:                             Sv. Višarje na Koroškem.
d^r~-~77°!~^'-~                                            '^l=j~s_- - —=                     Znano vam jb, •
f^                                                       ""'"'""'^-^'^--^^S   otroci, da imamo po.
fii§\            '                     J%            -jJ:i-                          jfl   slovenskei domovini
p           ^^^^PlipilPllJ^BMlM^^B   osobito niateri božjej
Ki^^^^^^rifcdBBHLHLiHjllHS^BH^^^^^^B   P°svečenih, v katere ¦HHH^^^^^BhHHH^^^^^^HHHH|[^M   pobožni Ijudje  radi ^^^^^^BH^^^HJj^^^jj^HBl^^HJ^Bj 4>odijo na božji pot.. . ^^M^BH^^BBKft^UBpiBMM-. J^/BJ^S^B^uSk   ^''J njiiui svete Vi-
|H^^^^^^^^Bf|^@^Q«hw8|||^^^^^Bh   ^rJe na Koroškem. ^^^^^^^^^^^^H^B9|^^^^n^D|Hr^^^^H   ne   slujo   samo  po *
^^B^^^^^^Bj^^^^^^BB^^^^^^B^^^^B   slorenskib nego tudi
|^HHIHSii!HHililHwEiiiišiiiiiltE po °i)iižnJni n^mških
in laških deželah.                                                                                                         :¦¦ ,
Višarska gora, ali kakor jo nekateri imenujejo, ,,Lušarska gora" raeri 1721 metrov na visokost. Najbliže ViSarij stoji gora »Viš," od tod baje tudi. irae Višarske gore. Najkračji pot iz Kranjske na sv. Višarje ide po go-renjskej železniei do Trebiža. Od trebiškega kolodvora se voziš debelo četert ure do goreajega Trebiža, kjer se ustaviš v gostDnici pri „Filaferji." Od tod je treba potem iti peš. Nekaj časa gi-eS po velikej eesti, dokler ne prideš do ^angelca," kateri kaže pot na goro. Od tod je debele tri ure b.oda po muogil* '"
— 98 — *
stermmah in kamenitib. berdih, predno dospeješ do verha gore. Na gori oster-miš o prekrasnem razgledu, ki se ti razgerae pred očfma. Tu vidiš na laško, tirolsko in kranjsko stran brez čisla planin, k nebu sezajočih. Kedar je obzor jasen, kažeta se tudi snežnika nVeliki zvon" in ^Ahnkogel".
Cerkev stoji na gorskem bregu, oziraje se po dolgej trebiškej dolini. Na desno ia levo sp koče in kramarski šatori. Ob velikib. praznicih na sv. Višarje mnogo tisoč ljudij pride iz bližnjih in daljnih krajev, in ti se nastane v treh nizkih, romarjem postavljenib hižah, ter nočnjejo v merzlej cerkvi. Duhovna sv. opravila na Višarskej gori terpe običajno od Diihove nedelje do male Go-sp&jnice. Potem raz oltarje pobero svete podobe, cerkveno orodje in vsa du-hovska oblačila ter prenes6 v žabniško župovino, a cerkev ostavijo odperto. Govore, da zaperta bi se odperla sania o sebi.
0 začetku božjega pota na sv. Višarje imamo pobožno pripovedko, katera ob kratkem tako slove:
Žabničani so uže od nekdaj imeli pravico, ovce pasti na Višarskej gori. Pasel je je vaski pastir. Zgodi se 1360. leta, da neko soboto ovac nij bilo na večerno molžo. Pastir jih išče po vsem gozdu, a ne najde jih nikjer. Iz-pehau pride na verh gore, in tam opazi čredo. A evo čuda! Vse ovce so klečale okolo brinovega germa, od katerega se nij genila nobediia. Pastir osiipel stopi bliže ter pogleda v germ. Lesena podoba matere božje z detetom t nar6čaji stoji sredi germa. Svet strab in groza preleti pastirja; ponižen poklekne ter čudovito podobo vzame t roko. Vesel ukrene svojo srečo pove-dati žabniškemu župniku ter mu izročiti podobo. Jedva se odpoti na Žabnioo, kar vsa čreda v lepem redu krene za njim, spreailjaj6č ga do župovine. Ljudje, vidžč ta neobični izprevod, stek6 se od vseh stranij poslušat, kaj se je dogo-dilo na g6ri. Župnik vzame podobo ter povpraša, kdo bi jo bil utegnil zaaesti na Višarsko goro; a nihče ne ve o tem ničesar. On potlej deae podobo v svojo hrambo. Jutrejdan ovce ne mirujejo, kakor bi ne mogle dočakati, da se jim blev odpre. Potem naglo odhite zopet na goro k brinovemu germu, in tudi podoba matere božje se najde sredi germa, kakor včeraj. Tako se je zgodilo trikrat zaporedoma, ter zato so eerkev zidali na Višarskej gori.
V zvoniku so trije lepo ubrani zvonovi; največji mej njimi je 22 centov težak in je na g6ro prišel 1834. leta.
Posebno lep je izprevod gornjib Štircev, kateri na Duhov vtorek v mraku s prižganimi svečami v roci prihajajo na sv. Višarje. Velika maožica ljudij 'se polagoma giblje k cerkvi, iz katere poje milo zvonjenje. Kakor sem slišal, pride vsako leto do 50 tisoč duš na sv. Višarje.
Lansko leto meseca avgusta sem tudi jaz bil z obfteljsko in prijateljsko dmžbo na sv. Višarjih. V gostilnici pri Filaferji smo si vzeli vodnika, ki nam je po noči kazal pot na g6ro. Bilo je uže pozno, ko pridemo do Bub-narjeve kerčme pod klancem, kjer si malo počijemo. Od tod se je bilo treba potem z veliko težavo propenjati po stermem klanci, predao smo stopili na sv. goro. V perrej Mži ugledamo luč na mizi, pri katerej je še pozno po noči sedel mlad človek in pisal na papir. Druzega dne zvem, da je to županska hiža, in mladi mož, kije tako trudoljubivo pisal še ob poznej uri po noči, bil je — yerli gospod Franjo Rup, katerega znate dovolj  po  njegovih lepih spisih
— 99 —
iz ,,Vertca". V seree me je razveselilo osobno znati gospoda, katerega še poprej nikoli nijsem videl. Poslovivšemu se od njega obetal mi je, da vam Se večkrat kaj napiše v pouk ia zabavo.            ;t; [ „ .    -,   ¦ ¦ \
Ta gospod je vaš velik prijatelj in zato iz njegovega peresa dobodete ge maogo krasnih spisov, kakor ste jih uže do zdaj čitali gotovo z velikim veseljem.
''•"'"  r: '7                                                                                                                           /. Tomiič.