njegovih temeljnih smereh: I. Italijansko	bi	moralo segati s svojo
vzhuuno rnejo do Voloske in obsegati tudi istrske otoke. 2. Mesto Reka ln cone do Dalmacije bi se moralo dati Hrvatom, bodisi da le ostala Avstrtla združena ali pa da bi bila
razdeljena. 3. Italijansko ozemlje H se moralo nadaljevati od severne meje Dalmacije in obsegati provta-cUo Dalmacijo po upravnih mejah na podlagi bivše avstro-ogrske ureditve. Ako bi Italila dosegla svoje meje v obsegu, naznanjenem v članu 5 pakta ln valonski zaliv, Italija ne bi se smela upirati, da bi severni la lužni v paktu ne obseženi deli po Želji zaveznikov bili razdeljeri med Srbijo, črno goro ta Grško.
Sedaj ie dilema orlnrosl: ali enostavna izvedba londonskega oakta. ali pa faka rešitev, ki bi ustregla tendencam Interesom ta aspiracijam Italile in Jugoslavije. Kar se tiče Albanije. ie Italiia nrinravliena, podpirati ta narod, da doseže svoje narodno vstaienie.
Parlament pozna odgovor beograjske vlada Ta točka se ne tiče samo Italije, temveč tudi Anglije l*» Franclje. Kar se njegova Nittijeve osebe tiče, obljublja, da bo vselej varoval čast Italije ta interese mira. Nato nadaljuje: Mi imdtao razen nekaterih malenkostnih točk zasedeno ozemlie. ki ie še boli obširno, nego ono označeno v londonskem paktu. Izvedba teea pakta bi zahtevala, da Izročimo Reko Hrvatom. Obenem bt mogli izvesti člen 7 pakta, ki se tiče Albanije. V tem oziru pa ni mogoča dvoumnost:	ni	mogoče	zahtevati
londonski pakt in prezreti obenem Člen 7 in zahtevati Reko.
Nitti se nato brani, da ni popuščal In da so bila pogajanja z Ameriko le pojasnila o finančnem ta gospodarskem položaju Italije. Glede jadranskega morja je absurdno obstajati na tem. da se smatra celo Jadransko morje kot Italijansko jezero. Blazno le. če se hoče zapreti jugoslovansko-mu narodu vsak izhod na Jadransko morie.
H sklepu je Nitti pozval parlament. naj zasleduje tako zunanjo politiko. ki ima za ciH konsolidacijo
miru in ki dopušča na Jadranskem morju prisrčno pobratenje vseh onih narodov, ki ob tem morju živijo ta se na niem srečavajo.
Za NittHem ie kritiziral vladno politiko socljalist Treves. za njhn le zakladni minister Schanzer predložil zakonski načrt o izrednih ukrepih za vaTStvo Italijanske valute. Nato le bila zbornica odgodena.
Razna poročila.
Jugoslavija.
NcttaHn! transporti čeških legijo-nartov.
LDU Ljubljana. 9. Dne 12. t m. dospe v Trst kdja »Šunko Maro« s 1260 čehoslovaškiml legionarji, vračajočimi se iz Sibirije preko Trsta v domovino, dne 16. t. m. pa ladja *Mwabyrs« * 1250 osebami.
Stališč* demokratske zafodnlca
, LDU. Beogn :, 9. Lvrševatai odbor Demokratske zajednie« se še ni odloč i glede predloga opozicio-nalnega bloka. Demokratska zafed-nica še v xlno stoji na svojem prejšnjem stabšču, da ima sedanji parlament sprejeti le volilni red, a potem naj se razpusti. Po mnenju Demokratske zajednice mora vlada iz-voHti ustaviti odbor, ki naj izdela načrt novi ustavi, ld se potem izroči veliki skupščini.
| Dr. Pavlovič vrnil mandat. Korošec se žeti pogajati med štirimi očmi.
LDU. Beograd, 8. Predsednik parlamenta dr. Pavlovič je bil včeraj na dvoru, da vrne prestolonasledniku regentu poveri eni mandat, ker Je dr. Korošec Izjavil, da se želi razgovarjati z g. Tlmotijevičera med štirimi očmi
Pobijanje draginja
LDU Beograd, 8. Včeraj je bila v kabinetu ministra za prehrano seja o gospodar, problemih. Največja pozornost se Je obrnila na sredstva, ld Jih je minister prehrane predlagal za pobijanje draginje.
.• Vrhovni gospodarski svet.
LDU. Pariš, &. Vrhovni gospodarski svet je aa svoji včerajšnji seji razmotrival o finančnem položaju različnih držav ta je izrazil željo, naj se pristojni ministri Francija Italije in Belgije čimprej sestanejo h konferenci, ki sklene korake glede izboljšanja valutne krize. Glede preskrbe z živili Je sklenil, da odsek, ki nakupava živila na račun zaveznikov, nadaljuje svoje delovanje do 31. avgusta. Glede gospodarskih odnošajev z Rusijo je vrhovni gospodarski svet vzel vse storjene ukrepe na znanje.
Tudi Nemčija bo zahtevala vojno zločine.
LDU. Berlin, 9. ..Lokalanzeiger44 poroča, da namerava Nemčija na zavezniško listo nemških vojnih kriv cev, ki se imajo izročiti, odgovoriti z nemško listo, ki obsega seznam oseb na strani zaveznikov, ki so obdolžene. da so zakrivile zločine proti vojnim zakonom. V nemški listi se pa ne navajajo niti znani državniki niti vojskovodje zaveznikov; lista se omejuje samo na take osebe, k! so dejanski zagrešile zločina
Nemški parlament za Izročitev vojnih krivcev.
LDU Berlin, 8. »8 Uhr Abend-blatt« poroča: Ze danes se lahko reče, da Je državni kabinet pripravljen, v stvari izročitve krivcev popustiti toliko, da ne bo vztrajal na tem, da raj bi se vojni krivci sodili pred državnim sodiščem v Ltaskem, marveč da M m izročiti nevtramemu sodišču.
Izročitev avstrijskih vojnih krivce*
Dunaj, a Dunajski listi poročajo^ da zahtevajo zavezniki, da se jhti izroči med drugimi te-le bivše av-stroogrske generale: Potloreka, Ar-za, Kovessa, Svetozara Borosviča la nadvojvodo Josipa, Izmed politikov pa bivšega ministra zunanjih del gro< fa Berchtolda.
Clemenceau v Egiptu.
IDU Pariz. 9. Agence Havas poroča Iz Aleksandrije: Clemenceau Je dospel semkaj ter je nadaljeval svoje potovanje v Kahlro, kjer so ga sprejeti z velikim navdušenjem.
Zakonski načrt za osemurni delavnik v Italiji.
LDU Rim, 8. februarja. Agenzla Stefani poroča: Minister za Industrijo je zbonid predloži! načrt za« k ona. ki določa skrajni delovni čaa dnevno na osem ur ati 48 ur ne teden.
Noblova nagrada Wllsonu.
LDU Beograd. 8. Predlogu jugoslovanskih vseučiliščnih profesorjev, da se Noblova nagrada za mir za leto 1919. podeli predsedniku Wilsonu, so se priklučili vsi člani norveškega parlamenta.
G etieraloberst Beck umri.
LDU Dunaj, 9. BIvH načelnik avstroogrskega generalnega štaba generalni polkovnik Bede, Je umri v starosti 90 let
Aretiran madžarski nadškof.
LDU Temešvar, 8. Aic.trati so nadškofa Gladfelderja in sto dijakov zaradi zarote proti RumunljL
Beležke.
Zakaj potujejo ministri?
Minister za železnice Draškovič le potoval v Pariz reševat naše finance. minister za šume in rude Kristan je potoval na Dunaj in v Berlin reševat naše železnice, minister za poljedelstvo Stojanovič pa Je prišel v Ljubljano pospeševat slovensko — industrijo- Radovedni smo. kdaj bo potoval minister za narodno zdravle ozdravllat naše neznosne carinarne. minister za finance za nadzorovat naše blaznice, zlasti oddelke z bolnimi na fiksnih idejah.
Metode angleškega hnpertlalizma v Indiji.
Pred časom so se dati v časopisju zamolkli glasovi o nekakšnem protl-a/ngleškem uporu v Indiji. Angleška
cenzura je poskrbela, da se vesti niso razširile dokler so dogodki predstavljati opasnost za angleški imperializem. Podrobnosti prihajajo, na dan šele sedaj. Narod Ponjubcev se je zbral k svojim običajnim ceremonijam. Udeležilo se jih je poleg številnega ljudstva tudi okoli 100 govornikov. Ko so se obredi začeli, se jo naenkrat pojavila angleška konjiča in začela streljati v množice, ki je šteta okolu 30 000 Hudi. Ljudje so seveda začeli bežati na vse strani, tako, da je ostale zborovallšče naposled prazno. Angleži so se namreč bali. da pride med ceremonijami podjarmljenega naroda do protestov proti njihovemu gospodstvu. Kratko pred tem dogodkom so zaprli dva poujubska poglavarja, ki se nista hotela prilagoditi metodam angleškega vladanja v kolonilah. Takšna Je torej toliko proslavljena »svoboda demokratična Anglije« 1
Gospodarstvo.
'4- Minimalno delniške glavnice.
Izdana je naredba, glasom katere mora imeti vsak novoustanovljeni denarni zavod v Bosni in Hercegovini najmanj pol milijona K osnovne glavnice. V Sarajevu mora imeti vsako bančno podjetje najmanj 3 milijone kapitala na razpolago.
4- Sklepi praške borze. Praška borza za blago in vrednostne papirje je sklenila, da začasno ne sprejema novih članov. Dalje le sklenila, da je
od 25. jan. dalje vstop na borzna-
skupščine gostom dovoljen samo na pismeno priporočilo bančn. zavodov in s privoljenjem službujočega borznega svetnika ati borznega tajnika 4- Živina za dobrovoljca Minister za agrarno reformo je izdal direkciji klena v Indjiji naredbo, ki veleva, da se živina, ki se nahaja V Indjiji, razdeli med dobrovoljce, to-valide ln siromašne kmete.
Ko je razpadala Avstrija.
(Dalje.)
VI. Poročanje z nevidno pisav«,
»Zunanji urad« naših zarotnikov;
Bregar ni pošiljal v švico piment. ker je bilo vsako pismo pri cenzuri najstrožje preiskano. Pošiljal je knjige. Med vrstami, na roba tli na prostorih, kjer knjiga ni bita potiskana, je btiio dovolj prostora za obširna poročila.* Vsakemu, ki so je keclaj pečal z nevidno pisavo, je znano, da je najprimitivnejše in do gotove mere dobro sredstvo pisava s limoninim (citroninim) sokom. Stvar bi bila enostavna, če bi se bila dobila leta 1917. ta 1918. kalešna citrona. Začetkom leta 1917, se jih je dobilo na Dunaju še dovolj, v poletja 1917. pa ni bilo dobiti na Dunaju citrone za nobeno ceno. Ni torej pre-pstajalo Bregarju nič drugega, kakor da se je odpravil v Ljubljano ali Trst po citrone. Mesca avgusta ?e dobil srečno v Ljubljani 4 citrone ter M vesel vrnil na Dunaj na delo.
Citrona se more nadomestit! fJ-di s citronovo kislino. Spočetka tudi te ni bilo dobiti. Sele mesca septembra se Je seznanil Bregar s far-
macevtom, kJ mu Je prinesel malo j količino citronove kisline. Vprašan o »črnita« Je bilo s tem rešena
Pri pisavi Je bita potrebna veli ka previdnost. Predvsem se knjige niso smele razrezati, ker to morale {ogledati tako kakor da so prišle neposredno od knjjgarja.
Pl sak) se Je na straneh, Id v broširani knjigi niso bile vidne, da se s tem bolj skrije nevidna pisava Knjiga se Je razvezala s tem, da so se na previden način s iglo odstranile niti iz enega konca v brošuri ter se razložila cela pota iz nje, Popisane strani so pri zopetnem zloženju pole nazaj v knjigo ostale zaprte. To delo se seveda ni moglo poveriti kakemu knjiga r ju. Vse to Je napravita »pisarna«, ki je imela nalogo spisati poročila v knijge in jih ekspedlrati v Švico. Avstrijska vlada Je imela svoj zunanti urad na Ballhauspiatzu. naši zarotniki pa so Imeli svojo kovačnico za poročila v Švico na stanovanju svojega tovariša. V tej »pisarni« sc- se posebno Izkazali Sever, PolJf.• nec in Zorko. Vsi »o dostikrat ce! > noč do Jutra delali. Meseca decc.e -brit 1917. se je postajo nič manj kakor 4 krat knjige v Švico, in v vsaki pokiljlri so bile najmanj po dve knMgl popisani, torej 8 popisanih fcnfc pottah važnih poroča n An-
tanto.
Pri pisanju se je moralo gledati tudi Da to, da ne ostanejo na papirju kaki sledovL Kdor je študiral kriminalistiko, ve, da igrajo pri zašle-dovanju storilca včasih odločilno, vloge sledovi prstov. Eta se izognejo tej nevarnosti, so se naši zarotniki posluževali pri svojem deta snažnih belili rokavic. Nihče ni prejel knjige s golo roka kupil jo )• v knjigarni z rokavicami na rokah, med razve-zavanjem, pisanjem, skladanjem so Imeli na rokah rokavice. Tudi, ko se je delal ovoj čez knjig® 1° Ka )e treba gumirati, se je pazilo strogo na ta da ne pride gol prst v dotiko z omotom. S posebno pažnjo se Je napisal potem naslov na ponarejeno etiketo knjtgotržca Oerolda. Ostati i;i smel noben najmanjši madež v Ltjigi, nobena sumljiva guba na listih in sploh nobeno znamenje, ki bi cenzorja takoj opozorilo in mu vzbudilo kak sum. Vsaka knjiga Je šta pred ekspedicijo v pregled, ln ako je preglednik zapazil kje kake znamenje ali madež, jo je zavrnil In napraviti se je moralo vse še enkrat. Selo, kadar Je dobita knjiga od zarotniškega »cenzorja« svoje odobren je, Je šla v ekspedicijo. — Pri pisanju si Je stekel največje zasluge tovariš Poljanec. ki ja ara in ar« Btaal onne
v noč šifre na diktat drugega tovariša. Poročila v knjigo Je pisal z desnico, naslov na ovoj pošiijatve pa je pisal na ponarejeno etiketo * levico, za kar se je moral poprej pridno vaditi. Pravi, da mu Je šlo to sčasom tako dobro izpod roka da bi lahko kookurirata njegova levica z desnico marsikaterega manj spretnega.
Delovanje naših zarotnikov je bilo težka zanimivo in semintje idilična V kolikor so pri svoji vnetosti pozabljali na neprestano nevarnost, v kakršni so živeli. Cez dan je vsak izmed njih zahajal v svojo službo, ki mu je služita v glavnem le zata da je izgledalo, kakor da nimajo pod solncem drugega opravita. Večina izmed njih Je imela naporne službe; delali so v raznih pisarnah od 8. ure zjutraj, do pozne ure zvečer, do 7. In celo 10. ure po noči. Med opoldansko in večerno pavzo sc se shajali v kotička kake kavarne. Posečall niso nobene kavarne dolgo, kvečjemu en teden, potem pa so si zbrali zopet druga da ne postanejo kje preveč znani In sumljivi stalni gostje. Glavni poklic Jim ni bil tisti, ki so mn služiti čez dan; zvečer so «ri šli zbirat ta pripravljat vsakovrstna poročita, drug del pa se je sešel na stanovanja tovariš«, ris oaw«* <•
zinučen do zadnjega trud za vniče-nje države, ki so jo vsi peklenska sovražili. Burno je bilo življenje teh specijahtet med »izdajalci«, ki to takerekoč hodili noč in dan cel ča* vojne do zrušenja Avstrije pod vislicami. Nesrečen slučaj bi bil lahko nanesel, da nehote katerega zagrabi policija ln najde pri njem dokaz« pristnega veleizdajstva — in bilo M po njem in morda njegovih tovariših. Avstrijski ln nemški patrijotja bi bili tuliti od veselja. Ta zavest ja zarotnike neprestano težita in sklenili so vsled tega, da sl bodo medsebojno nem ičf.kovana napravljal! hišne ln osebne preteka”e, ali n« nosi kateri v žepih ati hrani dem« kake nevarne lističe in zapiske. —« Vsaka »polomija« centralnih držav, zagate s prehrano, naraščajoče nezadovoljstvo prebivalstva itd so jim bili svetit trenutki, vsaka j r dom. ja« Antante nova jeza ln bodrile za hujše rovarenje pršiti centralnim državam. Neprestana nevarnost in razburjanja so izpodkopavala njih živčno odpornost a Jo niso mogla stietL Najboljši humor pri vsem tem Je ohranil Groga. Večkrat Je pozdravi zvečer Poljanca pri razstanku s šalo: »Prijatelj, ni gotovo, da ns bo jutri kateri izmed naju poviša« M vošatal«
Dnevne vesti.
— Naše dopisnike in poročevalce ponovno opozarjamo, da Je treba prt
vsakem dopisu naznaniti, kdo ga pošilja, ker uredništvo ne more priobčevati ničesar ako ne ve imena dopisnika, oziroma poročevalca Pišite l črnilom m vedno samo na eno Stran. Poročajte kratko In stvarno!
— Pokojninskemu zakladu »Udru-žcnia iugoslov. novinara« ie darovala »Učiteljska tiskarna« 1600 K, za kar H odbor izreka iskreno zahvalo.
— Nova laška vaba. Po Goriškem
snubijo Italijani naše ljudi s tem, da nagovarjajo domače fante, naj se Driglasiio za karabinijersko službo, kjer jim obetajo dober zaslužek in druge ugodnosti. Prebivalstvo se tej najnovejši Italijanski zanki s studom upira.
— Kako skrbe za Invalide? Neki rudar je delal pred vojno 6 let v velenjskem premogovniku. Ko je Izbruhnila vojska, je odšel k vojakom, bil 1916. leta težko ranjen In še le spomladi 1919. kot invalid s 50% odpuščen iz bolnice. Pokojnine in vseh drugih podpor dobiva mesečno — 120 KI S tem naj preživi sebe, ženo in dva otroka! Da bi se mogel preživljati, se Je obrnil na vodstvo veleniskega rudnika s prošnjo, naj ga sprejmejo zopet v službo in mu nakažejo kakšno primerno delo. Nekaj časa so ga tolažili, uai še malo počaka in se zglasi kasneje, naposled oa so mu rekli, da vsled odloka deželne vlade z dne 29. aprila 1919, st. 1081 ne smelo sprejemati novih
elavcev. Prosil le okrajno glavarstvo za brezposelno podporo ali primerno službo, pa so mu odgovorili, naj se obme na državno posredovalnico za delo. Ta mu sedal že tri mesece na vsako prošnio odgovarja, da zanj ne more dobiti primerne službe. —- Slučaj govori tako lasno, da je vsak komentar nepotreben.
— Uvedenje selske službe in opu-sttev 2 nabiralnlc. Z dnem 16. februarja t. L se opuistite nabiralnlc! Iška vas in Tomišelj ter uvede pri kr. poštnem uradu Studenec pri Ljubljani dostavljanje poštnih pošilja te v po selskem pismonoši v sledeča vasi: Iška Loka, Matena, Brest, St. !Janž, Tomišelj, Vrbljcne Strah >mcr, Iška vas. Iška, Gornji Ig, Kot in Staje. Dostavljanje se bo vršilo ob pr*n-deljkih, sredah in petkih.
— Povfšanle cen poštnim tiskovinam. Vsled podraženja papirja in tiskarskih proizvodov v obče je povišala poštna uprava prodaino ceno brzojavnih golic od 4 na 10 vin., poštno nakazničnih golic od 6 na 10 vta„ povzetnih spremnlc od 16 na 20 vin., navadnih poštnih spremnlc od 16 na 20 vin., bi zavitek uradnih dooisnic (le za državne urade, ki uživajo prostost poštnine) od 8 vin. na 1 K 50 vin. Te cene stopijo v veljavo 15. t. m.
— Prošnje za naknadno kolko-vanie bankovcev. Vsled naloga ministrstva za finance (generalni inšpektorat) se daie na znanje, da poteče rok za vlaganje takih prošenj s 15. februarjem t. 1. Po tem dnevu vloženih prošeni generalni inšpektorat ne bode jemal več v pretres. Predsedstvo delegacile ministrstva financ v Llubljani.
— Prileti tihotapci. Obmejnemu komisarijatu v Spilju se je po dolgotrajnem zasledovanju posrečilo zasačiti tihotapsko družbo, ki je s pomočjo nekaterih finančnih stražnikov iztihotaoliala večje množine živi! in tobaka v Avstrijo. Večina krivcev ie že pod ključem: uradni organi pa bodo predani porotnemu sodišču zaradi zločina zlorabe uradne oblasti in zaradi podkupljivosti.
Ljubljana.
= Ministri v Ljubljani. Včeraj dopoldne so se pripeljali v Ljubljano minister za trgovino In obrt dr. Albert Kramer, minister za poljedelstvo Kosta Stojanovič in minister za šume In rude Anton Kristan. V Ljubljani ostanejo par dni. Vršila se bodo posvetovanja, kako bi se dalo ugoditi upravičenim pritožbam, ki jih je stavil predsednik deželne vlade g. dr. Žerjav povodom svoje demislje. Ob Jednem bodo razpravljali o definitivni rešetvi krize v slovenski vladi.
= .Slovenskemu narodu*. V sicer onemoglem odgovoru na naš nedeljski podlistek ie »Slovenski narod« napisal: »Nas ostavlja (razgrajanje) hladne in ravnodušne, to tembolj, ker vemo, da stoji mož, ki meče tako debelo kamenje na druge, še vedno v ~ Karlovi službi za svetle srebrnike.« Interesantna je »Narodova« paralela, češ. Če so drugi stali v Karlovi službi, ki so sedaj napadeni, nič »ato. saj napadalec tudi stoji.
dar pa nam ne gr« za to primero, gr« nam n čast našega Usta. Pri »Jugo-slavifl« ni nikogar, ki bi ga smel »Narod« na ta način primerjati. Naj »Sl.
Narod« vsaj poskusi dokazati to svojo trditev, potem bomo vedeli, na koga meri kleveta in s čim. Pri tej trditvi nimamo opraviti a političnim nasprotnikom, marveč z nepoštenim piscem, ki so mu zmanjkali argumenti, in ki sedaj brani svojega gospodarja z obrekovanjem. AH nima »Slov. Narod« več drugih argumentov za obrambo svojega gospodarja? Izgleda, da je ostalo samo še to orožje.
— Velik zaščitnik ljubljanskega kapitala je moral biti pokojni Franc Jožef I. Drugače vsaj sl ne moremo razlagati, da se njegovo ime še vedno blešči na spominskih ploščah Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. z zlatimi črkami vklesano v ru-deč mramor. Pri ljudski posojilnici bi bflo še umljivo, če iz ljubezni do svojega nekdanjega šefa še vedno goji spoštovanje do velikega Sušter-šičevega pokrovitelja, da pa se Mestna hranilnica ne zgane, čeprav je občinski zavod. Je več ko preveč. Pa menda vendar ne računa gospod župan, da se bo še kdaj lahko senčil »v žaru cesarske milosti«.
= V tukajšnji imenik odvetnikov je M t t. m. vpisan dr. Josip Sajovic odvetnik v Ljubljani.
= Javna dražba zaplenjenih konj. V četrtek, 12. februarja, se vrši na Zelenem hribu prodaja tihotapcem zaplenjenih konj potom javne dražbe. Pri tej priliki se bo prodalo tudi nekaj sodov. Dražba se prične ob 16. url (ob 4. popoldne).
= Izvoznice tudi za manjše količine živil bode pričel Izdajati 11. e-braarja 1920 Izključno le odsek za prehrano v Ljubljani. Natančnejša tozadevna določila Je razvldeti iz razglasa št 2767, ki je nabit na mestni deski.
= Izgubila se le zlata verižica in obesek z monogramom F. L. od Gasilske ceste v Sp. Šiški do državnega kolodvora In nazaj po Jernejevi cesti do cerkve. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na policijski stražnici v Sp. Šiški.
= Pogrešajo dijaka I. gimnazijskega razreda Milana Dejaka. Dne
5.	t. m. zjutraj je odšel z doma. Šubičeva ulica 5 ter se doslej še ni vrnil. Mladi Milan Je silne mnogo čital. kupil si je sam brleče sveče, da Je za-mogei brati romantične in fantastične prlpovestl.
Maribor.
Organizacija mariborskih učt-tefjlščnikov priredi dne 15. t. m. v
mestnem gledališču v Ptuju »Moč uniforme«, burko s petjem v treh dejanjih. Začetek ob pol 8.
Igralsko osobje pripravlja za pustni torek 17. t. m- veliko umetniško reduto.
Plesni venček poštnih uslužbencev se vrši 15. t. m. v prostorih nekdanje kazine.
Roparji v mariborski okofld. Pri pekriškem županu g. Robiču so vdrli pred nekaj dnevi trije v vojaške obleke oblečeni bradati neznanci ta prisili g. župana in njegovo hčerko, da sta jim Izročila 10.000 K, zlato damsko uro, črno žensko zimsko suknjo ter škatljo trabuk. Orožnlštvo se trudi, da pride zločincem na sled.
Celje.
Gliha vkup štrlha. V tukajšnjem
lističu »Cillier Zcitung« se vrste v zadnjem času strupeni napadi na Slovence. Nič nimamo proti temu, če bi gojil list stvarno kritiko, saj sami občutimo, da tudi v slovenskih vrstah ni vse zlato, kar se sveti. Iz napadov »Cillier Žeitung« pa diha povsod zopet narodno sovraštvo. Značilno pri tem Je, da podpirajo to hujskanje z vso vnemo naši socijahtl demokratje. Celo ljubljanski »Naprej« jih z vesljem pozdravlja kot »pošteno kritiko« »neusmiljeno bičanje« itd. Divji zakon med celjskimi nemškimi tniljonarfl ta našimi sodru-gi Je zopet lepa Ilustracija, kako resno pojmuje naša sociialna demokracija svojo narodnost in svoj proletarski sodiallzem.
italijansko govoreč! verfžnlkl. V Celju sc nahaja nekaj »beguncev«, ki se imenujejo sfcer Slovence, govorijo pa skoro izključno Italijanski — ker ne znajo dobro slovenski. Kolikor je nam znano, dotlčnikl niso niti begunci, temveč so po verižnikih oziroma tihotapskih opravkih semkaj dospeli italijanaši. Oblasti bi morale gledati, da se takšnim ptičem prestrižejo peroti, ker tudi ni Izključeno, ds st	med	usBmi vo-
huni
Na sokolski ples, ki se vrši 14. t m. v Celju, so vabljeni vsi sfc>S, morajo pa biti včlanjeni v kakem narodnem društvu, ki prejme tekom teh dni vabilo. Obleka promenadna, maske oziroma kostumi posebno dobrodošli.
Plesni večer Care Negrl v mestnem gledališču je bil zelo dobro obiskan. — Umetnica je proizvajala točko za točko z res umetniško dovršenostjo. Vzbujala Je pri občinstva mnogo neprisiljenega priznavanja.
V našem poročilu o protestni manifestaciji smo pomotoma poročali, da je g. Mežnar, pravilno pa bi moralo biti g. Mežnarič, kar s tem popravljamo.
TEČAJI ZA VINOGRADNIKE.
Državni vinarski višji nadzornik B. Skulicky priredi uasledje praktične tečaje v režiji vinske trtei
1. V torek, dne 17. svečna t L ob 2. popoldne v Trški gori pri Novem mestu pri vinograda g. A. Osolnika Is Muhabera;
2. V sredo, dne 18. svečna 11 ob
1. popldne v Semiču pri vinogradu g. Klemena Iz Čnnošnjic;
3. V četrtek, dne 19. svečna ob pol 2 popoldne, »na Veselici« pri Metliki1;
4. V nedeljo, dne 22. svečna ob
2. popoldne v Saienlcab pri Čatežu.
5. V torek dne 24. svečna L L ob 1 popoldne v Zadragl pri St. Ruperta pri vinogradu g. Zupančiča.
6. V sredo dne 25. svečna ob 2 popoldne v Hrušici, občina Smlhel-Stopiče;
7. V četrtek, dne 26. svečna ob 2 popoldne pri cerkvi na Tolstem vrhu obč. Orehovica, p. Št. Jernej.
V slučaju slabega vremena se tečaj ne vrši. Trtne škarje je seboj prinesti. Zaradi velike važnosti tega pouka se vinogradnikom priporoča da se vdeleže.
V ITALIJI UMRLI VOJNI UJETNIKI
V taborišču: Čampo concentra-
mento. prig. di guerra, Casale (TAlta-mura, Prov: Bari, so umrli: Kajzer Peter, rojen 1896, Tržič, Kranjsko, umrl 25. julija 1919, Lukane Lorene, pešec, rojen 1896, Dob Domžale, umrl 20. septembra 1919, Lomoviek Franc, pešec rojen 1895, Šteblad, Šmartno pri Kamniku, umrl 19. avgusta 1919. Lazar Ivan, pešec, rojen 1894. Dobropolie. Kočevje umri 9. Janija 1919. Leben Franc, pešec rojen 1900, Sv. Križ, Litija, umr!21. avgusta 1919, Lenassi Rok, pešec, rojen 1875, Ruda, Velikovec, Koroško, umrl 4. maja 1919, Lesjak Ferdinand, pešec, rojen 1898, Sv. Nikolaj, Sv. Jurij, Štajersko, urml II. maja 1919, Lipovec Jakob, pešec, rojen 1893, Stara cesta. Ljutomer, umrl 20. maja 1919, Lipužič Lorene,, pešec, rojen 1885, Cirkno, Lašič, umrl 12. avgusta 1919, Lorenčič Valentin, pešec, rojen 1883, Sv. Ana, Ročica štajersko, umrl 28. oktobra 1919, Mahkota Julij, pešec, rojen 1900, Dob pri Kamniku, umri 22. Junija 1919, Miklavčič Jurij, pešec, rojen 1882, ZalHog Kranjsko, umri 17. avgusta 1919, Milavec Franc, pešec, rojen 1888, Zala, Sv. Vid, Kranjsko, umri 29. aprila 1919, Mlinarič Anton, pešec, rojen 1900,-Dobje, Sevnica, umrl 24. septembra 1919, Močnik Franc, pešec, rojen 1896, Boršt, Krška vas, Kranjsko, umrl 31. maja 1919, Moiškrlc Jakob, pešec, rojen 1878, Zadvor, Hrušica pri Ljubljani, umrl 18. maja 1919. Mlinarič Marko, pešec, rojen 1879, Sv. Jurij, Sl. Oorice, Sv. Lenart, umri 18. septembra 1919, Motata Lerr ld P^ee. rojen 1*S8. Sv. Martin, Štajersko, umri 14. oktobra 1919, Maček Franc, pešec rojen 1899, Dramlje, Štajersko, umrl 31. maja 1919, Malovršnik Franc, pešec, rojen 1900. Železna Kaplja, Koroško, umrl 14. aprila. 1919. Matežič Lorene, pešec, tojen t883, Suh potok, Pačintur, Litija, umrl 29. maja 1919,
jersko, -	.	,
Anton deset, rojen 1876, Žikarce, Sv Barbara, Sl. Gorice, umri 25. aprila 1919, Majer Rudolf, pešec, rojen 1898, Borovlje, Dolich. Koroško, umrl 1. maja 1919, Nemec Franc, pešec, rojen 1892, Podlelmek, Ptuj, umrl 13. maja 1919, Nušaj Franc, pešec, rojen 1894, Zitara vas. Miklavce, Koroško, umrl 23. oktobra 1919, Novak Pavel, pešec, rojen 1878, Pu-dlah, Vabud, Koroško, umrl 25. maia 1919, Onič Franc, pešec, rojen 1889, Rossvein, Hoče, Štajersko, umri 23. julija 1919, Ornik Alojz, pešec, rojen 1873, Lahdorf, Sv. Johan, Štajersko, umri 18. septembra 19i9, Ozmec Franc, pešec, rojen 1897, Caag, Štajersko. umri 1. julija 1919, Oblak Franc, pešec, rojen 1883, SuMdol Gorenja vas. umil 2& maja 19IA
Oblastnik Leooard, pešce, rojen
1898, Zgornje Jezerce, Vrba, Koroško. umrl 3. junija 1919, Obreza Vincenc, pešec, rojen 1900, Velka Plres-ca, Žalec, Štajersko, umrl 12. maja 1919, Polak Josip, pešec, rojen 1896, Lasnic, Podčetrtek, Štajersko, umrl 19. maja 1919. Pirnat Dominik, pešec, rojen 1899, Radeče, Zidan most, umri 5. maja 1919, Pemovšek Bar-toU, pešec, rojen 1889, umri 10. septembra 1919, Pernuš Peter, pešec, rojen 1896. Srednja bela, Tupalič, Kranj, umrl 6. avgusta 1919. Pernek Johan, pešec, rojen 1889, Terdovojc, Leskovec, Štajersko, umri 17. junija 1919.
Društvena in uradna obvestila.
Tov. filozof!! Ustanovni občni zbor filozof, društva se vriH v sredo
11.	t. m. ob 10 uri v dež. zbornici.
Pevsko društvo za Krakovo In Trnovo je proizvajalo na rvof veselici 31. m. m. tod! lep koncertni program, ki Je uspd vsesko* dobro. Pevske točke pod vodstvom pevovodje g. Stanka Premelča so žele splošno pohvalo ta priznanje.
Uradniški ples. Društvo zasebn. uradnlštva prlreta v sobota dne 14. februarja plesni večer v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma«. Vstop bo dovoljen le vabftetam. — čisti dobiček te prireditve Ja namenjen podpornemu sklada.
Šport In turistika.
K zadnji shnaltanskl Igri dr. M. Vidmarja. Zadnja simultanska produkcija šahovskega mojstra dr. Milan Vldmarla Je dokazala, kako Je oživelo šahovsko življenje tudi pri nas. Naval k omizju kjer k bil dr. Vidmar boj z 27 nasprotnfcf Je bfl ogromen. Tudi m ni v Ljubljani S« nikdar udeležilo simultan*** Igr* toliko Igralcev, kakor v soboto, dne
7.	t. m. Med borilci je bila tudi neka dama. Id pa le vkljub Junaškemu odrom vendar podlega kruti roki Šahovskega viteza. Po skoro 4 urni borb! je dosegel dr. Vidmar krasen uspeh Dobil je od 27 iger 21. zgubil dve (piotl Kap. Francu Janši ta Francu Torošu). ostale štiri igre pa sc končale neodločeno (remis) ta sicer z (gg. Debevcem, Tekavčičem, dr. Čadežem In prof. Vagajo.
Kakor čujemo se udeleži dr. Vidmar mednarodnega turnir!« na Bledu, ki se bo vršil sredi letošnjega poletia. Povabljeni bodo at tumtr najodličnejši šahovd sveta, kakor n. pr. Lasker, Capablanca. Rubin-steih, dr. Tarasch, Spielraann, Du-ras, Marshall ta mogoče tudi Rus Alechm. Kake važnosti bo ta znamenita prireditev za naš Bled. Je razumftlvo. saj bo ves šahovski svet z zanimanjem zasledoval veliko borbo, ki bo privabila na Bled brez-dVomno mnogo petičnih prijateltev šaha. Šahovski turnir bo prinesel našemu letovišču svetovno Ime. Zato Je želeti, da se zainteresiram Krogi odločijo za malenkostne denarne žrtve, ki so za prireditev turnirja potrebne. če se uresniči naše zaupanje v podjetnost in razumevanje naših letoviščnih hotelirjev, bomo kmalu razpolagali s potrebnim denarjem, na kar se lahko takoj razpošljejo vabila. Ore za povzdtgo tujskega prometa In .predvsem za svetovno letovišče Bled.
Športni klub »ntrija«. Za 10. tm. določeni redni občni zbor se preloži na 24. tm. Članska telovadba na I. drž. gimnaziji se začasno prekine.
Blejsko Jezero Je zamrznjeno In pokrito z močno ledeno skorjo, kj vabi vse drsalce, da se na nj navžljejo svežega planinskega zraka pred pomladjo, ki se Že Javlja z JaJrimf solnč-nimi žarld.
NSSL _
Načelstvo NSS. Danes, v torek ob 7. zvečer seja v strankini pisarni.
Shod v Sevnici. Dne 8. t. m, se ie vršil y Sevnici shod NSS. ki je bil zelo dobro obiskan. Na shodu Je poročal tov. Dragotin Vojska ia Ljubljane. ki je zborovalcem pojasnil delovanje demokratske-sociialističnc vlade. Opozarjal jih le na nevarnost intemacijonale za naš narod ta orisal postopanje socijalne demokracije, ki se brati vedno ta povsod z našimi narodnimi sovražniki. Svaril Je zborovalce, naj se ne ujafnejo na razne obljube socijalnih demokratov, ta drugih strank, ki Jim gre vsem te za lastno korist a še večkrat te za korist voditeljev, ki bi radi zopet splezali na ministrske stolčke. — Kritiziral Je poslovanje aprovizaclje, ki za delavstvo in malega kmeta nima navadno ne moke, ne stodkoife. kjer pa dob« razni go-
spodje vsega tega na razpolaga Pl kratkih govorih tovarišev Piše!, V|« vod in Sever so zborovalci sklenili protestno resolucijo proti Italijan« skemu imperijalizmu. ki nam hoč« odvzeti najzavednejši del našega naroda. Zborovalci so sledili govorom z velikim zanimanjem In izrsu ziH žello, da NSS. priredi še več takih shodov.
Aprovizacija.
Danes v torek 10. februarja se prodaja na stojnici Frana Zajca v šolskem drevoredu telečje meso po 17 kron prve vrste In 16 K druge vrel«
Cene mesu. Odsek za določanje cen je sklenil v seji dne 31. ianuirja 1920 povišati cene mesu provizorično na meso I. vrste 22 K !n 11. vrste 20 K, ta sicer dotled, da odloči o tem definitivno deželna vlada. Vsled rastočih cen živini je deželna vlad« po vsestranskem preudarku uvidela da Je cena najnižja, ki Jo spbfi more mesar zahtevati pri današnjih živtaskfh cenah, ta Je sklepu prib-dlla.
Gledališče.
Is gledališke pisarn«. Na čast do-ttm ministrom se vprizori v torek L J* 10. L m. slavnostna predstav« »Prodana nevesta« Izven abunemen-ta. Predstav« .MIgnon* sa abonemeuf odpade.
Drobiž.
* Strašno širjenje pegastega to« farja na Poljskem. Kakor poročaj« varšavski Usti, se na Poljskem hs v baltiških pokrajinah strahovit« »ri pegasti legar. Amerikanskl rdeči križ je ugotovil preko enega mfli-Jona slučajev oboleloed na te! epidemiji Bolezen so semkaj zanesi ruski begunci Vzrok, da se tak« širi. Je v pomanjkanju dobrih ran* kuževalnih sredstev.
* Modri turški sodnik. Pod te«« naslovom prinašajo turški listi sledečo anekdoto: Turški ribiči s« odšli na lov. Ko so se povrnili zopeC domu, je opazil eden Izmed njih, da n m je bila za njegove odsotnosti uteradena vrv. Okradeta ribič Je odšel takoj h kadi ji (= turškemu sodniku), ki Je poklical vse ribiče la Jih zaslišal toda nihče id hotel priznati krivda. Kadlja je nato poskusil drugače; dal Je vsakem« ribiču po eno vejico šipka, da Jih ponesejo domu. »Vse te vejice so enako dolge,. je dejal kadlja ribičem, »tistem« ki Je kriv. bo vejica črez noč zra-stla.« Drug! dan so se ribiči zopef zbrali pred kadijo ta mu pokazali svoje vejice. Kadlja pregleda vejic« ta se obrne takoj k najmlajšemu rekoč: »Tl st Jrriv, ker si odrezal košček vejice misleč v strahu, da tl Je res zrastla.« Tako Je vsled kadi-Jeve modrosti prišel okradeni ribi« do svoje vrvi, tat pa do zaslužen* kazni.
* Vojne plinske maske rabltel danes v Ameriki po Jtuhlnjah hotei. lov In restavracij. Kuharice, katerim so se prej solzile oči, kadar so lupile čebulo ah rezale hren, sl daj« sedaj plinsko masko na obraz 1« tako lahko opravljajo te posle brea solzen ja. Neprijetno jim Je samo t<* da z maskami na obrazih ne more Je govoriti.
* Poroke v Berollmi. V l 1911» se je poročilo v Berollnu dvakrat toliko parov ko v L 1918. To(l913| leto se je sklenilo v Velikem Bera-Hnu 14.790 zakonov, 1919. pa 29.00t|» Tudi porodi so močno poskoč% namreč z 20.000 na 30.000. Umrljivost pa precej pojema; število umrlih se je namreč skrčilo z 33.000 n« 31.000.
• Prva ljubezen Plerra Lotite. 1
svojem novem delu »Prva mladost«* ki je nadaljevanje knjige »Roma* deteta« — obe knjigi opisujeta «te* govo lastno detlnstvo In mladost — pripoveduje PleTre Loti o svoji prvf ljubezni. Njegova prva ljubljenka bila mlada ciganska lepotica, ki ja je spoznal v okolici Rochenforta, ko Je štel šestnajst let,. Polt njegove ljubice je imela — po njegovem lastnem pripovedovanju — barvo glinastih soh etrurskih; siromašno krilo ze krornno pokrivalo Idealno' lepo teta. gosti črni lasje so kronali prekrasno glava črn robec je skriva! vrat, veliki »kiti uhani so viseli v majhnih ušesih, oči so bile temne ko noč. Loti )e ljubil to ciganko nekaj dal v votlini sredi gozda. Potem so orožniki pregnali cigan* ta prekrasno dete svobode Je Izginilo mlademu ljubljencu izpred oči.
Izdajatelj ta odgovorni urednik: Anton Pestk- ' fTSaii »UStt. tiskarne« v Ljubljani
36. §tev.
Kupi
se:
Semena dobra in zanesljiva pro-fiaia Josip Urbimič, tigovina s semeni v Ljubljani, MikloSičeva ceBta 8. Cenik
na razpolago._____________________190
Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska c. 14.	138
"" Kupi se vsaka množina polij terskih steklenic za pivo Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.__	193
Motorno kolo novejšega sistema se kupi. Ponudbe na upravnigtvo »Jugoslavije* -pod šifro .Motor 100“.
Službe:
Strojeitisko
perfektno, za diktat, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Javiti se od 12.— L uro, Naslov v upravi.	189
Več partij dobrih opekarjev se sprejme pri kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica žt. 19.
Obratevodja in opekarski mojster •e sprejmeta v večji opekarni za za-rezno opeko v Jugoslaviji. Ponudbe na npravnižtvo lista pod št. 131
Prodajalka, ki je zmožna samostojnega vodstva trafike se sprejme takoj. (Prednost prodajalke z dežele). Ponudbe pod .Prodajalka*. Na ANONCNO EKSPEDICIJO Al./Matelič, Ljubljana Kon-
gresni trg 3.__________________________ ‘204
Deček od 14—15 let »e sprejme za lahko delo in razvažanie po mestu Adria-
Izdclkl Oosposka ul. 16.	 203
Čevljarskega pomočnika sprejme takoj. Naslov v upravnifrtvu.___________205
Razno:
V svrho povečanja svoje obrti oziroma podjelja iščem 100—200 tisoč K posojila. Podjetje bi bilo edino zvoje vrste v Ljubljani. Plačilni pogoji zelo ugodni. Cenj. ponudbe pod »Posojilo* na upravo lista.	201
Tri mlade, vesele gospodične iščejo le radi zabave, zabavne in podjetne korespondence z hudomušnimi gospodi. Oni, ki posedujejo zadostno dozo humorja in odbijajo pšice s ščiti ter so originalni naj se javijo pod »Jelena, Dušana, Nevenka". Prosimo, naj se gospodi javijo na posamezne naslove, na upravništvo Jugoslavije.	210
Ženitna ponudba. 3 naobražene gospodične različne starosti želijo znanja s samo najfinejšimi gospodi. Odgovor do 14. t. m. pod šiframi:
1. Kakšen je?
2. Kaj Je?
3. Kje je?
Poštno ležeče Ljubljana 1.	209
Išče se trgovski pomočnik Iz delikatesne stroke, specijallst, z dobi Im spričevalom za prvo moč. Istotam se sprejme prodajalka te stroke. Ponudbe na poštni predal 57 glavna pošta. 206
Tovarna na deželi išče strojnika izučenega ključavničarja - izveibanega ludi v elektr. stroki - za takojšni nastop. Ponudbe na upravništvo.	208
Kontoristinla se sprejme pri tvrdki Janez Zorman, Spodnja Šiška 91; zgla-
sitev od 1-2.
203
Stare kovine
baKer, medenino, kositer
kupujo po najvišjih cenah trgovina z železnino
Breznik & Frifsch,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št 1.
bele, zmlete iz Nemčije, rinfuza (nasipana brez vreč) franko Maribor z carino vred kg. K 8'95 je "V najkrajšem roku za dobavit.
Ponudbe na Fran Krepek,
Maribor Nagyjeva ulica 11.
'Črnilo rdečilo
barva za stampiike	,
(modra in rudeča)	j
PP%SNAŽ1“
najboljše sredstvo za eiste-nje kovin po tovarniških cenah.
Kemični proizvod
O.Čertalič,Ljubljana
Opekarska cesta štev. 48.
Stare, obrabljene, tudi razbite
vv
kupuje ali zamenja do konca svečana.
Edina zaloga gramofonov in gramofon, plošč za Slovenijo
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
Popravila gramofonov in avtomatov izvrše se strokovno in ceno v lastni mehanični delavnici oziroma pri velikih avtomatih na licu mesta. 82
Cigaretni papir
Sledeče vrste:
Golub, Ahadie,
Club 8n Samum
priporoča na debelo:
„Oranns-PapIrnIca“, Ljubljana, Mesini trn H.
»Domovina’
izhaja od novega leta naprej trikrat na teden in sioer: ob pondeljkih, sredah in petkih. Trikrat pošiljana stane mesečno
samo 3 krone.
Uprava »DOMOVINE* je preskrbela, da prinaša list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti. Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Upravništvo »DOMOVINE* Ljubljana, Sodna ulica štev. 6.
Iščem za takoj za svojo tvornico kož
samostojnega poslovodjo
veščega modernega strojenja in pripravljanja podplatov, svetlega usnja in usnja jermenje. — Ponudbe z zahtevkom plače in prepisi spričeval naj se vpošljejo na Tvornicu koža Fr. Novaka u Zemunu.	159
Pozor E	Pozor	E
Pevci in pevska društva!
Mala pesmarica
za moški zbor; žepna izdaja 11X15 cm.
Stl. Davorin Jenko: Štu LUflf, Mine IllŽRl?
• 2. Ivan pl.Zajc: ZrinjsliB-FPaRliSpsnha.
» 3. Anton Hajdrih: Slabo SUBČfl ji brlela.
* 4. Anton Hajdrih: Pod cbSOOl.
Vsalca pesem stane 1 K; 11 izvodov 10 K.
Dobiva se v
Zvezni lmjipFiii,LjuiiIjšna,Hsri]in hp 8
Za tovarno usnja se išfe
Izučen strojnik
prvovrstno moč, ki je vešč vseh naprav in popravil in ravno tako zmožen električnih naprav.
Prednost imajo oni z večletno prakso v tej stroki. Prosto stanovanje in dobra plača. Nastop takoj.
Ponudbe na upravništvo lista.
Jadranska banka
Delniška glavnica: K 80,000.000'—.	Rezerva	nad	K	10,000.000.—.
Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader, Zagreb.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni	naslov: Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme; na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Osnova za subskripciju dionica.
Mi niže podpisani osnivamo pozivom na § 150 t. z. dioničarsko društvo pod naslovom:
»»Tvomica pokučtva	i industrija drva d. d. u Krapini'*,
sa tom opazkom, da konstituirajuča skupština može odrediti i drugo sjedište društva. — DioniČka glavnica ustanovljuje se sa
8,000.000 K slovom osam tnilijuna krtina.
Ovo društvo osniva se na neograničeno vrieme te mu je svrha, da kupuje i prodaje šume te izradjuje i prodaje pokučtvo i drvo. — Rečeno društvo preuzima moderno uredjenu tvornicu pokučtva u Krapini te sa istom spojene i najmodernije uredjene pilane, koje su sada vlastništvo »tvornice pokučtva i industrije drva Lamer drugovi u Krapini", koje poduzeče jest javno trgovačko društvo. — Novo osnovano dioničarsko društvo preuzimlje svekolike postoječoj tvomici spadajuče zgrade i to koli zgrade za stanovanje toli i gospodarske zgrade, pre-uzimlje sav materijal, nadalje na pilanama se nalazeče izradjeno i u šumama nalazeče se posječeno drvo, preuzimlje sav živi i mrtvi inventar, naročito sve predmete spadajuče šumskoj željeznici i svekoliko vozno blago. — Novom dioničarskom društvu ustupajo se sve pogodbe, temeljem koje su kupljene šume od Franje baruna Ottenfelsa, centralne banke u Krapini odnosno Ivana grofa Draškoviča te kneza Windischgrhtza u Rogatcu. — Ove šume leže u Maclju te imadu cirka 200.000 m8 drva i to večinom jelovine i bukovine. — Ustupa se novom društvu pravo prvo-kupa na šume Franje baruna Ottenfelsa ležeče u Kranjskoj odnosno na ejelo njegovo dobro „Gorianc“ kraj Novog Mesta u Kranjskoj ležeče.
Izdaje se 40.000 komada dionica uz tečaj od 500 K po komadu.
Dionice glase na donosioca, a nominalna vriednost se ustanovljuje po dionici sa 200 kruna. — Subskribcija na ove dionice otvara se danom 8. siječnja 1920 — te troje do 20. veljače 1920. — Subskribcija imade se obaviti kod centralne banke d. d. u Krapini i njene podružnice u Varaždinu, zatim hrvatske eskomptne banke, te podružnice francusko-srpske banke u Zagrebu se kod podpisa imade ejeli iznos uplatiti najednom i to sa 5°/o kamati od 1. siječnja 1920. — Dionice participiraju na čistoj dobiti za godinu 1920. — Svakom subskribentu izdat če se medjutimnica temeljem koje če kasnije dobiti dionicu. — Utemeljitelji pridržavaju si pravo reparticije supskribiranih dionica — Konstituirajuča glavna skupština sazivlje se na dan 25. veljače 1920 za 11. sati prijepodue u prostorijama centralne banke u Krapini.
>■!: jr
K
Krapina, mjeseca prosinca 1919.
Franjo barun Ottenlels, velevlastelin, Bežanec.
Villim Schreuger, ravnatelj pilane, Krapina.
Ferdo Lamer, veletržac, Krapina.
Bogdan Barbot, odvjetnik i kr. javni bilježnik, Krapina. Dr. Rudolf Bluhvveiss, odvjetnik, Varaždin.
Julijo Schwarz, trgovac, Varaždin.