I.etnik III. (I.VIII.) V Ljubljani. 10. februarija 1905. List 6. DANIC CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE Na Sedemdesetletnico „septua-gesima" imenovano. Kaj stojite tukaj ves dan brez dela ? (Mat. 20 .1 Kakor je solncu svetiti namen in greti in vode lastnost, da teče in ie tiči dano, da leta po zraku - tako je človek rojen za delo. — Kakor solnca brez luči in gor-kote ni; vode brez teka ne in tiča ne brez perut, tako si človeka brez dela misliti nismo v stanu Sv. evangelij nam danes kaže hišnega očeta, ki delalcev išče za svoj vinograd. Ta oče je Bog. Delalec bi bil sleherni izmed ljudi - torej, dragi, vsak nas. Saj vemo od nekedaj, da smo vsi mi poklicani na delo. Z denarjem je zaznamovano naše plačilo v nebesih. Tem. ki se delu nočejo vdati, grozi hišni gospodar kakor takim, ki sami ne žele tega evangeljskega denarja: torej se sami izključujejo^iz nebes. Te današnje gospodarjeve besede: ..Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?" (Mat. 20,6.) naj nam, dragi, bodo v svarilo in ob enem v bodrilo. Kako nevarna in z a n i č e v a 11 j a vredna stvar da je lenoba in delal 110-sti potreba - to dvoje bodi vsebina današnjemu našemu premišljevanju. I. Ne bodi len. Kakor se črvijad zaredi v nesnažnem prostoru, tako se v leni duši iczimi mnogo pregreh. Zato se je pa tudi že nejevernikom gnusila lenoba. Vojskovodija Temistokel je bil namreč rekati navajen: Len človek je živ pokopan; saj ni nič boljšega nego mrlič ta, čegar delalnost je mrtva. - O Katonu beremo, da kakor censor v Rimu nikogar ni hotel sprejeti med meščane, razen kedor je imel prav trde roke. Ljudje z mehkimi rokami niso vajeni dela. zato so državi le v kvar ter niso vredni meščanske časti: taka je bila Katonova sodba. O samodržcu v Atenah, o Pizistratu, se pripoveduje, kako je sklical vse reveže, kar 11111 jih je bilo pod oblastjo. Prvemu njih je oddal volov, da si je mogel zemljo razorati; drugemu pšenice, da je imel česa sejati; tretjemu denarja, da je šel na kupčijo - in to vse zato. da bi se bila zatrla lenoba, ki jo je zval začetnico vsakoršnemu zlu v človeštvu. Iz teh izgledov vidimo, kako so bili že nejeverniki prepričani resnice tega. kar naš pregovor izrekuje: Lenoba je vseh grdob grdoba. II. Bodi dela len. Česar so uvidali pagani svojo golo človeško modrostjo, o tem nas poučuje božja beseda v sv. pismu. Salomon v svojih Pregovorih (6. pogl.) lenuha vabi do mravlje. Tam naj leni opazuje mravljina pota ter se modrosti uči. Mravlja nima voditelja, ne ucenika, ne gospoda, vender pa skrbi za zimo takoj ob žetvi hrane si nabiraje. Zato so pa sveti ljudje vseh časov studiti lenobo in delali. Kadar so jitn pripustila vsakdanja njihova opravila, poprijeli so radi tudi deia / roko. akopram to sedaj n; i>:!.i več njihova naloga in morda sploh lake niso nikoli inuii. \'eliki svetniki so hili apostoli Peter. Ivan. Jakob. Andrej. Vender pa jih je Krist nekaterekrati sam poslal še na/aj do čolnov in mre/, ki so je kakor apostoli prav za prav zapustili bili za vselej. Do teh svojih poprejšnjih opravkov d; »sod naj bi namreč preskrbeli drugim apostolom in sebi. kar jim je trebalo za živež. Vsi mi cenimo vse one satnoza-lajevalce. ki so bivali kedaj po egipških puščavah. A zdelo se jun je pa le potrebno prav dostikr.it. di so po izvršenih dušnih dolžn >st:h poprijeli se dela tudi z roko. I ako se lvre o puščavniku sv. Antonu, da je izdel »val košarice; S^rapijon je kmetoval; Ste I an pletel vrvi in Pahomij je vrtnaril. Skrbeli so torej tem potem ti sveti možje, da jim celo nobeden trenotek časa ni prešel brez posla. In še nekaj. Krivico dela tudi bližnjemu, ta. ki brez truda hoče dobro živeti. Tako-le se bere .» 1 vraču. Akopram mlad in močan, vender le vsem opominjem \ kljub ni hotel opu-titi beračenja. Od dolgega časa je nekokrat zaspal. A iz torbe 11111 je spečemu vzel moder mož kos kruha ter 11111 ga je položil na prsi. Kmalu je prosjak jel vzdihovati v spanju in slednjič je rjul tako, da se je ves prestrašen vzbudil pred tem samosvojim zglasovanjem. Vprašali so ga. kaj da mu je tako hudega bilo. Sanjalo se mi je. je odvrnil, da mi mogočna skala leži na ;>rs h. ki me pogreza doli predi peklu. Razložili so mu na to. da ta kruh na prsih 11111 je kakor težka gora. ki ga tlači doli v pekel: krivico /.daci ta skala, ki jo potrebnim revežem včinja svojo lenobo. Vsi ti namreč, ker jim je miloščino prevzel on. ne dobe radi njega nikake podpore. 1 )ragi! Proč torej z lenuharjenjem in kakoršniin ze koli brezdeljem. I11 ko bi prav nič druzega ne bilo. bolje ti je. da preštevaš drevesa. rastoča pred seboj ki že veš od nekedaj, koliko jih je - z „eden, dva, tri" in zopet „eden. dva, tri". Bolje, nego da bi se od dolgega časa podal v napak vmiš-Ijevanja in pregrešno dolgočasje. Delati pa je treba vsakemu nas vselej in povsod. Koristno delo, trud in vroči pot ta naloga bodi vsemu našemu živenju. Z iskreno molitvijo v srcu; s kopnijo, ku-halnico, koso in lopato ter knjigo v roki slednji nas „od zore do mraka rosan in po-tan." Tako bode dobro za nas: dobro za telo in za dušo. Amen. Posvetitev Kolumbijskih zedinjenih držav najsvetejšemu srcu Jezusovemu. Kolumbija j»* dežela Južne Amerike ter vežo Južno > S».verno Ameriko. Šteje nad hi.noo kvadratnih milj in ima 4 milijone ljudi. \ eeinoma So mešeanje. 1;V'& je Illdijaiiov. (davno mesto Hogota ima S5.U0U ljudi. V tej državi j«' divjala več meseeov meščanska vojska. M«'soea aprilja I. l!K)2. je bil nadškof v llogoti leTiianl Ib'i;era LVstivppo pozval Kolunibijr,. v pastirskem listu, naj i»i napravili narodno obljubo, da hočejo hitro zgradili eerkev Jezusovega siva. ki j»* bila že v delu in narod posvetiti potem Jezusovemu sreii. To pa zato. da bi ljudje od lioga izprosili povrnitve miru. Nadškof je tudi povabil v lo vlado. I>ne IN. majnika je razglasil republiki podpredsednik Marroiptin sledeči znameniti dekret: ('len L Vlada obljublja v svojem in v imenu naroda, kaieivga zastopa, vsled nad-škofovega |»red 1»»ga. da hod«* prispevala za hitro zgradbo e»'ikve Jezusovega siva. ki j«' ž»- v delu. ('len '2. \ ta nane-n na j s,. \ sporazumu s eerkvetio oblastjo na državne stroške določen dan bodočega ineseea junija vrši ivli-gijozna slovesnost, kateri naj l»i sledila božja pot do eerkve Jezusovega srca v našem mestu. Tamkaj naj bo cerkven govor in zbirka za zgradbo cerkve. ( len Vlada na napoiuiiijaiie slovesnosti vabi \sedrža\n»* \radnike in \se on»- osebe. ki liki vlada hrepene p<» 111 i»11 in |»<» dobrinjah. ki izvirajo i/ njega. ('len L Minister notranjih zadev pošlje deželnim predsednikom okrožnico ter je po-val»i. naj v večih mestih in kjerkoli le mogoče prirede slične slovesnosti, kakor hodo v glavnem mestu, ter naj napravijo zlurke za zgradbo cerkve Jezusovega srca. Člen ">. Minister notranjih zadev se zmeni z nadškofom glede tega. kako izvajati ta dekret. Dano v liogoti dne 1 s. maja UMI2. Josip Manuel Marra. nedeljo po Dinkostih. Vdelcžili so se: Vsi cerkveni dostojanstveniki in visoki državni ftUlkeijoliarji. Apostolski delegat, nadškof, podpredsednik republike, vsi ministri, predniki redovnih konveiitov. najvišji sodni dvor. državni svet. državni nadpravdnik. računski dvor. namestnik s svojimi vradniki. župan z občinskimi svetovalci, načelstvo armade, vsi vodije in profesorji vseh korporacij in kolegij. Dejanje posvetitve je nadškof glasno na prižnici prebral in za njim so molili podpredsednik in vsi navzoči. To dejanje posvetitve je sledečega berila: Jezus, kralj kraljev in vladar vladarjev, glej pred saboj svoje ljudstvo. katero ljubiš in očetovsko zanje skrbiš. To ljudstvo je polno hvaležnosti na tvoji do-brotljivosti in na tvojem posebnem varstvu, s katerim je ščitiš, llliža se ti iu ti poklanja molitev in ljubezen, ki ti jo je dolžno izkazovati iz mnogih vzrokov. Mi. navzeli krščanskega duha naše vstave, ki katoliško vero priznava kakor bistveni element našega socialnega reda. prihajamo danes v ime k«»-lumbiškega naroda posvetit se tvojemu iiio-Ijenja in čaščenja vrednemu srcu po izrečni zaobljubi. Vdostoji se. o najsvetejše srce. in sprejmi to narodno zaobljubo kakor znak ljubezni, zvestobe in vdanosti kolumbijskega naroda: sprejmi ta narod pod svoje posebno varstvo. Ti vplivaj na njega postave, na našo po- litiko. ti bodi opora njega krščanskim napravam iu uaredbatu, da nam dojde t a sreča, da l»i \ živali dragoceni dar mirti. Ne dopuščaj, da bi se ta narod kedaj ločil od tebe ali da bi kedaj nehal tebe javno-poznavati pred ljudmi. Tem potem sj narod prisvoji pravico, da ga spozna^ pred Mojim t >četoin. ki je v nebesih. Blagoslovi naš narod, našo republiko in nje zastopnike, blagoslovi našo cerkev in njene pastirje, vesoljno ce rke v iu nj« nega poglavarja ter p<»nagljuj dan svojega zmagoslavja nad vsemi narodi v čast -vojega i«"/.-jega srca. Amen. To se je godilo tako meseca junija. Iti kako pa je sedaj'r Bralci v«-«lo. da je to. kar je bil namen 1« pi slovesnosti. izpolnilo meseca novembra: namreč zaželeni mir se je vrnil v Kolumbijo. Tako ie iiii postavljen konec razdeva-joči in pokončujoči meščanski vojski. ki je žugala zatreti neodvisnost d« žele Puut.uji -o se predali pod častnimi pogoji. Ptuj- \<»jt;o ladije. ki so hotele vmešavati se. so zapustili vodovje panamsko, scveroaiuc« iški admiral Casev je (»dplul proti Sall Krati« isell. Poročila o narodni zaobljubi in o ujet i izpolnitvi so pa skoraj istodobno d««šla v Kvr«»p««. Bes da s«' človeku srce širi veselja. k«» čila tak«' pojave očitnega češčenja Jezusovega srca. In ko čuje to o<| tam «»v. zakraiientu. v Ameriki za enkrat t«» ni ur goče. \" Kv ropi se sicer tudi j m »zid u jo cerkve Jezusovemu srcu na slavo: a da l»i državna oblast v Kvr«»pi ob takih slučajih tako govorila do - «'j i h ljudstev. kakor zna govoriti Amerika. 1«» .j«- v Kvropi za enkrat tudi mmiogoče. - Veliki čuvaj na Sionu pa kliče: Presveto srce Jezusovo! In naš odgovor bodi: Stnili s«' nas! Župnik Aloj/ij Ktinniur Dragocena dedščina. (Konec i Kes se \ sede na kovče^ in začne prebirali jairode. Km konča prvi del. malo po-stoji in se zamisli: »Čudno to. govori ]>«>1 -glasilo, prej -iii bil lako truden, zdaj pa nič. ali imajo res te jairode tako moč? Da včasih sem mislil in veroval to. in moja mati so bili vedno te-jfa prepričanja. O. moja ljuba ranjka mati! Koliko >o ona dali na moč molitve! Kako -o vender goreči bili in Marijo prosili, če so kaj potrebovali. Kaj je boljše, njih živa vera, ali moji dvomi: njih nekaljen mir eelo ob smrtni uri, ali ta nepokoj in nemir, ki polni mojo dušo? Ali dalje!" In zopet je nadaljeval molitev Toda kar ni se nio^vl iz-nebiti vprašanja: Kaj j»- bolje? Znova j«* začel preeej glasno misliti: Kaj je pametneje, ali pobožno in zvesto služiti IJoiru. kakor so me stariši učili, ali lahkomišljeno. tja v en dan živeti, ne zinem- se /a l»oua. kakor jaz zdaj delam? Kedaj sem bil bolj srečen, ali takrat, ko >o mi še ranja mati sklepali ročiee na molitev, ali pozneje, ko se nisem več zmenil za pravo molitev, (Jotovo. priznati moram, da sem bil mno^o srečnejši, dokler sem rad in pobožno molil. Toda proč zdaj take niisii. jutri s«, zopet vidimo . Zakaj pa ne danes, gospod častnik?' -e je čul m-znan irlas. .\H'<»nz se je ustrašil in sram ira j«' bilo. da ira j.....len slišal. Kar je stopil v tabor vojaški duhovnik. \ i ste. častiti » »če . pravi pomirjen Alfonz. vi st• • me torej slišali, ko sem mislil tako glasilo? Da. gospod častnik, jaz sem vas slišal . odvrnil je duhovnik, in se vsedel pole^- nje«*a. 1'otein je pa nadaljeval: t opravljal sem uprav molitve z.a ii«*kate|-e v zadnjih bojih težko ranjene. ki se bore s -mitjo. In previdnost i »ožja me je \ tem časi i pripeljala v vašo l»ii-/II lo. k«» -Je se \i s.juii s seboj pOSVetoVali. • » s\»»jein »hišnem stanu. I/. vaših besedi s»'in spo/iial. da \am n»- bo na«il»'žno. če stopim pjeil vas . Moja najtoplejša zahvala, častiti .»če pravi Aifonz ^hijen. _pam»-:n»» in iti*mIi-«» ste misiiii in M«*rili . Kaj vidim? pravi duhovnik začujen. vi molite sv. rožni venee. gospod častnik. Da st»- najlirabrejši izmed vseh. to mi je znano, a da molite sv. rožni venee. to mi je pa čisto novo . Da. lahko se vam čudno zdi. častiti, ker me vidite z rožnim veneeni v roki. ali ako bi vedeli do^odbieo. ki je s tem rožnim veneetn v zvezi, m* čudili bi se nič. Hočete morebiti, da jo vam povem? Prav veselilo me bo. gospod častnik*. Prav 23 let je. kar prebiram vsak dan te jagode. Seveda je to tudi edino, kar delam za IJo^a. in še to bi bil že davno rad opustil, da nisem obljubil svoji umirajoči materi, kako hočem ta rožni venee. ki so mi i»a takrat dali. vedno pri sebi nositi in i»a moliti Nato je začel častnik pripovedovati o svojem dosedanjem živenju. O nesreči svo-jeo-;, očeta in svoje matere. I Vi tem so 11111 tako živo stopile pred oči podobe iz mladostnega živenja. da so na večkrat polilo solze. Zdelo se mu je. da zopet sliši "las svoje matere, ki mu polaga na sree. naj nikar ne pozabi na Marijo, naj rad moli sv. rožni venec. Ti spominji so mu tako omehčali sree. da s«> .j«' zjokal na nlas. Duhovnik si j»> mislil, da je to najpri-pravnejši trenutek spraviti častnika nazaj na pravo pot. Zato mu pravi: (Jospod častnik, slišal sem prej. da ste si stavili nekatera vprašanja, a jih niste rešili, odloživši jih za jutri: ali ste še teh misli? Ne. častiti oče . odvrnil je odločno častnik. ona vprašanja morajo biti rešena danes . Ali kako?« vpraša duhovnik. »Kakor Uoi;- hoče. ki vas je ob tej uri poslal do mene. Da. on vas je poslal, da mi pomagate iz mojega žalostnega stanja. Ta dra.iroeena dedščina. ta sv. rožni venee. ki sem ira dobil od svoje dobre matere, ne sme /••Tešiti svojega namena. Mati so mi i^a dali. da bi mi bil poroštvo Marijinega varstva v živenju. če ufa bom pri selii nosil in molil. To sem izpolnjeval dosedaj: zato sem prepričati. da je uprav sedaj Marija stegnila svojo mo«_r< »č n o in dobrotljivo roko. da me reši". Po teli besedah je padel na kolena in prosil za >v. izpoved. Obema, izpovedniku in izpo-Vedatleli, s,, s»»1z«' Veselja 111 s reče močile |{r,. Po sv, izpovedi je rastni k hvaležno objel duhovnika. ki je mirno odšel. Y taboru je bilo ves čas vse mii no. nihče vojakov ni vedel kaj se je godilo v njih sredi. Mir je vladal tudi potem. Le tam i/ kota so se slišali globoki srčni izdihi: Matija, dobra mati. bodi zahvaljcna! Alfonz je molil in hvalil Marijo za rešitev. Sele glas trobento, ki j«' klicala moštvo na noge. ga je predramil iz goreče molitve. Srčen kakor lev. a ne več slavohlepen je peljal svoj oddelek sovražniku nasproti. Se pred no je solnce razsvetlilo vrhove gora. vnel se je 1 jut boj. ki se je kmalu odločil s IVaneosko zmago. Ali ta zmaga je zahtevala tudi svoje žrtve. Mnogo junaških francoskih vojnikov je obležalo na boj i se 11. Ko so jih po končanem boju šteli, našli so med njimi tudi častnika Alfonza. Krčevito je držal v loki meč. A okrog meeevega ročaja je bila ovita materina ded-ščina sv. rožni venec. o Hugon Romarjeva pisma. 111. Na parniku Semiramis med Kreto in Aleksandrijo in. aprilja 1904. Nedelja! Praznujemo jo na sredi morja. Ni videti drugega, nego samo vodo: ni -dišati drugega, nego ropot strojev, ki ženo pa-robrod proti Afriki. Urez božje službe smo. a zato občudujem«» krasoto božjega stvarstva v naravi. Včeraj jke bitke, v kaleri s,, i>jjj Turki grozilo poraženi. Polu-mes»'i- se j«- moral v makuiti znamenju sv . križa, (irkom pa je - 11-m dnevom zasijalo solnce osvobojetija. Angleški tovariši, ki s,.m jih poprej omenil, s., potovali kakor jaz v Palestino. Kden izmed njiju, jako prijazen človek, mije pripovedoval marsikaj o angleških raziuerali. Kako Vestno da izpoinujejo ti ljudje svoje Verske dolžnosti. videli smo posebno danes. ko je nedelja. Zjutraj sta duhovnika opravila po svojem obredu službo božjo v notranjem prostoru ladije. Popoludne je prišla vsa družba na krov ter tukaj imela svoje molitve. Gospodje in gospe so klečale na tleh. duhovnika pa med njimi. Molili mi glasno kake p«d ure in čitali i/ knjig, t iotovo sijajen doka/, »la >e ne sramujejo Moj,. konCesije. Tujci. hodeči mimo njih. so imeli lep izgled oeitnega veroizpo\ edovanja. Tudi katoličani, ki nas je bilo precej ua ladiji. bi se bili lahko vprašali: Kako je / nami v tem oziru r Prihodnje pismo sprejineš iz Afrike. Župnik Josip Lavtižar Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili. (Dalje > S tem letom smo stopili z zgodovino obeh mest na jasna zgodovinska tla. v prejšnjih časih vemo prav malo o njih. Rimljani so poznali ta kraj. S eesto. speljano mimo Ro-žanea in Gradaca. rMiillner. Ktuona 203. 204i katera je vezala metliško Prikolpje z Kmono. so se dotaknili Črnomlja in Metlike. Stara Metlika ni stala na sedanjem kraju, nego tam doli (»b Kolpinem krogu, ki ga preprezajo travniki, njive in lože igozdii. Nosila je seveda drugo ime. Ime Metlika se je prijelo pozneje. Severno od starega mesta, tam na krajnem obronku (Jor-janskega pogorja, je stal grad in ta je nosil ime Metlik i. Naši pradedje Slovenei so ga krstili in mu dali ime. Merodajna so jim bila ol» izbiranju naziviIjanj za razne kraje imena gora. voda. kakovosti zemlje, okoliee ali druge tam prevladajoee lastnosti, tirie. na katerem je stal grad. posoja n je bi 1 z ostrim belim skalovjem, podoben je bil snežnim na metom igestoberartiger Kels). imenovan v s t a rosi o ven še i n i motel i motelu: beseda je izpeljana iz glagola mesti snežiti. (i rad se je z val Metlika. Staro mesto ob Kolpi so jeli iz tega ali onega vzroka zlasti še iz varnostnega ozira opuščati in jeli so se naseljevati krog metliškega gradu. Iz starega prikolpinega mesta jo nastal nov trg pri gradu Metlika in nosil jo dolgo ime Novi trg pri Metliki . dokler ni sprejelo mesto ob svoji vstanovitvi imena gradu in se samo zvalo Metlika. (Na sličnem kraju je stal na Avstrijskem samostan Molk: v listinah se na-zivije »Medelieha , kakor tudi belokranjska Metlika v istodobnih listinah.i To je glavno mesto I»eje Krajine. ki nosi sama po mestu tudi ime Metliško . pokrajina metliške grofije »Tako se navaja \ Ivana, g »riškega arhi-dijakona album-u eapitale iz I. 1:»54. sedanja Adlešieka eerkov: Kapela sv. Nikolaja v metliški provineiji o-apeila s. Nieolai in provitieia Metlllieei. Tu so vladali razni mogotej do 1. |;»74.. do združenja s Kranjsko. Avstrijski vojvode so imeli tu svoje glavarje, kateri so upravljali kraj po svoje, neodvisno od Kranjske. Taki stotniki metliški so bili: Sigfrid pl.Gal-letiherg il. 1424.1. Ivan Ilohemvarth <1 14»»2). Andrej 11 oh einvarth (14Uli.i. ta je bil do svoje smrti kapitan metliški in zraven poveljnik • •oljske graščine iHurggraf von Cillii. On zavzema med metliškimi glavarji najodličnejšo mesto. L. 14<>2. se je za osvobojenje cesarja Friderika pred upornim Dunajem tako hrabro vojskoval, da je bil ranjen. Cesar ga je iz hvaležnosti odlikoval z dnem 5. januarija I4i>;>. s tem. da. mu je podelil službo dednih iniz-nikov. ki so je za Kranjsko ob tej priliki še le vstanovila. Vstanovil je tudi meščanski špital leta 14U9. Spital tla t.-h <» s p i t a 1 i u m) je i m e1 o v sredn j e m veku ž e vsako v o č j e mesto. Ta ni bil n i k a k a bolnišnica. nego hiša za uboge, obubožano meščane, ki niso mogli več sami služiti kruha. Za njim je bil stotnik Žiga Piersoh do 1. 1517.. za njim njegov sin Ivan (Hansj. kije umrl 1. 1528. brez potomca. Zadnji znani stotnik jo bil Anton pl. Thurn 11542— 155m. Ko seje Turška obramba od Kolpe pomaknila doli nižje na Hrvaško, izselili so se iz mesta vojaki in vitezi in z njimi so se izgubili tudi glavarji. L/157S. jih na Belokranjskem ni bilo več. Lastniki gradu so postali grofje Alapi. za njimi v drugi polovici šestnajstega veka grofje Krankopani. ki so ga zapit s t i 1 i zagrebškemu k a p i t u 1 u. Ta slednji gaje prodal 1. 1792.. rodovi ni Z a v i n š i k o v o j. k i g a 1 a s t u j e Š e d a n e s. V začetku trinajstega veka se prikazuje v Heli Krajini patrijarh o v oglejskih cerkvena oblast : z njo ob onem se pojavlja tudi nemški viteški red v Metliki. Prvotna hiša reda je stala že 1. 1223. v Metliki. Eno stoletje jo je tako izdelalo, da je bilo treba nove. Zato je izdal 1. 131 H. očak Otobon bulo z odpustki, v kateri izpodbnja svoje vernike na obilne mile darove, da se sezida v Metliki nova hiša nemškega reda. Prej nego nemške vitežnike nahajamo v obližju Metlike teinplaije. Zidali so ti templarji nekoliko dalje od Metlike na obrežju Kolpe ui eerkve pri Treh Karali . Templarji >e /asledajo v Ljubljani že L I KIT. Dolgo časa tu niso bili. Že 1. I20o. so jih odslovili, bili so preveč dolgih rok i\veil sie allzusehr um sieh greifen \volltetn. Posebnega delovanja tega reda ni zaslediti, kakor tudi ne. da bi >e bili tu vzdržali tlo njegovega zatrtja d307/. Zapustil je red to cerkev metliški župi. Tu jc dandanes imenitna božja pot. Zlasti Hrvatje radi obiskujejo te cerkve: saj so te cerkve po stati pravljici same priromale iz Hrvaškega. Nadomestil je zatrti red teinplarjev nemški viteški red. Svoj početek ima v križarskih vojskah. V obran kristijanov v sv. deželi so živeli v Jeruzalemu menihi, duhovni vitezi. Slušali so na metliški zvon. ki jih je vabil na duhovne molitve, a prav tako hitro so pa tudi vbogali. če se jim je dalo povelje v boj. Tri vrste duhovnih teh vitezov zasledujemo v tem času: Ivanov««*, templarje in nemške viteze. Ti poslednji so imeli od 1. 122*. Jeruzalemu svojo bolnišnico, v kateri s«• oskrbovali bol«hne in uboge romarje iz N«'in-čij«'. IJili so prvotno le v pobožni bratovščini, katero je prevstrojil papež Celestin III. v red: nemški viteški red. Izbrali so si patrono Devico Marijo. Henrik pl. Valpot je bil nje prvi veliki mojster il 190). L. 1220. so se preselili iz sv. dežele na Prusko za velikega mojstra Hermana od Sab-e. Hraniti jim je bilo ta-niošnje kristijane pred sosedi-neverniki. Njihov sedež je bil od 1. 1309. v Marienburgu na Pruskem. Tu so nemški vitezi vtemeljili svojo državo, katera se je veliko vojskovala s sosedi Poljaki in Litavei. Ko je pa veliki mojster Albreht Hraniborski I. 1525. prestopil v protestantizem. postala je iz te države posvetna pruska Vojvodina, v kateri je vladal Albrehtov rod in iz katere je vzrastla sedanja pruska kraljevina.* ♦ Križanič, Zgod. kat cerkve II. st. 125. r. (Dalje pride ) Vabilo družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja s tem vljudno vabi vse Slovence na pristop za 1. 1905. 1'rosi. da naj jej bodo zvesti dosedanji udje tako v naši slovenski domovini kakor izven nje. a tem naj se pridruži še kolikor le možno novih! Uavnilo nam mora namreč vedno biti resnica: Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo Pomnimo si to in delajmo tako! r. gg. p o v e r j e n i k e zopet prosimo, naj čim preje dovršijo svoje, sicer težavno, a toliko bolj hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov. Vse ude pa prosimo. naj ne le pravočasno vplačajo svoj donesek. da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakedo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družiti pridobi novih članov. Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako glede vsebine kakor glede oblike. Že koledar za 1. 1905. je obširneje označil knjige, ki jih prejmo naši člani za letošnje leto. Te-le so: 1. „Zgodbe sv. pisma." XII. snopič. Spisal dr. Jan. Kv. Krek. (iotovo vsakemu v mnog pouk in veselje. 2. „L)ušna paša." Spisal r Kriderik Mara ga. bivši škof v Severni Ameriki. I >ružba izda ta molitvenik po večkrat izraženi želji iu upa. da s tem vstrcže cenjenim udom. ki dobe v roke temeljito sestavljeno, z večjim tiskom tiskano knjigo slovečcga slovenskega škofa in pisatelja Škofa Barago, upamo Slovenci kmalu vgledati na altarjih: prav kakor se je ir>. januarija t. 1. bratom Hrvatom podaril blaženec Marko Križevčan. 3. „Slovenski fantje v Bosni In Hercegovini." Spisal Jernej A ud re j k a. 2. snopič. Zaključuje se znamenito delo o zadnji za- sedbi 1 »oslic. Prvi del je vzbudil velemnogo zanimanja med Slovenci. tudi drugi del bo gotovo vgajal po bogati vsebini in mnogih podobah. 4. »Slovenske večernice." .">7. zvezek. Večernice »o S|ove||ee||| Že stare Zliailke. Letošnje obsegajo lepe povesti. :>. „Gospodarski nauki." I. knjiga. — Novo podjetje Mohorjeve družbe. Zbirka raznovrstnih gospodarskih sestavkov bo dobro došla vsem slovenskim gospodarjem in gosp« »diiijnin. 0. »Koledar za leto 1906." bo zopet ,»rav mnogovrsten. Med mnogimi drugimi sestavki bo prinesel Živenje] »in sloVeeega Učenjaka iti junaka. .Ilirija Vege. črtice iz rusko-japonske vojske, razgled po svetu i. dr. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 15. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo lisii. ki nam ne dopošiljajo ob pravem easii lldliilie! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo l."» udov. pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnim <2 kroni) dodati še |o vinarjev za vpravne stroške, namreč za zavoj, spreinnieo s kolekom in delo. Seveda morajo (»otem še sami plačati | »ost ni no. ki znaša veliko več. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: Ne nazaj i n navzdol, mar vee vselej naprej i n navzgor! Danica dodevlje: Veliko v e r s k o-n a I* o d n o delo bi bilo. ko bi s»« kolekovala vsaka knjižica s proizvodom Narodnega ko-1 e k a . — Eden reven krajcar posamezniku; družbi pa bogati stotaki in stotaki. Ali < u-jete. Slovenci, na ta glas? Po _0dl>orovemtt (glasu izza I 2'.'. t. 1. Vredni&tvo Iz domovine. Četrti grob. »Danica je v štev. 4. t. 1. opisala 3 grobe na šinartniškem pokopališču, t. j. počivališča duhovnikov: K rana Julianija. Frana Tavčarja in Josipa Hazboršeka. Naj tu sledi še 4. grob župnika Ivana Ku miner. ki je bil rojen v Kranju dne o. maja 1. 1702. in je umrl v Smartnetn 23. junija 1. 1*40. Bil je župnik v bohinjski Srednji vasi od 1. 1S24. do 1H40. Nekoč je zbolel pastir na planini. 5 ur hoda ga je šel župnik previdet. Velik dobrotnik svojim naslednikom je postal pa s leni. da je prepisoval stare matrike ter jim tem načinom za več vekov olajšal župnijsko službovanje. -m- Zrnje. Srce Marijino — vir vseh milostij. V frančiškanskem samostanu v K. je na hodniku naslikana ta-le zelo pomenljiva podoba. Na steni visi Marijina slika. I 'od njo Marijino srce. ovito z vencem cvetlic. Iz tega srca izvira močan studence, ki žene vodo na kvičku kakor vodomet. Ta voda pada v dolbino. vodnjaku podobno. Do te dolbino vodi od vsake strani navzdol dvoje zložnih stopnic. Dva angelja pa na vsaki strani vabita mimogre-• loče. naj pridejo zajemat iz tega studenca. —z . Pomenljiva sliKa. Srce naše nebeške matere Marije je res t ir vseh milostij. Odkar je smrt Izveličarjeva zasadila v to ljubeče materino srce meč bolečin, od tedaj teče iz njega kakor reka močan vrelec milosti in dobrot na človeški rod. Hitimo zajemal iz tega neusahljivega studenca. o. Kazimir. Ljubezen. Kar je vrtnica med cvetlicami, kar j«* lev med živaliini. kar je deniant med dragimi kameni, kar je zlato med kovinami, kar solnce med nebesnimi telesi, kar so se-ralini med angelji: to je ljubezen med čednostmi. tMarchantius.i 0. K .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto H kron, za pol leta .'J krone, za četrt leta 1 krono aO vin Zunaj Avstrije velja /a vs«.- leto 7 kn»n; /a Ameriko 9 kron Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V Ljubljani m- dobivat«« posamezne številke p«' K> vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane P i i h 1 e r j e v e labakarni na Kongresnem trgu.