13. Stev.
V Novem mestn 1. julija 1887,
lEL letnik.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi ^ako oananiio v„DoleaÎBke Norice" nalete 1 gld,, za pol letft 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, placa za dvostopno petit-VTSto 8 kr. za
sprejema J. Krajec v Novem mestu. _enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr._
Gospodarske stvari.
Ali so naša dolenjska Tina taka, kakorSna bi morala biti?
(Dalje.)
Močna dolenjska vina, kakoršoa se ita odí Strani Goijancov pridelujejo, torej belokranjska Tina — metliška, Črnomaljska, semiŠka itd. — bila bi praT izborno trgovinsko blago, ako bi ne imela dve sicer ne jako velike nepovolnosti. Prva je malenkostna, namreč nekoliko pretamno rumene barve so skoraj vsa belokranjska vina. Tako tamno rumenih vin se v veliki vinski trgovini ne vidi rado. Druga je pa že veliko večja, namreč ta, da so dosti prezagatna, pretrda. Tako trda bela vina se v veliki vinski trgovini nikakor ne obrajtajo, ne mara se zanje, kajti povživalci vina severnih krajev hočejo odločno mila bela vina uživati, povživalci vina južnih krajev, pa za bela vina že tako sploh ne marajo, ampak le za črna. Ako bi belokranjska bela vina veliko bolj svitlo rumene barve bila in ne tako trdega ampak milega okusa, bila bi jako slična močnemu ogerskemu osobito slavonskemu vinu, katero je v veliki vinski trgovini jako iskano blago.
Ker imate obedve nepovolnosti belokranjskih belih vin eni in isti izvir, namreč veliko predolgo kipenje moSta na tropinah, naj bi se to skrajšalo. Namesto osem, ali mogoče da se več dni, pustil naj bi se most k veČem dva dneva to je 48 ur na tropinah kipeti, in ne več. Popolnoma dokipel naj bi mošt v sodih brez dotike tropin, ne pa v bednjih ali kadeh pod tropinami. Tako napravljena bela vina bila bi najlepše barve in milega okusa. Res je, da tako napravljena bela vina se nekoliko počasi čistijo in da se pri pretakanji rada skalijo, toda vsemu temu se pride prav lahko t okom z pravočasnem večkratnem presnamanjem ter čiščenjem. Da bi malo na tropinah kipela vina tudi nestanovitna bila, kakor se v obče misli, to je pa popolnoma napačna misel. Istina je marveč, da se ravno malo na tropinah kipela vina, se vé da, ako so prav obravnavana — pretakana in čiščeca — ne le ravno tako dobro, kakor močno na tropinah kipela, držé, marveč Še veliko boljši, posebno kar se staranja tiče. Močno na tropinah kipela vina ne dosežejo s staranjem nigdar tiste finosti, tiste plemenitosti, kakor pa malo ali še celo niČ na tropinah kipela. To je stara skušuja v vseh tistih vinskih deželah, v katerih se fina, stara, bela vina nahajajo,
Podlistek.
Potne i rtiče.
Sfiisoje Aiit. E.o;cimur.
(Dnlje.)
IV. Pismo. Od Aieksandrije v Kajiro.
Kajiro, 28. aprila.
V Kajiro smo se peljali zopet na istem vlaku 2 železnico, kakor rakev z mrtvim pašo. Vlak je hitro drdral po odprti dolini Faraonove dežele proti glavnemu mestn. Pri vseh vozovih tretjega razreda se vrata odpirajo na desno in na levo; ali nihče jih ne zapira za potovalci. Celo pot BO loputala in tolkla ob stene, kakor „bav-tere" pri kakem svinjaku. Prah ae je tako Tzdigoval, da ae večkrat seženj pred seboj ni videlo. Toplomér na vozu je kazal 33 stopinj po Celziji.
Arabci so večinoma pSenico Želi, drugi jo pa kar mlatili s kamelami, tako, da so neka kolca Čez pšenico vozili. Slama je bila strta, kakor re-zanica. Videti je bilo tudi mnogo ovsa in detelje; druzega pa nisem veliko opazil.
Sela so bila močno razrušena. Videl sem, kako je kopalo zemljo kakih 500 Črnih delavcev od 10. do 50. leta, ne le na pol, ampak skoraj da kar nagih, Nekteri so stali zraven njih s palicami v rokah — morali so biti pač kaki čuvaji ali pazniki. Od ptičev nisem videl nobenega kakor le tudi pri nas domačega krokarja. Vlak je grozno naglo vozil, prav za prav divjal po ravnini proti Kajiri. Stražnic ni videti po celo uro nobene. TU pa tam je bila kak meter visoka lukinja, opažena s slamo in blatom — iz nje je tu pa tam pokukal kak paznik v sami srajci. Če je Tse v redu, pa se zopet hitro skril. V Kajiro
kakor na Nemškem, Francozkem, Ogerskem, Šta-jarskem itd.
To stran Gorjancov pridelana močna vina so zlo skoraj brez izjeme v okusu pravilnejša mimo belokranjskih. Močna res da niso tako, pa vender zadosti, in kar je pa poglavito pri njih, ona so veliko finejšega milega okusa, finejše vonjave — splošno vinske, ne mislimo na muŠkatne — in fine jako prijetne kisline. Vse te tiue lastnosti pri belokranjskem belem viua, odvečna za-gatnoBt zakriva, odjemlje. V barvi je pa marsikatero to stran Grorjancov pridelano belo močno vino jako napačno. RudeČe — šilhrasto — naj bi močno vino nigdar ne bilo, kajti to kolekuje ga po zunanjosti takorekoč za čvičk. Ako nimajo tamno rumeaa vina v veliki vinski trgovini čisla, ga imajo ae veliko manj rudečkaste.
Nekdaj bilo je temu so ve da drugače, to-da danes je tako. Vsak, kdor je v položaju, na Dolenjskem dobro rudeče vino napravljati, naj, ako nima dovolj črnega grozdja za iz njega Črnino napravljati, le belo vino napravlja, in to z tako imenovanim spodlivaujem mošta črnega grozdja, Spodlivanje vrši se pa prosto tako-le: Pobere se črno grozdje naprej ter hitro zrnasti. Tropine žmega grozdja pusti se v kakem bedničku same zase pokipeti — za domačo pijačo — mošt zlije se pa med beli moSt, oziroma bele tropine. Tako Be doseže lepo rumeno vino, dasiravuo ima tudi žrno grozdje med belim. Da je dobra, fiaa, bela Btarina na Dolenjskem še precej redka, je istina. To je pa zato slu -ajno, ker je pravilno kletarjenje dosti preredko poznato, ne manj pa gotovo tudi zato — ker slabi časi pridelovalcem ne pripuščajo, da bi svoja vina starati pustili. Pred ko so v denarja, tem boljši je, tako si misli sleherni in to ne po krivici. Prihodnjič hočemo pa se o dolenjskih črnih vinih nekoliko spregovoriti.
Vzgoja cvetlic aH rož.
Za vzrejo cvedic potrebujemo dobre vrtne zemlje, ki pa ue sme biti premastua, ampak rahla. S to zemljo se napolnijo lončki, škatljice ali grede. Zemlja v njih se nekoliko potlači in površje zravna. Na vrtnih gredah je treba večkrat zemljo prekopavati, drobiti in gnjiti. Cvetlice izredimo iz semena, in podzemeljskih čebul, gomeljev in kore-nik, pa tudi iz pritličnih živic (Auslaufer) in iz takozvanih potaknencev (Stecklinge). Tud s pre-sajevanjem pomnožujemo cvetlice. — Cretlice živé eno leto, dve leti, pa so tudi trpežne cvetlice, ki več let živé. Eno- in dvoletne cvetlice moremo samo iz semen izrediti. Treba je torej paziti, da se zrelo seme pravočasno obere ali pa naroči. Trpežne cvetlice dajo najmanj opravka. Njih podzemeljski deli prezimijo in pogania,[o vsako leto nove liste, stebla cvetje in sadje. Cez nekaj let pa izarkajo zemljo, opešajo ali odmrjejo ; zato jih je treba v novoguojene grede posaditi ali jih pa z novimi rastlinami nadomestiti. Tudi lepotično grmovje se obnaša veČ let na istem prostoru, zlasti ako se zemlja včasih rahlja in zaliva. Cvetlice, katere iz semena izrejamo, posejemo lehko naravnost na njih stalno mesto, n. pr. napolnjeni mak (Grefullter Mohn), vrtni slak (Gartenwiadling); boljše pa je, da se poseje cvetlično seme na posebne grede ali v lončke ali pa tudi v tako imenovane kalilne grede. Nekatero seme se seje že v jeseni n. pr. resede in ostrožnik (Eittersporn), največ se pa še le v spomladi. Nekatero seme je trdo in ne kali rado; treba ga je 24 ur v vodi namakati. Druga semena n. pr. od glavnate salate, kreše pa že kali če je le malo mokrotno. Zato se kreša izreja na plošnatih skledicah iu okrožuikih. Kalilnih škatelj in gredic je treba za nežno seme, kateremu škodujeta mraz in susa;
pridemo okajeni in prašni kot mlatlči. Hoteli smo takoj v „Hôtel du Nil" ; a!i taka gnječa je bila, da nismo mogli skozi preriniti zarad pogreba znanega paše. Augležki vojaki so stali po obéh stra-néh v jopičih kakor jih imajo pri nas fantje po deželi. Turki pa so imeli vsi belo obleko in nekako rudeče pokrivalo na glavi od najvišjega do najnižjega; tudi jaz sem nosil tako pokrivalo — pa ne mislite, da sem se poturčU — srednje morje mi je klobuk pozobalo!
Na belih konjih je jezdila policija in na 60 kamelah neko konjištvo s puškami. Godba je bila angležka in turška iz samih črncev. Kakih 20 minut kar nismo mogli naprej. Ko vendar proderemo, gremo na hrib, od koder smo gledali pogreb, ki je trajal celo uro. Pozneje opazim, da so ga bili zapeljali še pred pokopom v on-dotno veliko turško mošejo, da so ondi naredili
še svoje poklone preroku Mahomedu. Moj Črni sluga mi je pozneje rekel, da pogreb je bil zato tako sijajen, ker je tega pašo vse rado imelo noter do Nubije, zato je tudi toliko ljudstva prišlo k njegovemu pogrebu.
Tri dni v Ka]iri.
Po kratkem oddihu Sli smo še tisti dan gledat turško mošejo (cerkev). Je pa ta moŠeja ogromne velikosti. Na preddvoru, kjer je ves tlak iz marmoija, imel bi lahko cel polk svoje vojaške vaje. Morali smo čevlje sezuti in obuti neke copate. V notranje smo šli pokriti; saj pa tudi ni druzega videti, kakor gole stene, silne velikosti in kakih 300 aU še več svetilk (lampic) je viselo na železnih žicah. Pogrinjalo (tepih) pa jako lepo, debelo skoraj kot boh; pod njim pa lepo tkana
pa tudi potatnjend dobé v takih gredah prej korenine. Mala semenska zrna se le po vrh sejejo, večja se pa globlje potaknejo in s prstjo pokrijejo. Zmeraj se mora pa dosta škropiti in polivati mlada setev. Ako mlade raítíme preveč j^osto poganjajo, treba jih je nekaj izruvati. Kadťir nekoliko zrastejo , se morajo na stalno mesto posaditi. Pri tem je poglavitna reč pridno zalivanje. Jako lepe sajenke se dobé, zlazti od levkoj, (rumene vijolice), balzamin i. dr., ako se mlade rastlinke (semenke) popred posade na toplo gredo, kjer so zavarovane pred solncem in mrazom. Potlej naj se še-le pre-sadé na stalno mesto. Nekatere rastline je ložje izrediti s potakcjeDci. Odrežejo se z ostrim nožem od rastline različni deli, n. pr. korenine, vejice, steblo aii še celo listi.
Vtaknejo se t zemljo in poganjajo rastline ter daije rastejo. Na ta način dobimo klinčke, fuksije, pelargonije, kakte in druge cvetlice. Potaknjence je treba prav marljivo gleŠtati, na mirn jih puščati ter jih varovati pred mrazom in sušo. Zato se najbolj še obnašajo v lončkih, Škatljah itd. Kadar imajo pa potaknjenci že dosti korenin , presadé se laJiko kam drugam. Nekatere cvetlice, kakor klinčki in fuksije se lahko tudi pogrebajo, kajti do tal pripognjeno steblo poganja rado korenine. Tako ukoreninjeno steblo lahko se zdaj odreže in presadi kam drugam. Isto se zgodi 2 živicami jagode, ki semtertje korenine in listje poganjajo. Cvetlice s Čebiiljami, gomolji in mesnatimi korenikami se pomnožé najložje s temi podzemeljskimi deli. Tulipani, lilije, hiacinte, nar-cize i. dr, nastavijo k svoji čebulji druge male čebuljice, ki se odvzamejo in posade. Ravno tako se razdelé gomolji georgin, korenike potouk ali binkostnic in perunik ter se z nova posade. Največ je čebuljnatih in gomoljnatih cvetlic, pri katerih se podzemeljski deli v jeseni skopljejo in
ali pletena Štorja iz morskega bička. Že blizo konca ste se mi dve pokvečeni slapi kar sami snele; ni se mi vredno zdelo, ji zopet natikati — kar ležati sem pustil pokveki. Dva stara možica, kakor barabi, sta Čepela na pragu mošeje ter se igrala, kakor z nekimi jagodicami (znabiti je to tnrški molek) ; ves čas sta bila kot mutasta, le ko smo vun sli, sta kričala: Piastre, piastre — najbrž 7.a darilo.
Potem se podamo na vrh zidovja trdnjave. Tu leži vse polno topov po zidu, obrnenib «a mesto. Eudeči angleški mládenči so jih prav skrbno ogledovali. Domů gredé smo čuli divje tulenje in rjovenje po mestu, da bilo bi me kmalo strah. Stari ^Tjaki so se prijemali kočij, kakor pri nas otroci, ^ proč spraviti jih ni bilo, Za danes bodi za-'îosti; prihodnjič še kaj o piramidah in druzem.
shranijo Čez zimo na suhem, zračnem, hladnem kraji, kjer so pred mrazom obvarovane. Vrt lepo kinča razno lepo lepotično grmovje, postavim gpanjski bezeg (Flieder), kovačnik (Craiablat), koqa pogačica {Sclmeebalt), dren (Heckenkirsche,) posebno pa raznovrstne rože ali vrtnice. Tako grmovje je najbolje dobiti pri izurjenih vrtnarjih. Največega priporočila so vredne rože. Male vrste, postavim mesečne rože (Monatrosen) se imajo lahko v lončkih.
Večje je treba po zimi s slamo pred mrazom obvarovati. Rože se pomnožé z mladikami iz korenin, pa tudi z vlaČenicami (Ableger); žlahtne vrste je pa treba vcepiti; kopulirati ali okulirati.
V	ta namen se porabi ščipek kateremu se pore-žejo vse nepotrebne vejice in pusti le eno steblo, če se hoče imeti drevesce, ali pa veČ stebel, če se hoče imeti grm. Cvetlice z visokimi stebelci je treba privezati k paličicam. Sredi gred sme stati tudi kako sadno drevo ali kiibinjska zelenjava.
V	jeseni se mora pri nekaterih cvetlicah seme nabirati, od drugih se morajo čez zimo čehulje, gomolji, korenike i. dr. spraviti. Nekatere smejo ostati čez mmo ziinaj, ali treba jih je pokriti, druge pa je treba prenesti v kleti ali kake druge prostore, kjer ne zmrznejo.
Naše okrajne ceste in njih ohranitev.
Pis© Anton Ogulin.
Po dolofbaii Ci>stnega zakona za Kranjsko je sodnijski okraj ob enem konkurenčni okraj za ceste, ki so v njegovih mejah -— to je prebivalci enega sodnijskega okraja imajo skrbeti za ceste, ki so v istem okraju.
§ 12 istega zakona določuje, da se mora dolžnost, skrbeti za ceste kolikor mogoče, zlajŠatistem, da se dotičniku, glede na skupno posest odloči skupen del ceste.
Mislim pa, da se mora po tej določbi zakona prištevati k skupnemu popestvu ne le posestvo v konkurenčnem okraju, v kterem stanuje zavezani posipati cesto, ampak tudi posestvo ki leži v drugem konkurenčnem okraju naie dežele, kar je prav mnogokrat pri posestnikih bivajočih ob meji kacega okraja. Brez dvoma pa je vendar, da moramo umeti pod skupnem posestvom vsaj vse posestva v enem in istem konkurenčnem okraju, in pa, da se mora vsacemu posestniku odločiti skupen del ceste.
Ako se oziramo na to, da § 13 istega zakona določuje, kakove dolžnosti imajo soseske glede cest, ki so v njih okrožju, se nam pokaže, da je napačna vsa novejši čas stoijena razdelitev cest — po kterej se je dala vsa dolžina vseh cest, ki je v okrožju kake občine, tej v oskrbovanje — kajti postava se je napačno umela. Na-
sledek temu je n. pr. da morajo Novomeščani, ki imajo v različnih občinah posestva, v dotičnih posameznih občinah stoJ del ceste ; da so dobili posestniki vinogradov tia Trškej gori cestne dele T Šempetru odločene — ko nasproti posestniki t občini Mirna Peč — ki ima 5 katastralnih občin — nimajo skrbeti za nikako okrajno cesto, ker nobena ne gre po njih okrožju. — Če obvelja ta napačna razlaga cestnega zakona, potem bodo morale dosledno posamezne katastralne občine skrbeti za vse ceste v dotičnej občini, druge pa, kakor Herinja vas. Stale, Posterica, skozi katere ne gre nobena cesta, bodo kar proste od take dolžnosti.
Po reČenem je nova razdelitev cest, kar naravnost potrebna. Toda taka razdelitev bi se morala od časa do časa ponoviti, ker se tu premeni dolžina ceste, ako se je preložila, tu pa se zopet premeni posestvo, na kar se je tudi ozirati.
Pomagati bi morale cestnemu odboru soseske ; kar bi bilo za nje sicer težavno delo ; kajti zarad določitve skupnega posestva bi morale stopiti občine v medsebojen pogovor.
Tudi za cestni odbor bi bile pri razdelitvi velike težkoče z ozirom na §, 10 istega zakona, ki tirja, da se gleda pri razdelitvi na različne okoliščine — vendar zmagati bi se dale, ako so udje dovolj spretni.
Vfiem tem težavam in sitnostim pa bi se izognili, ako bi se napravila cestna doklada na davek, mesto da so dolžni posamezniki nasipati. V krškem cestnem okrožju se je to uže zgodilo. Sedaj se ne da lahko natančno razdeliti — ne-kteri mali posestniki ne dobé popolnoma nič ceste — po davku bi zadelo primeroma vse enako. Tudi bi se marsikaj stroškov prihranilo, ako bi se posipanje oddalo po dražbi kacemu podjetniku, občinski odborniki bi lahko brezplačno nadzorovali, ako bi bilo treba pomanjkljivosti cestnemu odboru naznaniti itd,
Vsakdo bi plačeval, nohenemu bi se ne moglo nevedoma ali pa navlašč kaj pregledati, ceste bi bile kmalu mnogo boljše — in stroški v kratkem manjši kakor sedaj ko vsakdo sam oskrbuje cesto z lastnim delom.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Deželni predsednik, baron Winkler je razposlal milo prošnjo po Kranjskem, naj se nabe-rajo darovi za uboge Dolenjce v novomeškem in kočevskem okrajnem glavarstvu, kterim Je napravila strašna toča škode črez 300 tisnč goldinarjev. Potreba je res velika, pomagajmo, pomagajmo kolikor je komu mogoče!
Na Ogrskem in Hrvatskem so imeli volitve — ako se sme tako voljenje volitev imenovati !
Kar je bilo zoper vlado se je preganjalo z vsemi mogočimi sredstvi. Podkupavali so, pretili so, tepli so se, da vladi nasprotne volilce kar zaparali, da niso mogli voliti. Ki torej čudo, da je zmagala vlada. Pri nas bi vendar kaj tacega ue bilo mogoče, kar počno ti „oliliaui" Mažarji.
Nekteri poslanci nameravajo v državnem zboru osnovati slovanski klub. To bi bilo pač dobro, ko bi imeli Slovani večino. Ako nas pa pusté na cedilu pošteni Nemci — in pridemo v manjšino, kaj pa potlej ?
Čehi so res rodoljubi, da jim ni kmalu para. Prišlo jih je nad 300 iz daljne Amerike obiskat svojo rojstno deželo in prekrasno glavno mesto „zlato Prago". Obiskali bodo 3. julija tuđi Brno, moravsko prestolnico; ali ker ima ravno tisti dan tamo svojo veselico nemški „šulferein" — so, sevéda, Slovanom prepovedali slovesen obhod. Taka je!
Nemâki poslanci^ deželni zbor češki so izstopili, ker se jim Cehi ne pusté strahovati. Imeli bodo zato na Pemskem nove volitve. Liberalni Nemci priporočajo vse prejšnje poslance za volitev — da bodo še dalje delali zdražbo.
V	Kamnej Gorici na Gorenjskem bode 3. julija lepa slovesnost — odkrila se bode namreč na rojstnem domn doktorja Lovro Tomana spo-rainjska plošča. Ta vrli mož je vse sroje življenje delal za mili narod slovenski — pač res zasluži, da se spodobno slavi njegov spomin.
Kaj je novega po širokem svetu?
V	Srbi imajo novo ministerstvo. Nekteri se bojé, da odslej Srbija ne bode več tako prijazna Avstriji kakor doslej ; toda upati Je, da bode, vse ostalo pri starem. Dokaz temu je pač popotovanje kralja Milana na Dunaj, kjer je bil kaj slovesno sprejet. Ako bi mislila Srbija kaj nagajati Avstriji, gotovo bi njen kralj ne obiskaval našega glavnega mesta.
V	Bolgariji se prične v kratkem narodna sobranija ali državni zbor. Imelo bi voliti kneza, ali ker Euý vedno trdijo, da to sobranije ni pravilno in noče naznaniti nikoga, kterega naj bi volili, bode pač trud brez vspeha. Vbogi Bolgari !
Na Ruskem ob neraSkej meji so jeli naseljeni Nemci nekako preoŠabno postopati — Rasom so se Jeli nevarni zdeti — in izdali so zapoved, po kterej morajo bežati iz dežele domu. Zarad tega je grozen krik med Nemi ; in vendar delajo sami ravno tako. Lani so izgnali kaj veliko nesrečnih Poljakov, letos pa še vedno izganjajo na zahodu svoje države — Francoze. Čudno, nekteri Nemci mislijo, da je njim vse privoljeno, drugim ljudem na nič!
Angležka kraljica je obhajala zadnje dni 50leiiiico svojega vladanja. Velikanske slovesnosti 80 se napravile v poslavljenje kraljice, ki vlada
nad veá kakor 300 milijoni ljudi. Ker je res blaga gospa, paë zaslnži tako poslavljaoje.
V Rimu bodo pa naš st, oČe papež LeonXtII. zadnji dan leta obhajali zlato raaâo. Po celem svetn se delajo velike priprave. Tadi za Kranjsko je dal za ta namen sestavljen odbor poseben oklic. Verni Slovenci bomo paS ob tej priliki pokazali svojo ljubezen do glavarja sv. cerkve.
FiSe se nam:
Iz Sent Jerneja 20. junija. Prelep dan smo imeli včaraj ; obiskali bo nas vrli Krčani s evojo godbo in pevskim zborom — ter nara donesli res nepričakovan vžitek. Šent Jernejčani 80 se kot vselej tudi sedaj skazali — vas, ki je nže sicer znana po svojej krasnej legi, je bila ta dan slavnoatûo opravljena. Narodne zastave 80 ti vihrale visoko v zraku — Ërez vse pak sta bila po nežnih rokah mičao opravljena hiŠa in vrt gospođa Zagorca, kjer so nam dali mili gostje koncert. Počastili so nas mnogi tuji gostje iz različnih krajev — tu je podajal Krčau roko Novomesčanu, Kostanjevčan, St. Jernejčan je pozdravljal gospoda iz Mokronoga, Žužemberka, Račan se je nasmehnil Belokranjeu itd.
Pa kaj naj rečem o koncertu samem? Po mnenju vseh je bil krasen, nepričakovano krasen. Kako vrlo so doneli njihovi inštrumenti! kako srce pretresljivi glasovi so se tem „slavcem" izvijali iz prs! Da vrli KrČani, pokazali ste, kaj 86 dóseře v kratkem času, ker se družite delavnost in vstrajuost! Slava vam! Slava pa zlasti vašima vrlima nSiteljeraa gosp. Parmi in Kleinu! Želimo le, da nas ali kakov drug kraj T bližini kmalu zopet počestite in razveselite — v največo korist vrlim Slovencem po Dolenjskem, vsaj je ni kmalu reci ki bi tako blažila srce kakor „lepa pesem".
Iz Trebnjega 26. junija. — Vse lepo polje T nalej fari je toča popolnoma uničila dae 15. junija. Kmetovalci, ki so se nadejali bogate žetve, kosijo splošno žito, po nekaterih vaseh naše in sosednih fara pa še kositi nimajo kaj. Revščina bode tria kmetovalca tudi zanaprej ! — 22. junija priáel je stalno nameščeni notar t Trebnje. Prav veseli nas, da smo dobili gospoda, kteri je zmožen tudi slovenskega jezika in da se ni vresniČilo kar se je govorilo, da bode imenovan neki gospod ki ne zna besedice slovenski. Kako težavno bi bilo za naše prebivalce, če bi se ne mogli brez tolmača razumeti. — Dobili smo pa tudi zdravnika, kterega smo po umrlemu dr. Vašiču težko pričakovali. Prišel je k nam iz Ljubljane g. dr. Kovač, vladni svetnik in umirovljeni zdravnik Ljubljanskega mesta. Njegovo tridesetletno službovanje v glavnem
mestu dežele, dobri glas ki ga ima kot zdravnik, nam je porok, da smo dobro zadeli. Upamo, da si bode naše Ijadstvo ta in drugod iz ob-ližja iskalo pri njemu zdravniške pomoči z ravno takim zaupanjem kakor si jo je do sedaj dra-god iskalo, posebno še zaradi tega ker slišimo, da gospod ni pretirljiv v svojih računih. Obem» gospodoma želimo, da bi bila prav srečna med nami!
Iz Suhora dne 9. junija, na dan praznika sv. Resnjega Telesa je bila pri nas blagoslovljena nova šolska zastava, katero je preekrbel Č. gospod župnik in predsednik krajnega šolskega sveta Martin Tome. Ob 9. uri se je nesla zastava med streljanjem in zvonenjem iz šolske hiše v cerkev spremljana od šolske mladine in obilne množice domačih faranov. G-osp. iupnik M. Tome je pri tej priliki imel obširen govor, v katerem je naj prvo opomnil veliki praznik sv. Reinjega Telesa, pojasnil in razložil potem pomen zastave, njenih barv in podob, katere se na zastavi vidijo. Po dokončanem govorn ho otroci zapeli pesem sv. Alojzija in eno od Matere Božje. — Zastava je iz belega svilnatega damasta, ima podobo sv. Alojzija in č. spočetja Marije Device. Ozališana je z rudečira in modrim trakom. — Očitna hvala naj bo izrečena čaeti-temu gospodu domačemu župniku, kateri je saborski šolski mladini preskerbel tako krasen spominek. Srčna hvala pa tudi vsem tistim ča-stitim gospodom prijateljem šolske mladine, kateri so 8 svojimi doneski nekoliko pripomogli k nakupa nove zastave. — Bog po verni vsem stoterno.
Iz Adieâifi 17. junija. Ž» večkrat svarili so slov. Časopisi ljudi, da naj se ne izseljujejo tako zelo v Ameriko, kjer čaka marsikaterega gotova lakota, če ne še kaj hujšega. Toda vse svetovanje in odgovarjanje ne zda veliko, navadno nič. Naša fara bila je do letos še nekako obvarovana pred tem izseljevanjem, a po novem letu začeli so tadi od tu zahajati v daljni svet čez morje. Šlo je po novem leta že kacih 70 do 80 ljudi iskat si sreče v Ameriko. Toda žalibog, da se je marsikdo zelo zelo prevaral, in pisma, ktera pišejo ti Amerikanci nazaj, so navadno prav žalostna. Delo, če ga kdo dobi, je zelo težavno, velikokrat zelo nevarno in koliko se jih ponesreči po rudokopih, železnicah itd.! Toda kdor delo dobi je še srečen, ali koliko jih je tam brez dela, brez zaslužka! Kak» pa se tam godi enim ia dragim, naj razjasni mali odlomek pisma, ktero je pisal M. G. iz Sel tukajšnje fare. Med drugim pravi: Od nas jib js slo dosti v Ameriko, ki se zdaj trkajo po glavi, ali je prepozno, nimajo s Čim naza-. Hrvatov pride vsaki dan sem po 30, po 50.
Tnkaj hodijo in poBtaTajo okoli fabrik kakor psi, otroci pa in drugi delarci mečejo kain«Dje za njimi. VeŽkrat mn trže t hrbet ali kamor je, da B« precej zvrne. A pritožiti se nima kam. Na dalje piše, da jih t fabriki, t kteri dela, vsak dan veliko zboli, da popadajo kakor mrtri na tla od prerelike vro&ine in slabe vode. Enako pišejo tudi drugi. Vsak se kesa, da je zapustil BToj domaS kraj in želi si nazaj, a ni s čim.
Zani^etani so od tsih, spati morajo večkrat pod milim nebom, in kar zaslužijo, razdajo za hrano, stanovanje in večkrat tndi za zdravila po bolnišnicah, tako da jim le malo ostane. Pač bi bilo bolje, da bi se doma dobro poprijelt dela in bolj varčevali, potem bi gotovo tudi izhajali in ne bilo bi treba po svfta iskati negotove areČe.
Pri nas letos vse lepo kaže. Slive so polne, trta obeta obilo sadu. Ta teden začela je že cveBti. Letos nam je mraz hvala Bogu! popolnoma prizanesel. Le piS in vihar danes zjutraj je polomil obilo mladik na trtah. Gosenice so tudi tukaj naredile po nekodi obilo ^kode na Badnjem drevju, zlasti v Podzemeljski fari.
Iz Zastave pri Černomlji dne 22. junija. Drage »Dol. N." Tudi tukaj pri nas na meji hrvatski vas radi prebiramo ; toda od našega kraja se le redko dobi kakov dopis.
Zaradi tega podamo naslednjo poročilo:
Žitna polja nam kažejo, da bodemo obda~ rovani z obilnim plodom, vinska trta nam obeta lepo nado, ako nam bo to obvarovano od onega, ki je nad nami. Mislimo da bode veseli kmetic v jeseni z «adovoljnostjo spravljal vinske trte obilni sad.
Y nedeljo 19. meseca obhajali smo v naâi floeedni vasi v Gribljah cerkveno žegnanje. Bil je prav prijazen d»n, soJnce nam je pošiljalo svoje mile žarke in hladen vetrec je prijazno pihljal. Po dokončam službi božji podali smo se T góstilno ter se nekoliko pokrepčali z dobro juho in s skdko vinsko kapljico.
Ko smo bili pozabivši vse težave pri najbolji! volji, pridrvi se druhal domaČih fantalinov iz okolice namreč iz Podzemlja in Otoka, izmed katerih je nekcteri uže sliSal kako nemško besedo ter se hoče sedaj tisto napačno zgovar-jaje z njo ponašati.
Ko pa ga je neki narodnjak opozoril, da se pri nas raje Čujejo slovenske besede nego popačevanje nemških, je ta sirovež vzdignil ■vojo roko ter naenkrat začel v svoji surovosti razbijati, in malo je manjkalo da ni prišlo do tepeža.
Ako vže taki pobalini se hočejo ponašati s svojo slabo nemáčino v popačenem elogn, ni čudo da se branijo slovenščine gospodje ki nemško dobro znajo. Slovenec, govori elo-vensko I
Domačé vesti.
(Premembe.) Preč. gosp. L Tavčar, župnik pri sv. križu pri Kostanjevici, je šel v pokoj, PreČ. gosp. A,^ Zoreč, župnik v Mokronogu je umrl. — C. g. J. Z g ur je šel iz Loškega potoka za župnika v Ledine pri Idriji. Preč. gosp. Koprivnikar župnik na Savi pa je postal dekan na Vrhniki.
(40letnica gosp. V. Jevnikarja,) predsednika tukajšnje okrožne sodnije, se je zadnjo saboto kaj lepo poslavila. Prejšnji večer je bila prelepa bakljada, k slavnej večerji v saboto pa se je zbralo nad 100 gospodov.
(Zoper novo pošto v Leskoveu) se nekateri zavidljivi ljudje upirajo. Mi jih le vprašamo : Kdo bode Vas le silil, da bi se te nove dobrote posluževali?! Vsaj bote tudi dalja lahko nosili pisma v Krško, — če Vam je daljša pot IjnbSa kakor krajša!
(Toča) je letos že večkrat pobila in na raznih krajih. Najhujše so bile zadete nekatere vasi okoli Kočevja proti Staremu logu. Tndi nekateri kraji v novomeškem in krškem okrajnem glavarstvu so imeli prve dni junija že točo. Kaj hudo je bila toča pobila okoli âmartna pri Litiji. Napravila je ta nezgoda škode čez 300 tisuč samo v Novomeškem in Kočevskem okrajn.
(Požari) so bili tekom meseca junija na mnogih irajih: na Bučki, v Ardrem pri Raki, v Venišah pri Leakovcu, »a Tržki gori pri Krškem, pri Mirni peči, koder je povsodi po nekaj hišic ali hremov pogorelo. Po nekod so menda hudobni ljudje še sami zakurili,
(Vojak utonil) Topničareki vojak, doma blizo Celja, z iroenom Vanovšek, izmed tistih, ki so radi strelišča vojaškega nastavijeni na Srednjem Marcfu pri Krškem, kopal se je v nedeljo 12. t. m. na čisio nenevarnem prostoru v Savi, a je zašel v globočino in ker ni znal plavati, je utonil. — Drugi njegovi tovariši so se na istem mestu le težko rešili. —
(Zamenjala sta ae) pri veselici v Šent Jerneju 19. t, m. vrhna sukinja in pJed. Dotični naj se blagovolijo pri novomeški pošti oglasiti.
(Nove maše bodo imeli letošnji čč, gg. no vomaš niki): Andrej Cesenj 24. julija T Št, Vidu nad Ljubljano; Iv. Hladnik v Rovtah 17. julija ; Mihael Horvat pri sv. Urbanu poleg Pfuja 21. avgusta; brata Alojzij in Anton Kreiner v Srednji vaei ; Ivan Mika v Hotederšici 24. julija; Gustav Šifrer v Ljubljani pri nunah 14. julija; I^an Volk v Ljubljani pri sv. Jakobu 17. julijaj Ignacij Zupanec v Kranji 17. jul. ; A. Gabrič v Leskovcu 17. jul.; Ivan Miiiier v
Ljubljaoi T Marijaoiâki kapeli 12. julija; Fr. PavlÎQ v Smledniku 17. julija; Fr. Pokoren t Loki 17. jul. ; Franjo Perne t Trsteuiku 31. jul.
—	C. g. Žužek prejme samo subdijakonat, proB-biterata ne, ker še nima kaaouiâue starosti.
(20 goldinarjev), darovala je blaga dobrotnica J. Hotschevar iz Krškega „proato-voljûi požarni brambi" v Šent Vidu pri Zatičini. Za blagi dar ee t imenu druâtra najtoplejše zahvaljuje; Odbor p. p. br. Šent Yiďske.
(Dražba za preložitev ceste) tako imenovanega Stružkega klanca bo 6. julija v Ljubljani.
(„Pedagogiško druStvo) v BlrSkem je ravnoW izdalo in založilo „PedagogiŘki letnik", obseaajoč „Obono vzgojeslovje" (po dr. Jos. Miohu pôslovenil Fr. Gabráek), »Pouk o črtežih" s podobami, IL del (Joa. Bezlaj) in razne pedagogično-didaktične spise. Cena kujigi je za neude 1 gld. 40 kr. (po pošti 5 kr. već). — Poleg tega so se izdali posebni odtisi „Obfinega vzgoj eslo vj a' (cena 80 kr.) in „Pouka o ěrtežih" (cena 50 kr.); po poŠti 5 kr. veë.
Ker so te knjige prve v tej stroki, nadejati se je obile naročbe. — Denar naj se po-ěilja odboru ^PedagogiSkega društva" t Krškem.
—	Knjige BO namenjene največ uÈiteljem, „ponk o planih pa tudi zidarjem. — To društvo zasluži vse podpore.
(àoUke Drobtinice) v petindvajsetletni apomin smrti A. ÎÎ. Slomaeka, učiteljem, odgojiteljem iu prijateljem šole spisal Franc L. Jam-šek, naduČitelj in bivši c. kr. okrajni šolski nadzornik v Reichenburgu. Tako se zove mióna knjižica tiskana pri Milicu v Ljubljani, ktero imamo pred seboj. — Res, krasno delce je — in za namen, kterega ima, prekoristno: vredno obhajati spomin prvaka slovenskih pedagogov — in pokazati učiteljem, zlasti mlajšim, kako naj se podučuje v duhu pokojnega Slomšeka, kakor nam g. pisatelj v uvodu sam naznanja.
Knjižico krasi mila podoba knezo-vladike Slomšeka; popisano je naj prej jedernato življenje A,, Slomšekovo; potem slede odstavki: Slomšek o domači odgoji otrok; Slomšek o šoli; Slomšek o učiteljih; Slomšek kot praktični šolnik; Slomšek o domoljubju in rodoljubju; Slomšek o materinem jeziku; Slomšek o petju. „Na konci" — pač prav sklene g. pisatelj: drznem se trditi, da je Slomšek ne le prvak slovenskih
—	ampak jeden najv«čih pedagogov naša širne Avstrije. In kar dalje piše v tem „koncu*, moramo pac pritrditi vaacej besedici. Želimo le, da bi to čitali ne le vsi učitelji, ampak vsi Slovenci — in kmaln bode Slomšek resen iz zapora v MakoljahI
Y dragem oddelka sledé nekterî jedrnati eeslavki tikajoči se strogo uČiteljstva: Učitelj začetnik; za koliko podpira šolska ustrahoval-nost ali disciplina podačevanje neposredno? avancement ljudskih učiteljev; pospešajmo branje dobrih bukev med Slovenci; učitelji slovenski zjedinimo se tesneje.
Tretji oddelek je: Iz šole za šolo. Y njem priobčuje vrli g. pisatelj, praktični uie 30. let delujoči šolnik A) slovnične vaje ,naloge v iz-obražbo prostih stavkov'. Zbral je tu v jedao posodo, kar je priobčeval v „Učiteljskem Tovarišu*' v korist zlasti začetnemu sotrudniku, mlaj-šej sotrudnici; B) Slovenski pravopis. Pregledali smo ta oddelek; nismo šolnik vendar se drznemo trditi, da bode rabil te vaje vsak učitelj, vsaka učiteljica z največjo koristjo.
Sezite ljubi Slovenci po tej knjižici, zlasti pa Yi, kterim je posebej namenjena! Poslavili bodemo s tem moža, kakoršnih imajo malo veliki narodi — A. M. Slomšeka — in brez dvoma koristili mnogo tudi našej milej, nadobudnej mladini! Cana broŠiranej knjigi je 1 gld., ve-zanej v platno 1 gld. 20 kr.
Razne vesti.
* (V premislek:) Kdor ne odpre oči, Mora odpreti mošnjo.
*	(Premeíěeaje zvonika.) Y Ameriki £a davno ni nió nenavadnega, da se cela poslopja prestavijo iz kraja v kraj in podjetni Jonataa ee kar ni6 ne plaši premestiti v STovem Yorku 3—5 nadstropno hiâo iz Jedne ulice v drugo. Y Evropi pa še tega ne poznamo, a polagoma se bode to tudi pri nas udomačilo. Te dni bodo v Bologni na Laškem zvonik cerkve v Trettn, tik „Porta Lama" za Seat metrov naprej pomaknili.
*	(Navaden pomoČek) hudobne krave, ki med molžo brcajo, hitro vkrotiti, ne da bi jih vko-lenčili, je ta, da jim položimo na križ mokro ruto, na kar se tako umirijo, da jih brez težave pomolzemo.
*	(Vremensko prerokovanje.) Svet Vid črešeuj sit. — O sv. Vidi (15.) se ekozi noć dan vidi, èe se v postelji stegneš, že v dan dregneš, Če se pa spet akrfiia, že v dan tréiS — Pred sv. Vidom ôe pridejo muhe, leto imelo bo dneve prav aahe. — Megla dneva sv. Vida za pšenico malo prida. — Dež sv. Vida aa jeĆraen ni prida. Urbanovo (25. maja) solnce in Vidovi dež, prav dobrega leta pričakati smeš. — Sv. Vid mora moker bit. — Binkoltno blato, leto bogato. — Kakošno bo vreme na vnebohod stalo, takšno se bode v jes ni kazalo. — Telovo jasno, leto bo krasno, — Rožnika gromenje, motnega leta znamenje. — Če resnega Telesa dan deži, so žitna žetev slaba naredi. — Ce ri>/.uika sever hladi, prinese v deželo rži. — Kakosno ne vreme bo rožnika storilo, takošno se bode spet gradna ponovilo. — Toplo de-zevanje rožnika polne nam kaste in alnjake dá. — Rožnika mrzlo dežvanje, alabo za vino in panje. — Ce obrevt obrodi, sena veliko ni. — Če mati bo^o
T dežju teto obisknje (2.) nazaj h hriba v dežjn spet potuje, in za 4 tedne dežja oznanuje, — Marije device obiskauja god, se srečata leto in zima na pot. — Cirila dan dež in Metoda orebe in kostanj ogloda, — Će 8T. Marjeta (13. jnlija) deževala bo zelo, prav težko pod streho boš spravil senó. — Ůiali zrak Jakoba (25 ) polne shrambe da. — će bt. Jakob dež ali meglo gloda, ne bo to leto knopra, ne želoda. — Će 87. Jakoba solnce peče, o božiča vsakter k pedi teèe. — Pred av, Jakobom 3 dni lepo, rž stanovitno dozorel» bo. Svet Jakob nam naše žita zori, ie se taď solnee kuja, kremži. — Će dežek malsrpana samo praši, ae grcl'ga vremena noben ne boji. Kadar se prof juga prcvedri, hitro voz pod streho akri. — Blatno leto, gladno leto.
2ltna cena v Novem mestu 27. junija 1887.
Domače pšenice mernik 2 gltl, 40 kr, DebelaČe (koruze) 1 gld. 50 kr., Soršiee 1 gld. 80 kr., Rži 1 gld. 60 kr.. Ječmena 1 gld. 50 kr., Ajdo 1 gld. 40 kr., Ovaa 90 kr., Krompirja 1 gld.
Loterijske srečke.
Trst 18. junija	56 88 79 48 30
BradM 25. junija	67 72 7 77 62
Zahvala.
Vsem, ki so čaat. gospoda
Anton-a Zorc-a,
župnika v Mokronogu,
spremili v tako mnogobrojEcm številu k zadnjemu počitku, posebno pa preč. g. dekanu iz Trebnjega za njegov ginljivi nagovor, č, g. duh, pomoćniku v Mokronogu za njegovo veliko skrb in trud, vsem č. gg. duhovnikcm, veleč. gg. e. kr. uradnikom v Mokronogu, velce. gg. učiteljem, si. pozami brambi, vsem p. n. tržanom, darovalcem prelepih vcneev, pevcem zadnjih izborno petje, konečno preč. g, župniku iz St. Rnperta za 3i0v. sveto maso ob osmini, izreka najiakrenejèo zahvalo
Janez Zore, oče
[G8]	T iutionu v»c roilbioo.
V najem se takoj oddii
Hiša št. 230.
[70] tik mesta z vrtom in kletom. Več se izvé pri lastnika v Novemmestu St. 100.
V Šempetru pri Novomestu v farevžu so
W razna vina
[69-1] na prodaj od 8—12 gld.
Na prodaj!
I>ve dobro ohranjeni kočiji, ena na pot krita, druga
popolnoma krita (Glaevrngen), pri
[»1-3}	Franjo Kastelicu v Kandiji,
Zobozdravnika Paicliel-a
ustni in zobni preparati.
(Ustnovođna esenca in zobni prašek.)
lEvrBtna sredstva 5i$£enje in ehrofienjë zob, xftbrenijo, da se ne dela zobm kamen, oiveiljo nnta in odpratijo »mrdečo snpo,
PoBebnŮ otrjtije otle zobe, vstavljajo krvaTanjo dloBDa, zabranjujejo trobnjenje zub in etaloo rabijo, odpraifijo vsake iobne boleiine. Cena stekle-nloi zobovodni esence I gld., Ikaieljci zobnega praška 60 kr.
Dobiva h0 t Novem mestu pri Dom, RíIídIÍ-Ju, lekarju „pri angolju".	[54—4]
Jože Strzelba v Ljubljani
kupuje vedno po najvišji ceni ÉeŠminjevO lubje, jeternik in druge zelišča. — V Novem mestu sprejema blago iz prijaznosti gospa Marija Rolirntann.	[53-4]
kovačnlca s kladivom, nekaj zemlje, blixo železnice, močni pad vode, trije ognji, vsa orodja. Stoji na iepem kraji in ni blizo nobene konkurence. Več se 7-vo pri gospodu Ivan Plaser, posestnik	[S2—3]
T Radečah pri Zidaumost. (Doîenisko.)
Fino sveže mleko,
s kterim ee naj snažnejsc ravna, se lahko naroči po 7 kr. liter v mesto prineseno pri
Vodstvu dfïelne vinarske, sadjarske In poljedeljska šdIb [Gi—31	na Grmu.
Na î)rodflj hiSa z lepim vrtom v Žabji vasi hišna žt. 21. Auf/iist KnafelcA6i~2]
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se ua
Fraiic-a Ter5ek-a,
Uth trgovca z ietezjem na Valvaiorjeveni trgu it. 5, v hf&i C. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani.
Tu se dobé po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) is stare železniške iitie za oboke, Portland in Roman cement, slokador in alabaster gips, ŠtorjezaétokadDranJe, asfalt za tlak, sklejnl papir (Dachpappe), âtedîina ognjišča (špar-herd i) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in drage pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča
gori podpisani.
l
Odg*T<aral cifeduik, Uđajftt«y in luLožtÚk J. Kraje«.
IT o T om eut o. — Natianil J. Krajec,