MOSTOVI 1999/XXXI11 29
Stanko Klinar
Kako prevajati slovenske primernike
v angleščino?
Povzetek
Slovenske primernike (komparative) je mogoče razdeliti na a) premočrtne primernike (direct
comparatives) - te prevajamo, kot je opisano v slovnicah in učbenikih (večji - bigger, greater,
larger), b) približnostne primernike (approximative/absolute comparatives) - te pa prevajamo
na enega od naslednjih načinov: 1. z osnovnikom, ki ga lahko modificirajofairly, rather ali qui-
te\ iz kolokabilnih razlogov angleški osnovnik ni nujno slovarski prevedek slovenskega osnov-
nika; v takem primeru prehaja prevod v tukajšnjo četrto točko; 2. z obliko na -ish; 3. s primerni¬
kom; 4. idiomatsko, brez slovnične sheme, nevzorčno, izjemno; lahko s presežnikom.
Summary
in both English and Slovene, comparatives (regardless whether adjectival or adverbial) are di-
vided into two groups regarding their meaning and usage. (However, since the situation is com-
parable in both languages, primary emphasis is placed on adjectives.)
The first group comprises “genuine” grammatical comparatives, i.e. those which are part of
the straightfonvard progressive or reverse gradation and express a higher or lower degree of the
quality expressed by the positive degree. 1 These are regularly followed by Ihan in English and
kot, kakor, od in Slovene, e. g. Joe is older than Tone. / Jože je starejši kot Tone. Since their
meaning is based on their direct grammaticality, they can be called direct comparatives. As the
English and Slovene grammatical systems harmonize semantically (almost) completely in this
point, these comparatives do not present a major translation problem and this article does not
deal with them (apart from a brief notion for the sake of completeness of the article: 1 a/, 1—4;
1.1; 2.1,9-11).
The second group includes comparatives which, though formally comparatives, regularly de-
note a lower degree of the quality expressed by the positive degree; or, rather, they express a
hesitative decreased approximation of what the positive degree expresses and can be para-
phrased withfairly/rather/ (quite) + positive degree in English, and precej/dokaj + positive de¬
gree in Slovene. They are never followed by than/kot, kakor, od, e. g. An older man /ie “rather
old” / came round ... / Oglasil se je starejši človek / “precej star, ne več mlad, a tudi ne čisto
star” / ...) These can be called approximative comparatives. Or “implicit or absolute
comparatives” (by Quirk et al., 1985, 7.85) (1 b/, 5-8; 1.1; 2.2). Slovene comparatives of this
group show no clear-cut grammatically pattemed translatability. In English they are rendered in
one of the following ways (which are mostly idiomatically fixed in individual cases and thus not
interchangeable):
1. By the positive degree (2.2.1), often modified byfairly or rather (which add their particu-
lar undertone of inclination or disinclination respectively), and sometimes quite (which carries
1 According to Toporišič 1991, their basic task is to express “inequality” in reference to the
positive degree.
30 MOSTOVI 1999/XXXI11
the sense of neutrality or praise). The English adjective is often (far) different ffom the diction-
ary translation of the Slovene adjective, as it is subject to English collocation rules or is part of
idiomatic set phrases. (Examples 25-58)
2. By attaching the suffix -ish to the positive degree (2.2.2) (which in some cases may add a
negative connotation, more or less identical with that of rather in point 1.) (Examples 60-67)
3. By the English comparative degree (2.2.3). Unlike Slovene, the English language shows a
very limited number of approximative (“implicit or absolute”, cf. Quirk et al., l.c.)
comparatives, even though it includes those ofLatin origin (minor, major, etc.). As a result there
is practically a negligible number of instances with approximative comparatives on both sides.
(Examples 70 - 89)
4. By some idiomatic deviation (2.2.4), including even the omission/loss of the adjective (for
reasons of style in advertisements and in cases where it is inherent in its noun). (Examples 90-
104)
Apart from these four points some specific attention is dedicated to the Slovene word več (4
- 4.4.), which in some cases is - and in others is not - a comparative, and this inconsistency
may generate [serious] translation errors. (Examples 110-145)
The appendix contains two fmal notes. The first (5.1) points out that the situation may be re-
verse to point 1 above: comparatives in English, positive degrees in Slovene. As these
comparatives are mostly constituent parts of technical terms (sterotyped or set expressions) they
do not present a serious translation problem, as they can easily be included in a bilingual dic-
tionary (regardless of their grammatical background) insofar as an equivalent exists in both lan-
guages.
The second fmal note (5.2) suggests that approximative comparatives should, on account of
their idiomaticity, be included in (bilingual) dictionaries as separate entries. In the Slovene-Eng-
lish Dictionary (Grad-Leeming, 1992), this is the čase with manjši, večji, starejši, mlajši, slabše,
bolj, bolje, boljši, manj (some others, eg. krajši, are recorded under the positive degree entry).
These comparatives are probably taken from the SSKJ (Bajec et al., 1987-1991), where they
also figure as independent entries. The Slovene-English Dictionary, however, unlike the SSKJ,
does not distinguish between the direct and approximative status of the respective comparatives,
and overlooks the fact that the Slovene approximative comparatives can, or even must, some-
times be translated into English in the form of the positive degree. Or the translation occurs
along vvordformational (the suffbc—ish) and/or idiomatic lines.
Sestavek išče zgolj odgovor na naslovno
vprašanje in se ne ukvarja z nikakršnim slov¬
ničnim opisom slovenskih in angleških pri-
memikov/komparativov. Ne ozira se na razli¬
ko med pridevniki in prislovi in ne na različne
oblike stopnjevanja, vnemar pušča vrstnost in
(ne)možnost za stopnjevanje, skratka ne za¬
muja se z nobenim slovničnim opisom stop¬
njevanja. Te in podobne reči najdemo v Topo¬
rišič 1991 in Quirk et al. 1985 in jih bomo
imeli tukaj za samoumevno predznanje. V se¬
stavku bo torej govor zgolj o prevedljivosti
slovenskih primernikov ne glede na besedno-
vrstno pripadnost in obliko.
1 Bistvena pri iskanju odgovora na naslov¬
no vprašanje je pomenska razporeditev pri¬
mernikov. Po Toporišič 1991 poznamo dve
pomenski vrsti:
a/ »Primernik rabimo ... za to, da izrazimo
neenakostmed dvema predmetoma:
1 Jože je starejši od Toneta.
2 Bilo je lepše, kakor sem mislila.
MOSTOVI 1999/XXXI11 31
3 Drama je boljša, kot se mi je prvotno
zdelo.
4 Skromnejša je ko vijolica.« (str. 264)
b/ »Primernik ... uporabljamo tudi samo
za izražanje določene mere lastnosti, ki jo ima
kak predmet. V takem primem ne mislimo na
kakšno primeijanje, ampak hočemo izraziti le
vrednost srednje vrste:
5 Pokažite mi, prosim, kakšno boljše blago
sivozelene barve (tj. ne prav slabega ali do¬
brega).
6 Letos prodajajo po cestah kostanj slabše
vrste (ne takega kot navadno).
7 Dajte mi, prosim, bolj zapečen kruh (ne
prav bledega)!
8 Zadnjič se je pri nas oglasil starejši člo¬
vek in nas prosil pomoči (ne prav star, pa tudi
ne več mlad).« (str. 264 in 265)
Iz navedenih Toporišičevih primerov spoz¬
namo dvoje.
1.1 PRVIČ: Dmgače kot pri primerih 1—4
(tam izraža primernik višjo stopnjo lastnosti
kot osnovnik; lahko bi tudi nižjo, če bi bil tam
kak primer obratnega stopnjevanja: dober -
manj dober, npr. Dramaje manj dobra, kot se
mije prvotno zdelo.) izraža primernik pri 5-8
ne samo »vrednost srednje vrste«, marveč de¬
jansko nižjo stopnjo (manjšo količino) lastno¬
sti kot osnovnik, četudi formalno ni obratno
stopnjevan; boljše blago pri 5 je manj dobro
kot dobro blago. 1 Prav vse pripisane razlage v
oklepajih pri 5-8 je mogoče sopomensko
izraziti s precej/dokaj + osnovnik (v nekate¬
rih primerih je mogoče pomisliti tudi na para¬
frazo čisto/bolj + osnovnik): precej/dokaj
dobro blago, precej/dokaj slab kostanj (čisto
slab, bolj slab), precej/dokaj zapečen kruh,
2 Spomnimo se stare šale:
Pri zdravniku:
»No, a se zdaj dobro počutite?«
»Dobro ne, ampak bolje.«
»To je pa ja dobro, če vam gre bolje.«
»Ampak bolje bi bilo, če bi mi šlo dobro!«
precej/dokaj star človek. Ker po taki razlagi
primerniki v teh primerih izražajo nepolno/
približno količino lastnosti - ali dmgače po¬
vedano: izražajo približevanje polni količini
lastnosti, ki jo izraža osnovnik - lahko pri¬
mernike iz te razpredelnice imenujemo prib-
ližnostne primernike (approximative compa-
ratives). Primernike iz prve skupine, ki imajo
polno/premočrtno primerjalno nalogo glede
na osnovnik in torej dejansko izražajo neena¬
kost -jasno poudarjeno večjo ali manjšo ko¬
ličino lastnosti kot osnovnik - pa lahko ime¬
nujemo premočrtne primernike (direct com-
paratives).
1.2 DRUGIČ: Primere 5-8 je kljub Topori-
šičevi razporeditvi in razlagi v oklepaju ven¬
darle mogoče razumeti tudi kot premočrtne
primernike. (Primer 6 ima tako razlago, da to¬
vrstnemu razumevanju naravnost idealno us¬
treza: izraža neenakost in bi bil lahko zapisan
tudi v prvem Toporišičevem razdelku.) Konec
koncev ne vemo, kako so sobesedilno in polo¬
žajno pogojeni. Ali ni morda prodajalka pri 5
že prej pokazala blaga sivozelene barve, ki pa
se kupcu ni zdelo dovolj dobro? Ali ni kostanj
pri 6 kratkomalo slabši od lanskega? Ali nima
pri 7 prodajalka na polici tudi bolj zapečenega
kruha od tega, ki ga je ponudila? Z malo spre¬
menjeno ubeseditvijo in dejanskim poznava¬
njem položaja bo tudi »starejši človek« pri 8
lahko pomenil starejšega od tistega, ki se je
oglasil pred njim. Spoznanje, ki sledi iz tega,
nas opozarja, daje ločnica med približnostni-
mi in premočrtnimi primerniki prosojno tenka
in dovoljuje prehajanje skozi pore. Za preva¬
janje ima to neugodne posledice, ker ni mo¬
goče zmeraj jasno določiti, v katero skupino
kak primernik spada. Zamenjavanje skupin pa
lahko sporočilo v prevodu - ta je zelo različen
za obe skupini, glej 2.1 in 2.2 - zamegli ali
docela izkrivi.2 3
2 Delovna naloga protistavnega razisko¬
valca je, ugotoviti, kako se prevajajo primer¬
niki iz razdelka 1 a/ (1-4) in kako primerniki
32 MOSTOVI 1 999/XXXIII
iz razdelka 1 b/ (5-8). Delovna domneva - in
praksa to potrjuje - je: primerniki iz razdelka
1 a/ se prevajajo v angleščino kot primerniki
(glej v nadaljevanju 2.1), primerniki iz razdel¬
ka 1 b/ pa večinoma drugače (glej v nadalje¬
vanju 2.2).
(Ker je prevajalska rešitev za razdelek 1 a/
splošno znano dejstvo, je naloga tega sestavka
predvsem, da ugotovi, kako se prevajajo pri¬
merniki iz razdelka 1 b/. Zaradi zvestobe na¬
slovu pa se na kratko pomudi tudi pri razdel¬
ku 1 a/.)
Angleški prevodni odziv na slovenske pri¬
mernike:
2.1 A/ Premočrtne primernike prevajamo v
angleščino s primerniki.
To je tako splošno znano, da tukaj ne po¬
trebuje utemeljitve. Razloženo je v vseh an¬
gleških učbenikih in slovnicah (za Slovence)
in sodi v temelje (slovenskega) anglističnega
znanja.
9 Jože je starejši od Toneta, (navezava
na 1)
- Jože is older than Tone.
3 Izjave »Dr. Ivan Tavčar ... je bil sila uža¬
ljen, ko je kupoval Visoko, in je večji delež
zanj dala žena Franja. Zelo je bil prizadet, ker
ni bil lastnik samo on, ker se je običajno v ti¬
stih časih vpisovalo, da je bil lastnik samo
moški.« (Vinko Demšar, Vir, 30. junija 1998)
ni mogoče zanesljivo prevesti, dokler ne ve¬
mo, ali je bil prispevek gospe Tavčar dejansko
»večji« od prispevka gospoda Tavčarja, ali pa
je bil le »precej velik«. (Iz drugih virov vemo,
da sta bila v zemljiško knjigo vpisana oba,
vsak kot polovični lastnik. Če je bil torej njen
delež enako velik, je »večji delež« v obeh po¬
menih neustrezen. Bil je v resnici polovični
(ali enak) delež. - Idealen primer, kako mo¬
ra prevajalec iskati zunajjezikovne/zunajbese-
dilne podatke za uspešen prevod; hkrati pri¬
mer prevelike ohlapnosti/nediscipline sloven¬
skega besedovanja.)
10 Drama je boljša, kot se mi je prvotno
zdelo, (navezava na 3)
- The play is better than I found it at first.
11 Skromnejša je ko vijolica, (navezava
na 4)
- She's more modest than a violet.
It's more modest than the violet.
(Pač glede na to, na koga ali kaj se sloven¬
ski stavek nanaša.)
2.2 B/ Približnostne primernike prevajamo
v angleščino:
2.2.11. z osnovnikom, ki ga lahko modifi¬
cirajo fairly ali rather ali quite; fairly in
rather (s slovenskim prevodnim odzivompre¬
cej/dokaj/čisto/docela/bolj) s svojo posebno
težnjo v pohvalnost ali odklonilnost v skladu
s to težnjo premikata čustveni poudarek, kot
je razvidno v nadaljevanju pri primem št. 25;
glej tudi primere 26-58; quite se nagiba v po¬
zitivno ali nevtralno konotacijo;
2.2.2 II. z obliko na -ish; končnica -ish
(pritika se na pridevniški osnovnik, toda glej
2.3), ki sicer izraža približevanje k z osnovni¬
kom izraženi lastnosti in se v slovenščini tudi
lahko parafrazira s precej/dokaj, lahko teži v
slabšalnost in tudi lahko napelje ton v to
smer; glej primere št. 60-67;
2.2.3 III. s primernikom. Trditev je oprta
na dejansko rabo v vsakdanji praksi in na
Quirk et al. 1985 (7.85, pp. 466, 467), kjer je
govor o »implicitnih« ali »absolutnih« pri¬
mernikih. Taki naj bi bili latinski primerniki
senior, junior, inferior, superior, minor, major,
prior, anterior, in sicer zato ker
»they are not trne comparatives in English,
since they cannot be used in comparative con-
structions with than as explicit basis of com-
parison:
12 A is folder lthanB.
senior)
Such Latin comparatives may be called im-
plicit. (Another term that occurs is “abso-
lute”.)
A more or less “absolute” comparative
MOSTOVI 1999/XXXIII 33
may occasionally be found also with other ad-
jectives, as in
13 an olderman [“rather old”], the better ho-
tels,finer restaurants, larger political parties.«
Quirkovim primerom lahko dodamo še na¬
še primere št. 77, 75, 79, 80, 81: fuller figure,
easier routes, wider areas, higher regions,
more impressive castle, in nekatere iz nasled¬
njega odstavka.
V nekaterih tehničnih terminih je raba
približnostnega primernika kolokativno utrje¬
na: lesser/minor poets, minor offence, minor
injury, major injury (= serious injury), minor
operation, major operation (= serious opera-
tion), lower court, lesser spotted eagle; poorer
districts; tudi pravkar navedeni larger politi¬
cal parties. (Glej 83-88 in 5 . 1 .)
Quirkovo ime za naš približnostni primer¬
nik (approximative comparative) je torej »im¬
plicitni« ali »absolutni« primernik. Vpraša¬
nje, katero ime je ustreznejše, pustimo na tem
mestu ob strani in se posvetimo nekaterim
spoznanjem, ki izhajajo iz Quirkovih trditev.
a) Razpoznavni znak »absolutnega« pri¬
mernika v angleščini je možnost nadomesti¬
tve z osnovnikom, ki ga opišemo z rather (ol¬
der = rather old), in nemožnost/nesmiselnost
vezave z than. (Vzporedna trditev s sloven¬
skimi ustreznicami velja za slovenske približ-
nostne primernike.)
b) Beseda »occasionally« v Quirkovem na¬
vedku kaže na majhno število absolutnih pri¬
mernikov tipa older v angleščini. Tvorba teh
je omejena, vzorec je nizkoproduktiven ali
sploh neproduktiven. Pomembna razlika s
slovenščino, kjer imamo opraviti z veliko
približnostnimi primerniki, čeravno njihova
tvorba tudi ni docela neomejena.
• • •
Omejena produktivnost se izkazuje v ne-
možnosti rabe nekaterih primernikov v prib-
ližnostnem pomenu. Namesto njih se rabi pre¬
cej/dokaj + osnovnik (torej pomensko istove¬
ten izraz, glej 1 . 1 ). Npr.:
15 a) (Vremenska napoved): Na Primor¬
skem precej jasno ... V prihodnjih dneh bo
vremeprecej oblačno po vsej državi.
??? Na Primorskem jasneje ... V prihod¬
njih dneh oblačneje po vsej državi.
b) Janez je precej bolan/bolehen, (lllbolj
bolan/bolehen. * bolnejši/bolehnejši.)
(ad b/: Zdi se, da v povedkovnem položaju
približnostni primernik ni mogoč ne v slo¬
venščini ne v angleščini: Union je eden bolj¬
ših hotelov (približnostni) — Union je boljši
(premočrtni). Ta pojav bo obsežneje razložen
na drugem mestu.)
Pomembno je, da v pravkar navedenem
primem, in v naslednjem (16), ne moremo
predrugačiti nobenega od pridevnikov, ne da
bi zajadrali v slogovno čudaštvo. (Sporočil¬
nost sicer ostaja še razberljiva.)
16 Na Primorskem in v višjih legah precej
jasno, dmgod zmerno do pretežno oblačno.
??? Na Primorskem in v precej visokih le¬
gahjasneje, dmgod oblačneje.
»V precej visokih legah« namesto »v višjih
legah« ubira seveda nasprotno smer, vendar
tudi ta pristaja v jezikovnem čudaštvu. Se en
nasprotni primer:
17 Proti večem so možne krajše nevihte.
???Proti večem so možneprecej kratke ne¬
vihte.
(Glej tudi 37: precej kratka poročila??/39:
precej kratek obisk??/pri 38 ima precej kratek
nekoliko drugačen pomen.)
Zdi se, da našega primera 36 ne bi predela¬
li v »?Ropar je bil oblečen v debelejšo tem¬
nejšo bundo.« Dva približnostna primernika
skupaj nista zaželena.
Podobna slogovna razporeditev variantnih
izrazov velja tudi v angleščini. Glede pasti
slogovnega čudaštva glej 2.3 in glede možno¬
sti za napačno sporočilo glej 1.2 in primer št.
20 (»Janko Kersnik«).
O tem, ali se rabi primernik ali parafraza s
precej + osnovnik ali lahko oboje (40,44), od¬
loča izključno ustaljena raba, in to v slo-
34 MOSTOVI 1999/XXXIII
venščini in v angleščini (tam seveda fairly,
rather, quite, -ish.. .). (Ustaljene rabe se učimo
v okviru vsesplošne vokabulame idiomatike
in posebej primemiške kolokabilnosti - kot jo
ponazarjajo številni primeri v tej razpravi.)
• • •
c) Marsikateri slovenski približnostni pri¬
mernik bomo prevedli z latinskim primerni¬
kom:
18 večje politične stranke
- major political parties; tudi: larger/
(rather large) political parties
19 manjša zadeva
- a minor point; tudi: a less important point
(glede na implicitni pomen tudi: a quite
unimportant point); (po Quirk et al., l.c.).
(Glej tudi 2.2.3.)
Način prevajanja slovenskih približnostnih
primernikov z »absolutnim« primernikom to¬
rej ni in ne more biti pogost. Ni ga mogoče
paradigmatsko razširiti. (Vsaj ne daleč čez tu¬
kaj navedene primere.) Kakor hitro bi to ne¬
preverjeno poskušali, bi tvegali, da bo primer¬
nik v angleščini razumljen kot premočrtni pri¬
mernik. Npr.: odziv domačega govorca an¬
gleščine na prevod
20 Janko Kersnik se je rodil v manjšem
mestu severno od Ljubljane.
- * Janko Kersnik was bom in a smaller
town to the north ofLjubljana.
je: Smaller than which? Približnostnega
manjši torej, ki je v slovenščini izredno po¬
gost, ne moremo prevajati s smaller! (Glej
primere 28-35, 64, 65, 92; glej tudi 5.2.)
- Drag primer: analogno z »older man«, ki
je sprejemljiv (Quirk et al., l.c.), bi pričakova¬
li younger man (»mlajši človek«), vendar ob¬
staja ta - drugače kot v slovenščini - le v pre¬
močrtnem pomenu. - Takih pasti je v sloven-
sko-angleškem odnosu še veliko, zato kaže na
angleški strani uporabljati le preverjene abso-
lutne/približnostne primernike. (Slovenski
prevajalec naj jih po slovenskem vzorcu ne
proizvaja. Glej primere 70-89.)
2.2.4 IV. z docela nevzorčnimi idiomatski-
mi odkloni, npr.: »višja izobrazba - college
education« (96), »pomembnejši - of regional
importance« (100); možni so popoln izpust
(ignoriranje) slovenskega pridevnika v prevo¬
du (primeri 90-93) in drage idiomatske po¬
sebnosti/nepričakovanosti (94, 95, 97, 98, 99,
101), lahko presežnik.
2.3 V zvezi z 2.2.1 do 2.2.4 je mogoče reči:
v posameznem primera je navadno ustrezna
samo ena rešitev. Kdaj je katera od različic
(ne)dopustna, ni decela jasno. Zdi se, da imata
nekaj vpliva širše sobesedilo in govorčeva
osebna slogovna usmerjenost. Zadnjo besedo
ima v vsakem primera idiomatska sprejemlji¬
vost/ustaljenost, ki se ravna po oblikovnih
omejitvah; končnico -ish, na primer, uporab¬
lja le omejena skupina pridevnikov german¬
skega izvora brez pridevniške pripone (izjema
je pripona -y): youngish (63), oldish (62, 63),
easyish (66), shortish (67), smallish (64, 65)
(a tudi tu je treba upoštevati kolokabilnost:
zveza *Newish Slovene history (98) kot pre¬
vod naslova »Novejša slovenska zgodovina«
kratkomalo ne obstaja!) - proti *theoreti-
callish (46), *seriousish (51), *leadingish
(55). Semantična omejitev v primera št. 47
(»You go on ahead, I'm rather slow.«), kjer
grajam samega sebe, je razvidna iz dejstva, da
rather ni mogoče nadomestiti s fairly, razen
če pričakujem, da me bo sopotnik zaradi moje
počasnosti pohvalil.
(Glej tudi Klinar 1966, str. 206 in 207, od¬
stavka 4.2.2 in 4.2.3, kjer so približnostni pri¬
merniki označeni kot pododdelek manjšalnic;
ker izražajo nižjo stopnjo lastnosti kot osnov-
nik (glej tukaj 1 . 1 ), torej manjšo količino te
lastnosti, jih je mogoče imeti tudi za manjšal-
nice.)
3 Ponazoritveni primeri
ad 2.2.1:
25 Sedaj so v modi krajša krila.
- (a) Fashion now prescribes short skirts.
MOSTOVI 1999/XXXI11 35
(Čustveno nevtralna navedba dejstva. Izja¬
va je v slovenskem izvirniku zaradi približ-
nostnega primernika sicer omiljena, a omilje-
nosti v prevodu ni mogoče posneti. Angleška
izjava »shorter skirts« vsebuje premočrtni pri¬
mernik in za naš prevod ni uporabna. (Impli-
cite pomeni »shorter than before«, to pa v iz¬
virniku ni mišljeno.) Neomiljeni angleški pre¬
vod »short skirts« je seveda hkrati prevod
enako neomiljenega izvirnika »kratka krila«.)
(b) Now,fairly/(quite) short skirts are fas-
hionable.
(Izjava se s strani govorca lahko razume
kot pohvala, kot priporočilo ali nasvet; govo¬
rec razume pojav kratkih kiklic kot še spre¬
jemljiv, kot da hoče reči: »The skirts are on
the short side, but not impossibly short.«/(...
not indecent.«))
(c) Girls now wear rather short skirts.
(Izjava kaže na govorčevo odklonilno sta¬
lišče do kratkih kril in tistih deklet, ki se tako
oblačijo. (Glej tudi 67.))
26 Oglasil seje mlajši moški.
- (a) A youngman came round. (nevtralno)
- (b) A fairly young man came round.
(všečno)
- (c) A rather young man came round.
(odklonilno)
(Glej tudi 63.)
27 Profesorica klavirja je pripravila zvezek
lažjih etud za učence drugega razreda.
- (a) The piano teacher prepared a volume
of easy etudes for her class II.
(nevtralno, a primemo)
(b) ... fairly easy etudes... (pohvalno,
všečno)
... pretty/(quite) easy etudes... (pogovor¬
no, domačnostno, kolegialno pohvalno)
(c) ... rather easy etudes... (odklonilno;
sopomensko z »easyish«, št. 66)
28 Janko Kersnik se je rodil v manjšem
mestu severno od Ljubljane. - J. K. was bom
in a small town to the north ofLjubljana. (Kot
rečeno - primer št. 20 - približnostnega manj¬
ši ne moremo prevajati v angleščino s smaller.
Ker je približnostni manjši v slovenščini
izredno pogost, slovensko-angleški slovar pa
zanj ne navaja prevoda small (glej 5.2), je nje¬
gova prevedljivost ponazorjena tukaj z več
primeri (28-34); dodan je premočrtni manjši/
smaller (35), obliko na -ish najdemo pri 65,
idiomatske odklone pa pri 90, 92, če ne tudi
pri 56 in 57.)
29 Boštanj je manjše gručasto naselje na
dveh savskih terasah. - Boštanj is a small nu-
cleated settlement situated on two river ter-
races above the Sava.
30 Ob termoelektrarni sta v Brestanici
manjša obrata živilske in lesne industrije. -
Apart from the thermal power plant, Brestani¬
ca boasts two small food and timber Process¬
ing enterprises.
31 V kraju je manjši obrat tovarne izolacij¬
skega materiala. - ... a small insulation mate-
rials factory.
32 Blizu naselja so zrasle manjšeMedijske
Toplice. - ... is the small Medijske Toplice
Spa.
33 ... skozi naselje Dobovec in mimo
manjšega smučišča Lontovž. - ... Through
the village of Dobovec and past the small
Lontovž ski-facility.
34 Spodaj na sedlu je bilo manjše pokopa¬
lišče. - A small graveyard has been discov-
ered on the saddle below.
35 Ob manjšem hotelu je kopališče na pro¬
stem (olimpijski in dva manjša bazena). -
There is an 01ympic swimming pool and two
smaller pools next to the smaller hotel. (Pre¬
močrtna primernika! V tistem kraju je še en
velik/večji hotel, ki pa nima kopališč na pro¬
stem. Kopališča ima manjši od obeh. (Zunaj-
besedilni/zunajjezikovni podatki so za pravi¬
len prevod nujni!) Dmgi primernik ima pre¬
močrtno primerjavo v samem besedilu: oba
draga bazena sta manjša od olimpijskega.
(Primer 35 sicer v celoti spada k našim pona-
zoritvenim primerom 9-11.))
36 MOSTOVI 1999/XXXIII
36 Roparje bil oblečen v debelejšo temno
bundo. - The robber wore a thick dark-col-
oured anorak.
37 Najprej pa krajša poročila, (na radiu) -
First some briefnews./First a short outline of
news.
38 Prejmite lepe pozdrave s krajšega do¬
pusta v Bohinju. - Greetings from Bohinj -
having a short holiday here.
39 Sedaj smo po hiši večinoma že pospra¬
vili. Če boste kdaj v Ljubljani in boste imeli
vsaj malo časa, me, prosim, pridite obiskat.
Vašega krajšega obiska bi bil zelo vesel. -
Now we've got the house more or less
straightened out. If you should ever be in
Ljubljana and have at least some time to
špare, please come and see me. I'd be very
pleased ( with even a briefvisit.
\ ifyou came for even a short visit.
40 v ožjem/širšem pomenu besede - in the
narrow/broad sense of the word
41 dom starejših občanov - old people's
home
42 Dodal je, da za odstop nima tehtnejših
razlogov in da je to čisto njegova osebna od¬
ločitev. (radijsko poročilo) - He added that
there are no weighty reasons for his resigna-
tion, which remains his personal decision.
43 Na mejnih prehodih ni dolgotrajnejše¬
ga/daljšega čakanja na prestop državne meje.
(radijsko poročilo) - There are no long waits/
delays at the border crossings./On the border
crossings there are no excessive waiting
times.
44 Do srditejših spopadov pa tokrat ni pri¬
šlo. - Violent engagements, however, have
this time not been reported.
45 (Mali oglas:) Mlajša profesorica išče v
Ljubljani ali okolici enosobno opremljeno
stanovanje ... - (Small ad:) Young teacher
wants one-room fumished fiat in Ljubljana or
surroundings.//... in or near LJ.
46 Njegov pristop je bolj teoretičen, pri¬
meren za akademske predavalnice. - His ap-
proach is rather theoretical, suitable for a col-
lege lecture hali.
47 »Ti pojdi kar naprej, jaz sem bolj
počasen.« - You go on ahead, I'm rather slow.
(Glej tudi 78 in 95.)
48 Dajte mi, prosim, bolj zapečen kruh.
(navezava na 7) - Excuse me, can I have a
well-baked loaf ofbread?
49 Predsednik državnega sveta dr. I. K. je
sicer s svojimi sodelavci prekrižaril Sloveni¬
jo, vendar večjega zanimanja med tistimi, ki
jim je bila namenjena predstavitev njihovega
predloga volilnega sistema, ni bilo. (Delo, 29.
novembra 1996) - The President of the Na¬
tional Council, Dr. I. K., has indeed travelled
the length and breadth of Slovenia with his
colleagues, but without any great interest
among those to whom they presented their
election system proposal.
50 Pogajanja so se končala brez večjega
napredka. - The negotiations have ended
without mudi progress having been made.
51 Priprave na volitve potekajo brez večjih
težav. - Preparations for the elections are tak-
ing plače without any serious difficulties.
52 Tiskovni predstavnik je izjavil, da ni
večjega poslabšanja zdravstvenega stanja
predsednika X. Y. - The spokesman said that
there was no noticeable deterioration in Presi¬
dent X. Y.'s health.
53 (Mali oglas:) Stanovanje v Ljubljani nu¬
dim mlajši pošteni upokojenki... - (Small ad:)
Fiat in Ljubljana available for (an) honest
middle-aged retired woman .. .//Fiat in Ljublja¬
na on offer to (a) middle-aged retired lady ...
54 V vodniku je opisanih tudi nekaj lažjih
plezalnih vzponov. - The guide-book also
contains (/brings descriptions of) a few mod¬
erate {Iz few fairly straightfonvard) rock-
climbing routes. (Glej tudi 80.)
55 Pomembnejše evropske borze so v zad¬
njem tednu poslovale uspešno. - The leading
European stock-exchanges have operated suc-
cessfully during the past week.
MOSTOVI 1999/XXXIII 37
56 ... zmerno do pretežno oblačno z manj¬
šimi padavinami ... - ... partly to predomi-
nantly cloudy with occasional showers ... (//
with slight showers ...)
57 Človeških žrtev ni bilo, potres je pov¬
zročil le manjšo gmotno škodo. - Thankfully,
the earthquake demanded no victims/casual-
ties, there was Conly (some) limited damage.
< only somematerial damage.
(^only some physical damage.
58 starejša/mlajša kamena doba — the
Early/Late Stone Age
Kolikor gre pri nekaterih primerih za bese-
diščno (vokabulamo) protistavno idiomatiko/
(kolokabilnost) v tem smislu, da prevod upo¬
rablja pridevnik, ki ni slovarska ustreznica iz¬
virnemu pridevniku (51: večji - serious; 52:
večji - noticeable; 55: pomembnejši - lea-
ding; 56, 57: manjši - occasional, some; 58:
starejši/mlajši - Early/Late), toliko je mogoče
prerazporediti te primere v naš četrti razdelek
(2.2.4: »idiomatski odkloni«). Razlog, da so
navedeni tu, je formalen: slovenskemu pri¬
merniku ustreza v angleščini osnovnik.
ad 2.2.2:
60 Kostelsko, večje območje na severni
strani reke Kolpe ... - Kostelsko, a largish
area along the northem side of the Kolpa
river. (Glej tudi 89.)
61 Proti večeru so možne krajše padavine.
- In the late aftemoon, short(ish) shovvers are
likely. (jutranje radijsko poročilo, 17. julija
1998)
62 Zadnjič seje pri nas oglasil starejši člo¬
vek in nas prosil pomoči, (navezava na 8) -
The other day an oldish man came round and
asked for help. (Glej tudi 63 in 73.)
63 Oglasil se je mlajši/starejši moški. - A
youngish/'oldish man came round. (Glej tudi
26 in 73.)
64 Janko Kersnik se je rodil v manjšem
mestu severno od Ljubljane. - J. K. was bom
in a (?)smallish town to the north of Ljublja¬
na. (Drugače kot pri 60-63 - tam končnica
-ish ne dodaja negativnih prizvokov - se pri
tukajšnjem »smallish town« lahko vplete vtis
malopomembnosti, zanikmosti tistega kraja;
ker slog in vsebina pisanja (tukajšnji primer)
skušata biti stvarna, znanstvena, čustveno
nevtralna, smallish slogovno ni primeren.
Glej tudi 28 in 20.
O čustveni nezanesljivosti končnice —ish
ali, bolje, odvisnosti od vsebinske in slogovne
usmerjenosti besedila priča tudi naslednji pri¬
mer, 65; -ish tam nima nobenega slabšalnega
podtona, hoče reči samo, daje Kamnik »pre¬
cej majhno mesto« v primerjavi z drugimi, ki
jih gotovo poznamo, a ima prav tako kot tista
zelo razvito kulturno življenje.)
65 Kamnik, manjše mesto, a z zelo razvito
kulturno dejavnostjo. - Kamnik is a smallish
town, but has quite a lively cultural program-
me, (Razlago glej pri 64.) (Margaret Davis:
“Smallish here simply means that Kamnik is
not very big in comparison with other places
one might know; it is, so to say, ‘on the small
side’. No depreciatory undertone.”)
66 Profesorica klavirja je pripravila zvezek
lažjih etud za učence drugega razreda. - The
piano teacher prepared a volume of easyish
etudes for her class II. (Zdi se, da avtor izjave
hoče reči »prelahke vaje za dragi razred«, da
torej kaže odklonilen odnos do tega zvezka
etud. Glej tudi 27.)
67 (a) This one might suit you - you tend
to go for shortish skirts. - Tale bo prava, tebi
so všeč krajša krila.
(b) That might be Jane coming along now
- she usually wears shortish skirts. - Tole bo
najbrž Ivanka — sodeč po kratki kiklici.
(c) Those shortish skirts she wears don't
really suit her plump figure. (I think her
skirts are shortish for the plump figure she
has.) - Tiste kratke kiklice prav nič ne pristo-
jijo njeni okrogli postavi. (Po mojem so nje¬
ne kiklice zanjo prekratke, ko je tako okro¬
gla.)
38 MOSTOVI 1999/XXXIII
O končnici -ish (kot nadgradnji naših pri¬
merov 60-67) je dobro vedeti:
1. da je pomen končnice -ish samo v nekaterih
primerih enoznačno (po slovarski definiciji)
slabšalen (childish - otročji, amateurish - ne¬
strokoven, mannish - možačasta, bookish - iz
knjig naučen, neživljenjski, .neizviren, ne¬
praktičen, neuporaben),
2. daje v drugih primerih slabšalnost odvisna
od situacije in konteksta in osebnostnega pou¬
darka (shortish, easyish, smallish) in je pridev¬
nik a priori (po slovarski definiciji) ne vsebuje,
3. da nekateri pridevniki v vsakem primeru
ostajajo čustveno nevtralni (boyish, girlish,
reddish, English),
4. daje slovenski refleks angleških pridevni¬
kov na -ish le redko približnostni primernik
(shortish - (precej) kratek, krajši), večinoma
je kaj drugega (boyish - deški, reddish -
rdečkast, English - angleški).
ad 2.2.3:
70 Pokažite mi, prosim, kakšno boljše bla¬
go sivozelene barve, (navezava na 5) - Ex-
cuse me, can I have a look at some other grey-
green material of a somewhat better quality?
71 eden njegovih boljših romanov - one of
his better novels
72 Pogajanja so se končala brez večjega
zbližanja stališč. - The talks have ended with-
out reaching a better agreement. (Glej tudi 50
in 91.)
73 Zadnjič seje pri nas oglasil starejši člo¬
vek in nas prosil pomoči, (navezava na 8) -
The other day an oIder man came round and
asked for help. (Glej tudi 62 in 63.)
74 Vabimo vas k poslušanju starejših slo¬
venskih popevk, (radijski program) - The fol-
lowing now is a wreath of older Slovene
songs./pop-songs.
75 Mesto Metlika daje delo ljudem iz širše
okolice. - Metlika is a major centre of em-
ployment, providing work for people in the
wider area.
76 »Težji primeri iz besedotvorja« -
Harder Points in Word-Formation
77 Grad Mehovo, eden lepših in najbolj
utrjenih gradov na Kranjskem. - Mehovo
Castle, one of the more impressive and heav-
ily fortified castles in Camiola. (Mešanje
primernika in presežnika v slovenskem stav¬
ku ni ugodno za prevod. Prevajalec je zato v
angleščini izravnal presežnik s predhodnim
primernikom. Če bi se odločil za izravnavo
obeh pridevnikov na presežniški ravni, bi bi¬
lo to za dejansko stanje na terenu previso¬
ko.)
78 »Ti pojdi kar naprej, jaz sem bolj
počasen .« - You go on ahead, I walk more
slowly. (Oba, slovenski in angleški primernik,
je mogoče razumeti bodisi kot premočrtni bo¬
disi kot približnostni primernik. Glej tudi 47
in 95.)
79 (Vremenska napoved:) Na Primorskem
in v višjih legah (približnosti primernik) pre¬
cej jasno, drugod zmerno do pretežno ob¬
lačno. Topleje bo (premočrtni primernik). - In
Primorsko and in higher regions it will be
mostly clear, in other parts mainly cloudy.
Higher temperatures are expected.
80 (a) V vodniku je opisanih tudi nekaj
lažjih plezalnih vzponov. - The guide-book
also contains descriptions of a few easier
rock-climbing routes. (Glej tudi 54.)
(b) Poskusili smo se tudi z nekaterimi laž¬
jimi/težjimi plezalnimi smermi. — We also
tried some easier/more difficult rock-climbing
routes.
81 Moda za močnejše ženske. - Fashions
for thefuller figure.
82 V kraju je delovalo nižje sodstvo. - The
town was the seat of a lower court.
83 Priprave na volitve potekajo brez večjih
težav. - Preparations for the elections are tak-
ing plače witout major problems. (Glej tudi
51.)
84 Letos prodajajo po cestah kostanj slab¬
še vrste, (navezava na 6) - This year the
MOSTOVI 1999/XXXI11 39
chestnuts they seli in the streets are of some-
what/rather inferior quality. (Glej tudi 94.)
85 večje/'(pomembnejše) politične stranke -
major/(larger) political parties
86 nižji/višji oficir -junior/senior officer
87 pomembnejšipesniki -major poets
88 manj pomembni pesniki - minor/lesser
poets
89 Po gradu Kostel se imenuje širša okoli¬
ca Kostelsko, to je večje območje na severni,
nekoliko prostornejši strani soteske reke Kol¬
pe; obsega tudi pripadajoče stranske dolinice.
- Kostel Castle lent its name to the broader
district - Kostelsko, a largish area along the
northem, somewhat broader, side of the Kol¬
pa Gorge and its adjacent small valleys. (Prvi
broader je približnostni (approximative), dru¬
gi broader je premočrtni (direct); prevajalec
je, da ne bi v eni povedi navedel kar treh pri¬
mernikov na -er (tretji bi bil približnostni
larger), iz slogovnih razlogov uporabil obliko
largish (brez slabšalnega podtona). - Small
valleys, ki se sicer ne nanaša na slovenski pri¬
mernik (četudi bi se lahko: manjše stranske
doline), bomo imeli za regularni angleški
način prevajanja slovenskih manjšalnic (»do¬
linice«), z običajnim opozorilom, da *smaller
tukaj ni uporaben.)
Značilni za ta razdelek so kolokacijske
zveze, npr. 72, 75, 83, 84, in tehnični termini,
npr. 82, 85-88. Take utrjene zveze se pravilo¬
ma ne uporabljajo kot vzorec za tvorbo ana¬
lognih zvez. V tem je (dodaten) razlog, da je
angleški približnostni primernik uporaben
(uporabljan) le v omejenem obsegu. (Seveda
najdemo take kolokacijske/tehnično-termin-
ske zveze tudi v drugih razdelkih, npr. 55-58,
4(M2, 61, 65, to pa kaže na močno idiomat-
sko obremenjenost prevajanja približnostnih
primernikov.)
ad 2.2.4:
90 Kozmodisk - za ljudi z večjimi ali
manjšimi težavami s hrbtenico, (reklama) -
Kozmodisk -
forpeople ( with back problems.
\ with bad backs.
(Primer govori sam zase: prevod diktirajo
zunajslovnične zahteve, namreč psiholingvi-
stične reklamno-slogovne zahteve.)
91 Pogajanja so se končala brez večjega
zbližanja stališč. - The negotiations have
ended without harmonizing standpoints. (Glej
tudi 50 in 72.)
92 (Planina pri Sevnici:) Urbanizirano na¬
selje je središče kmečke okolice z manjšima
industrijskima obratoma. - This urban settle-
ment with two industrial plants is also the
centre of an agricultural district. (Prevajalcu
se je zdela uporaba približnostnega sloven¬
skega manjši pretirana (v tistem besedilu pre¬
pogosta), in ga je v prevodu gladko izpustil;
zelo v skladu s »trezno«, »premočrtno« an¬
gleščino, zakaj tudi pričakovani small na an¬
gleški strani je za opis slovenskih razmer pre¬
tirano pogost. V Sloveniji je eo ipso večina
stvari »small«.)
93 Na letališču je prišlo do krajšega spo¬
pada. (Brnik, poleti 1991) - The airport was
the scene of strafmg. (»Strafing« implicira
»krajši spopad«; krajši je torej bolj ali manj
vsebovan v »strafmg« in ga ni treba posebej
prevajati.)
94 Letos prodajajo po cestah kostanj slab¬
še vrste. - The chestnuts they seli this year are
not a patch on last year's. (ie they can't possi-
bly be compared to those of last year.) The
chestnuts ... are not ali that good. The chest¬
nuts ... are not up to much.
95 »Ti pojdi kar naprej, jaz sem bolj
počasen.«. - You go on ahead, I can't go so
quickly. (Slovenski primernik se lahko razu¬
me kot premočrtni ali kot približnostni, v
obeh primerih zdrsne v angleščini na osnov-
niško primerjanje. Kontrastivna idiomatika si
tu da opraviti z vprašanjem, zakaj se to zgodi.
Čisto jasnega odgovora ni pri roki, a verjetno
ima nekaj besede pretvorba iz slovenske trdil-
40 MOSTOVI 1999/XXXIII
nosti v angleško nikalnost. Če pa si mislimo
slovenski izvirnik v obliki »jaz ne morem ta¬
ko hitro«, protistavne idiomatike tako rekoč
ni več, ostane samo skoraj čisto slovensko-an-
gleško slovnično vprašanje. - Glej 78 in 47.)
96 višja izobrazba - college education
97 (Iz jugoslovanskih časov;) ožja domo¬
vina (mišljena je Slovenija) - Slovenia
širša domovina (mišljena je Jugoslavija) -
Yugoslavia
(Ali sta prevoda dobra ali ne, ostaja nereše¬
no vprašanje. Vsekakor sta »vama«. Boljših
se avtor v času pisanja teh vrstic ni domislil.
»If you want to play safe ...« - copyright
Margaret Davis.)
98 Novejša slovenska politična, družbena
in gospodarska zgodovina (Pojasnilo: knjižica
s tem naslovom zajema slovensko zgodovino
po francoski revoluciji in dunajskem kongre¬
su.) - Slovenia after the French Revolution //
A History of Slovenia after the French Revo¬
lution // Slovenia during the Past Two Centu-
ries (**Newish/**Newer History of Slovenia)
(Glej 2.3.)
99 Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja
na prestop državne meje. - (Pogovorno, ne¬
uradno:) You don't have to wait TOO long.
(Glej tudi 43.)
100 Naselje je postalopomembnejše zaradi
manjšega obrata avtomobilske industrije, ka¬
mor hodijo na delo ljudje s širšega območja
Gorjancev. - The settlement is ofregional im-
portance because of the small automobile in-
dustry plant here which employs people from
the wider area. (Trije slovenski primerniki so
v isti povedi prevedeni na tri različne načine,
v skladu s pravili protistavne idiomatike, raz¬
ličnost pa, naravno, prispeva k slogovni pe¬
strosti. - Glej tudi 75 in 89.)
101 dvakrat manj ljudi - half as many
people tri dni manj kot en mesec - three days
short ofa month
102 (Cerkniško jezero:) V novejšem času
so z betonskimi pregradami zapirali vodi pot
v podzemlje. S temi ukrepi so poplave nekoli¬
ko podaljšali, a presihanja niso odpravili. -
(Quite) R/recently they have tried to fill the
ponors (swallow holes/sink holes) with con-
crete to prevent the water from sipping away.
These measures have somewhat extended the
period of flooding, but have not stopped the
drainage/but on the whole were not success-
ful. (V tem primem slovenskega primernika
ne smemo jemati izolirano, pač pa kot del se¬
stavljenega prislova; angleški prevod je pre¬
vod tega prislova, zato je vprašanje, kako pre¬
vesti ta primernik, domala brezpredmetno.)
103 V Mislinjskem grabnu raste pri Cov-
narci lipa z obsegom debla 780 cm, ena debe¬
lejših v Sloveniji. - At Covnarca in the Mi¬
slinjski graben Valley, stands one of the larg-
est linden trees in the country; it has a trunk
circumference of 7.8 m. (Slovenski primernik
je seveda zakrinkan presežnik. Ko to ugotovi¬
mo, prevod ni več idiomatičen in tudi ne
problematičen. Znotraj slovenskega sistema
pa ostaja vprašanje, čemu tak primernik. (Zal
je treba priznati, da je vzorec tovrstnega izra¬
žanja v slovenščini dokaj produktiven.) Seje
avtor izjave pri 103 ustrašil naravnost pove¬
dati, kar misli, in je normalno pričakovani
»strumni« presežnik omilil s »klecavim« pri¬
mernikom? Mislim, da bi morali tovrstno je¬
zikovno nedisciplino iz slovenščine odpra¬
viti.)
104 Na nižjem sedlu je bilo manjše poko¬
pališče. - A small graveyard has been disco-
vered on the saddle below. (Spet slovenska je¬
zikovna nedisciplina. Iz sobesedila in stanja
na terenu je razvidno, da gre za vrh hriba in
sedlo pod njim. In kako naj bi sedlo ne bilo
nižje od vrha?! Slovenski stavek bi se moral
glasiti: »Na sedlu (pod vrhom) je bilo ...«Če
vzamemo slovensko izjavo dobesedno, nami¬
guje, da sta tam dve sedli in da so na nižjem
od obeh našli starodavno pokopališče. (Torej
bi šlo v tem primem za premočrtni primer¬
nik.) To pa dejanskemu stanju na terenu ne
MOSTOVI 1999/XXXI11 41
ustreza. Tako si Slovenci s svojo jezikovno
nedisciplino nakopavamo večje prevodne te¬
žave, kot bi bilo treba. Prevajalcu v an¬
gleščino je vsekakor treba čestitati, ker je
dognal, kaj je slovenski avtor hotel povedati,
in se ni oziral na to, kaj je dejansko povedal. -
Glej tudi 34.)
4 Kot pododdelek je mogoče razdelku
2.2.4 (IV.) pridružiti prevajalsko idiomatiko v
zvezi s slovensko besedo več.
SSKJ besede več izrečno ne imenuje pri¬
mernik (morda pod vplivom SP 1962), četudi
ga v prvih ponazoritvenih primerih pod opre¬
delitvijo »izraža večjo količino ali mero, ant.
manj« navaja v čisti vlogi premočrtnega pri¬
mernika (npr. »zahtevati več denarja kot dru¬
gi«, »plačal jimje več, kot so zahtevali«). Pri¬
mernik ga imenuje Toporišič 1991, str. 346,
vendar rabe podrobneje ne ponazarja. V dru¬
gem pomenu, ki ga navaja SSKJ (»izraža ne¬
določeno večje število, količino, mero«), se
približa pomenu našega približnostnega pri¬
mernika in ga je mogoče parafrazirati s pre¬
cej/dokaj, znatno število, nekaj (npr. »v nalogi
je več napak«, »stavka več tisoč delavcev«),
res pa je tu primemiški status besede več sa¬
mo še formalen (po analogiji s prvim več),
vsebinsko je kot primernik izpraznjen. A če še
zmeraj menimo, daje tudi ta več primernik od
veliko, in primerjamo količino, ki jo izraža, se
izkaže, da pomeni več znatno manj kot veliko.
Izjava V nalogije več napak izraža (vsaj čus¬
tveno) manjšo količino napak kot izjava V na¬
logije veliko napak. Ta preizkus lahko kvali¬
ficira drugi več kot približnostni primernik.
5 prevajalskega vidika je treba oba pome¬
na (obe rabi) natanko ločiti, ker je angleški
refleks za prvi pomen more, za drugi pa seve¬
ra/. K temu pristopijo še idiomatski premiki
in pestrost zloženk, kot je ponazoijeno s pri¬
meri tukaj v nadaljevanju.
Druge rabe besede več - SSKJ: »izraža
presežno stopnjo kake količine: denarja ima
več kot dovolj«, »izraža sorazmernost deja¬
nja v nadrejenem in odvisnem stavku: čim več
kdo ima, tem več hoče imeti«, »v zvezi več ali
manj«, »v nikalnih stavkih« — imajo pri pre¬
vajanju v angleščino skupni imenovalec v be¬
sedi more.
Lahko je v teh zadnjih rabah tudi drugače,
kot je razvidno iz nekaterih primerov v nada¬
ljevanju, vendar nikoli severa/. (Glede nikal¬
nih stavkov: tu so mišljeni bolj ali manj utrje¬
ni / sterotipizirani / idiomatski klišeji (134—
141), ne svobodne / proste, zaradi trenutne
potrebe narejene, neomejeno produktivne ni¬
kalne izjave (113), kjer se več pojavlja kot
premočrtni primernik in ga je mogoče preva¬
jati izključno samo z more)
Preveč se prevaja s too much ali too many
glede na delitev rabe med much in many zno¬
traj angleščine.
Zloženke z več imajo svoje posebne prevo¬
de; glej 4.4.
4.1 Več kot premočrtni primernik, v an¬
gleščini more:
(Primera 115 in 119 kažeta idiomatski/ko-
lokacijski odklon.)
110 Zahteval je več denarja kot drugi. - He
demanded more money than the others.
111 Plačaljimje več, kot so zahtevali. - He
paid them more than they had demanded.
112 Rusija zavzema več ozemlja kot ZDA.
- Russia covers more territory than the USA.
113 Rusija nikoli ne bo mogla proizvesti
več železa in jekla kot ZDA. - Russia will
never be able to produce more iron and Steel
than the USA.
114 Čim več kdo ima, tem več hoče imeti.
- The more one has the more one wants. (Po¬
men izjave je mogoče razložiti takole: tudi če
ima (nekdo, kdorkoli) zdaj več, kot je imel
prej, hoče imeti vnaprej še več, kot ima zdaj./
Ali: (nekdo) ima zdaj (sicer) več, kot je imel
prej, toda v prihodnosti hoče imeti še več, kot
ima zdaj. - Gre torej za pravi premočrtni pri¬
mernik.)
42 MOSTOVI 1999/XXXI11
115 Četudi ima Rusija več ozemlja, pa še
daleč nima več prebivalstva kot Kitajska. -
Though covering more territory than China,
Russia is far from having a bigger/greater
population. (Zaradi različnih jezikovnih siste¬
mov je idiomatski odklon zmeraj možen. (Na
»population« se veže »bigger« ali »greater«,
ne »more«.) Podoben idiomatski odklon naj¬
demo pri 119.)
116 Janez nas je večkrat obiskal kot Miha.
- John visited us more often than Mike.
V teh primerih (110-116) je več/(večkrat)
kot premočrtni primernik jasno nasprotje od
manj/(manjkrat). Preizkus: ad 110: Dragi so
zahtevali manj denarja kot on. ad 112: ZDA
zavzemajo manj ozemlja kot Rusija, ad 113:
Rusija bo vedno proizvajala manj železa kot
ZDA. ad 114: Čim manj kdo ima, tem manj
bo plačal davka, ad 116: Miha nas je manjkrat
obiskal kot Janez.
117 Dobili smo petkrat več, kot smo zapro¬
sili. - We got five times more than what we
asked for.
118 Tu so tri strani več, kot si napovedal. -
There are three pages more than what you said.
119 Direktor ameriškega onkološkega sre¬
dišča je izjavil, da so MDB preskušali po vseh
pravilih, izidi pa so bili negativni, še več,
MDB je toksična mešanica. (Delo, 30. julija
1998, str. 60) - The director ... said that they
had tested MDB ... but the results were nega¬
tive, worse stili, MDB was found to be a toxic
mixture. (Stopnjevanje negativnosti se izraža
z worse; »še več« v našem primera v resnici
pomeni še slabše, še huje.)
4.2 Več kot približnostni primernik v po¬
menu precej/dokaj/(kar) nekaj. V angleščini
several (ali kak sopomenski izraz):
120 Žal jev vašem spisu več napak, ki ka¬
žejo da ... - There are, regrettably, several
mistakes in your essay, which show that...
121 Stavka več tisoč delavcev. - Several
thousands of workers have gone on strike.
Several thousand workers ...
122 Bilo je več takih prilik, ko ... - There
were several occasions when ...
123 Na trgu se je zbralo več ljudi, ki so
vzklikali protivladna gesla. - Several people
gathered in the square shouting antigovem-
ment slogans.
124 Več svetovnih voditeljev je obsodilo
teroristično dejanje. - Several/'A number of
world leaders condemned the terrorist act.
125 Že večkrat sem te prosil, da nehaj ka¬
diti. - I've asked you several times to stop
smoking. To sem že večkrat/(precejkrat, kar
nekajkrat) razložil. - I've explained that seve¬
ral times. Boste videli, to se bo še večkrat po¬
novilo. - Just you wait! You'll see it repeated
several times more. (Several in more se v zad¬
njem primera ne izključujeta. Na more gleda¬
mo kot na ustreznico za slovenski še.)
4 .2.1 1. V tem dokaj »absolutnem« pome¬
nu beseda več vsebinsko res ni primernik,
četudi se idealno ujema z našim približnost-
nim primernikom. Izraža manjšo količino
brez (tudi samo implicitnega) primeijanja s
kako drago količino. Obstajata pa še dva for¬
malna razloga:
- prvi razlog: -več se veže na predpono pre-,
na katero se sicer vežejo izključno osnovniki:
prelep(o), prekratek, premajhen itd. inpreveč,
ne pa *prelepši, *prelepše, *prekrajši, *pre-
manjši itd. Torej je več osnovnik;
- dragi razlog: več se prevaja s several, ki je
stopnjevalno nesposobna beseda, svoj »os¬
novniški« pomen projicira v več.
4 .2.2 2. Slovenski prevajalci težko spreje¬
mamo several v pomeu več, ker se nam zdi,
da several (Sinclair, 1990: »Several people or
things means a fairly small number of people
or things«; Sinclair, 1988: »Several is used to
refer in an imprecise way to a number of
things or people, when the number is not large
but is more than two«) v primerjavi z več po¬
meni premalo. To je lahko celo res, vendar
dragega izraza ni. Resje namreč tudi, da seve¬
ral kljub svojemu pomenu (»a fairly small
MOSTOVI 1999/XXXI11 43
number«) pomeni za angleško, v majhno ko¬
ličino usmeijeno idiomatsko čutenje bolj ali
manj isto (količino) kot slovenski več, ki je v
slovenskem idiomatskem čutenju usmerjen v
»večjo« količino. Stvarna, nečustvena, »šte¬
vilčno« odmerjena količina je v obeh prime¬
rih ista. Nekateri domači govorci angleščine
celo poudarjajo, da nikakor ni nujno, da bi
severni pomenil izključno »a fairly small
number«. Torej je slovenski vtis nazadnje
zmoten. (Recimo, da so nemški, francoski,
italijanski, latinski mehrere, plusieurs, pa-
recchi, plures po svojem »inherentnem« po¬
menu bližji slovenskemu več, a se tudi vsi
prevajajo v angleščino kot severni.) (Da je
čustvo nezanesljiv merilec, nas spominja stara
zgodba o optimistu in pesimistu vpričo napol
polne/napol prazne steklenice vina. Optimist:
»Še pol ga imamo!« Pesimist: »Ah, samo pol
ga je še.« Vina je pa v obeh primerih enako
veliko.)
Da težko sprejemamo besedo severni (in se
je pri prevajanju redko domislimo, četudi je v
angleščini normalno frekventna), je krivo tudi
to, da se premalo zavedamo dvojnega pomena
slovenske besede več. Slovenski anglist se ob
prevajanju slovenskega več prehitro ustavi pri
more in pusti vnemar dokaj tuji, a v mnogih
primerih edino pravilni severni.
4.3 Druge rabe (vezave) besede več:
130 Denarja ima več kot dovolj. - He has
more than enough money. / He has money
enough and to špare.
131 Čim več, tem bolje. - The more, the
better.
132 več ali manj — more or less
133 To je razlog več, da ne odlašamo. -
This is just another / one more reason why we
shouldn't wait. (Večjev tem primem sopomen¬
ka od še. Običajno obravnavamo another in
one more kot dva od možnih prevedkov besede
še. Ista prevedljivost potem zadeva ta več.)
134 Niti besedice več! - Not another
word! (Don't let me hear anotherword!)
135 Ne čakajte več, pojdite! - Don't wait
any longer/more, be offl
136 Zahvalil seje, da pomoči več ne potre¬
buje. - He thanked us, saying that he didn't
need our help any longerlany more.
137 Tega ne smete več storiti. - You
shouldn't do it any more. II You shouldn't do it
again.
138 Nikoli več se niso vrnili. - They didn't
retum any more. II They never retumed. // Ne-
ver did they retum again.
139 Ne bom več prišel. Ne bo me več v va¬
šo hišo. - I won't come any more. H I won't
come again. II You won't see me again. M
never knock on the door ofyour house again.
140 Še kaj? Nič več.
-Anything else? No (more)!
Skupna pripomba k 134-140: na več je
mogoče gledati kot na vzporedno/sopomen-
sko obliko členka še. Več se pojavlja v nikal¬
nih, še v trdilnih izjavah. Preizkus: ad 134:
»Še eno besedico...«, ad 135: »Še čakaj¬
te...«, ad 136: »... da pomoč še potrebuje«
itd. Nekateri prevedki za ta več so zato isto¬
vetni s prevedki za še (»another, (one/any)
more, again«), ker angleščina ne pozna ana¬
logne razporeditve zadevnih besed med trdil¬
ne in nikalne izjave. (Glede na to, daje še čle¬
nek, bi isto besednovrstno določitev pričako¬
vali za sopomenski več. Toda po SSKJ sta več
inpreveč (samo) prislova.)
141 Quoth the raven, “Never more!" (E. A.
Poe) - Reče krokar: »Nikdar več!«
142 Boste videli, to se bo še večkrat pono¬
vilo. - Just you wait! You'll see it repeated
quite often.
143 To je pa žepreveč! - That's too much !
// Well, that's the limit ! // Well, that's going
beyond ajoke !
144 preveč ljudi - too many people
145 En sam pogled je vzel jo preč, nazaj ne
boje nikdar več. (Prešeren) - One glance alo-
ne took it away - Took itfor ever and a day.
(W. K. Matthews and J. Lavrin)
44 MOSTOVI 1999/XXXIII
4.4 Nekatere zloženke z več- kot prvo se¬
stavino:
večnamenski prostor - multipurpose room,
večnarodna država - multinational State,
večstrankarski sistem - multiparty system,
večpomenski izraz - polysemic expression,
večzložen - polysyllabic,
večvreden - superior,
večglasno petje (glasba) - partsinging; poly-
phonic singing (mušic),
večkrat - 1. more often (116); 2. several times
(125)
večkratnik - multiple
Za dodatne primere glej SSKJ in za dodat¬
ne (dmgačne) prevode Slovensko-angleški
slovar.
5 Sklepni pripombi
5.1 1. Po angleškem pojmovanju so upper,
lower, latter, further/farther primerniki.
(Quirk et al., 1985, 7.75 Note, p. 459;
7.81,7.85, Note [c], p. 467; 17.97, p. 1325)
Vendar ne v vseh primerih. Quirk et al., 1985,
p. 467: »Upper and lower have no compara-
tive force in upper čase (»Capital letters«) and
the lower leg (»the bottom part of the leg«).
They are not comparatives of up and low,
since we cannot say *up čase, *the low leg,
etc.« Nekoliko kontradiktorno imenujejo isti
avtorji latter (v the latter question) in upper
(v the upper storeys) »absolute comparatives«
(str. 1325), saj menda tudi tu ni mogoče reči
*the late question in *the up storeys (če ne¬
uporabnost osnovnika velja kot dokaz). Ven¬
dar je to notranja zadeva angleščine in na slo-
vensko-angleško protistavno zanimanje bis¬
tveno ne vpliva. Slovensko-angleška protista-
va gradi na soglasju, da so tu naštete besede s
končnico -er formalno komparativi, in jo za¬
nima njihov refleks v slovenščini. Pri tem za¬
nemari tiste primere, ko se katerikoli od teh
primernikov (in še nekaterih drugih) prevaja
v slovenščino s primernikom (čeravno se ne¬
kateri od tu navedenih primerov navezujejo
naravnost na odstavek 2.2.3 in primere 70-
89)
(I walked further than I intended. - Šel
sem dlje, kot sem nameraval iti; upper sto-
reys - višja nadstropja; upper/lower clas-
ses - višji/nižji sloji; lower animals - nižja
bitja, nižje razvite živali; higher animals -
višja bitja, višje razvite živali; lesser/minor
poets - manjši/manj pomembni pesniki;
lower court - nižje sodišče; greater Calcut-
ta - Kalkuta s širšim okoljem, zaledjem)
in se ne zamuja s slovnično (skladenjsko) raz¬
lago besede latter (ta se sklicuje na prej v po¬
vedi drugo navedeno zadevo in se običajno
pojavlja kot protivni par s former, ki se skli¬
cuje na prvo navedeno zadevo), ker te stvari
izkazujejo prenizko stopnjo protistavne idio-
matičnosti, so slovnično razložljive (in dejan¬
sko že razložene) in slovarsko obvladljive.
Zanimajo pa jo primeri, ko angleškemu pri¬
merniku ustreza slovenski osnovnik. To se
zgodi pri:
upper storeys - zgornja nadstropja,
upper lip/jaw - zgornja ustnica/čeljust,
lower lip/jaw - spodnja ustnica/čeljust,
upper/lower teeth - zgornji/spodnji zobje,
the upper half of one's face - zgornja polovica
obraza,
upper čase - velike črke,
lower čase - male črke,
the Upper House - Zgornji dom (the House of
Lords),
the Lower House - Spodnji dom (the House
ofCommons),
the upper/lower class - zgomji/spodnji (de¬
lavski) sloj,
Upper/Lower Camiola- Gorenjska (»Zgornja
Kranjska«)/Dolenjska (»Spodnja Kranjska«),
Upper/Lower Styria - Zgornja/Spodnja Šta¬
jerska,
Upper/Lower Austria - Zgomja/Spodnja Av¬
strija (/Avstrijska),
the Upper/Lower Engadin - Zgomji/Spodnji
Engadin,
MOSTOVI 1999/XXXIII 45
the Upper/Lower Bohinj Valley - Zgornja/
Spodnja bohinjska dolina,
the Upper/Lower Savinja Valley (/Soča Val-
ley, Krka Valley, Danube Basin, etc.) - Zgor¬
nja/Spodnja Savinjska dolina (/Soška dolina,
dolina Krke, porečje Donave itd.),
That's a further reason for deciding now. - ...
nadaljnji/dodatni/še en razlog za takojšnjo od¬
ločitev,
the latter question - drugo vprašanje (od dveh
postavljenih),
higher education - visoka izobrazba (glej tudi
primer št. 96),
the lesser spotted eagle - mali klinkač (zool.
termin),
the greater hom-eared owl - velika uharica,
Greater London - Veliki London,
greater Calcutta - Kalkuta s predmestji in
okolišem,
the Greater/Lesser Antilles - Veliki/Mali An¬
tili,
the more recent past - polpretekla zgodovina,
Greater Manchester Transport - Potniški pro¬
met Velikega Manchestra / Avtobusne proge
za Manchester in primestja.
Obstaja še več primerov, vendar naj tukajš¬
nji zadostujejo za ponazoritev pojava. V teh
primerih imamo torej opraviti z nasprotnim
pojavom glede na naše primere 25-58: tam
slovenskemu primerniku ustreza angleški os-
novnik, tukaj slovenskemu osnovniku angleš¬
ki primernik. Vzorec je zmerno produktiven
pri upper in lovver, ki zaznamujeta stvari, ki
nastopajo v parih tako, daje ena višja (nižja)
od druge (zlasti pogost pojav pri zemljepisnih
imenih), pri lesser in greater v biologiji in pri
G/greater v zvezi z mesti v pomenu »veliki«,
to je »celotno mesto skupaj s predmestji in
primestjem«4 . A tudi tu imamo večinoma
opraviti s stereotipiziranimi zvezami in teh¬
ničnimi termini, ki so slovarsko obvladljivi.
Zato ta pojav, četudi je kot obrnjena slika na¬
šega razdelka 2 .2.1 (25-58; seveda tudi ta
razdelek držijo v šahu nekatere stroge koloka-
cije) zanimiv dodatek k celotni razpravi, sodi
zaradi slovarsko obvladljivega besedišča med
manj kočljiva (vendar ne nepomembna) pre-
vajalska razmišljanj a.
5.2 2. Slovensko-angleški slovar (Grad-
Leeming, 1992) zelo smiselno odpira posebne
iztočnice za izredno frekventne slovenske pri¬
mernike manjši, večji, starejši, mlajši, slabše,
slabši, bolj, bolje, boljši, manj, morda pod
vplivom SSKJ-ja (delno morda pod vplivom
Slovenskega pravopisa 1962, morda tudi pod
vplivom kakega tujejezičnega slovarja; tako
ima Langenscheidt, Springer 1974 iztočnico
grofier, najprej s pomenom direktnega, nato
aproksimativnega primernika z razlago
»ziemlich grofi«), vendar v nasprotju s SSKJ-
jem (in Langenscheidtom) eksplicitno ne loči
dvojne naloge zadevnih primernikov. Iz pre-
vedkov jo je potem implicitno vseeno mogoče
izluščiti, zlasti iz prevedkov dodanih frazeo-
logemov. V slovarju utegne biti še več pri¬
mernikov, nekateri se skrivajo v frazeološkem
gnezdu pod osnovniško iztočnico, npr. krajši
pod iztočnico kratek za prevod idiomatskega
metaforičnega izraza potegniti krajši konec -
to get the worst of it\ to be the loser. Vendar
nas ta idiomatska zastranitev tu pravzaprav ne
zanima. Zanima nas to, da slovar kljub dobri
volji formalno ne loči med približnostnimi in
premočrtnimi primerniki in torej »ne ve«, da
se krajši lahko prevede tudi s short(ish) ali še
4 »Great Britain« seveda ne napreduje v
»Greater Britain«, razen v besedni igri. Pre¬
mier Heath je npr. v času vključevanja Angli¬
je v skupni evropski trg splovil reklamno kri¬
latico »from Great Britain to Greater Britain«.
Krilatica je bila na moč uporabna za trenutne
politične potrebe in je v taki igrivosti lahko
vzorčno uporabna tudi drugod, vendar ostaja
njena aplikabilnost oblikovno in vsebinsko
zelo omejena. (Prevod v slovenščino: »?Od
Velike Britanije do še večje (Večje?) Britani¬
je.«)
46 MOSTOVI 1999/XXXIII
kako drugače (glej naše primere 25, 37, 38,
39, 61, 67, 93). Analogno v slovarju ne najde¬
mo podatka, da se manjši lahko prevede (ali
celo mora prevesti) tudi s small in na druge,
nekatere med njimi idiomatsko vokabulamo
zelo odklonjene (»neslovarske«) načine, od
smallish, occasional/slight (shpwers) do po¬
polnega izpusta, glej naše primere 28-35, 56,
57, 64, 65, 90, 92, 100. Približnostni manjši,
ki ga slovar tako seveda (še) ne imenuje, jev
njem dosledno samo minor (»minor injuries/
offence«; tukaj primera 19, 88). Podobna
ugotovitev velja za približnostni večji, saj je
ta v slovarju dosledno samo major (»major
injuries/role/tragedy«; tukaj primeri 18, 83,
85, 87), prevedki, kijih najdemo v naravi, pa
v resnici verjetno celo presegajo seznam iz te
razprave, npr. great, much, serious, notice-
able, considerable, leading itd., glej 49-52,
60, 72, 90, 91. Starejši in mlajši bi v slovarju
bržčas potrebovala še besedotvorna oldish in
youngish (tukaj 62 in 63; a glej tudi 26, 41,
45, 58, 73), seveda pa civilizacijsko pogojena
kolokabilnost pozna še drugačne odklone (53:
middle-aged). Slabši je v slovarju dosledno
worse (v idiomatski zvezi tudi worst), nezapi¬
san pa je ostal inferior (tukaj 84), čeravno so
dragi latinski primerniki, npr. minor, major,
senior, junior za manjši, večji, starejši, mlajši,
vestno zapisani.
To nikakor ni očitek slovarju. Nasprotno,
ta pripomba želi poudariti hvalevredni domi¬
slek glede slovarskega zapisa primemiške
prevajalske problematike. Po večji oza¬
veščenosti bo v prihodnje gotovo storjenega
še več.
Sklicevanje na
Bajec, A., et al., ured. (1962) Slovenski
pravopis. Ljubljana: DZS in SAZU
Bajec, A., et ah, ured. (1987-1991) Slovar
slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS
in SAZU
Grad, A., et ah (1978) Veliki angleško-slo-
venski slovar. Ljubljana: DZS
Grad, A., Leeming, H. (1992) Slovensko-
angleški slovar. Ljubljana: DZS
Klinar, S., ured. (1996) Prispevki k tehniki
prevajanja iz slovenščine v angleščino. Ra¬
dovljica: Didakta
Quirk et ah (1985) A Comprehensive
Grammar of the English Language. London
and New York: Longman; seventh (corrected)
impression 1989
Sinclair, J. M., ed. (1988) Collins
COBUILD English Language Dictionary.
London and Glasgow: William Collins Sons/
Collins ELT
Sinclair, J. M., ed. (1990) English Lear-
ner's Dictionary (COBUILD series). London
and Glasgow: Collins
SP 1962 - glej Bajec et ah (1962)
Springer, O., ed. (1974) Langenscheidts
Enzyklopadisches Worterbuch, Teil II,
Deutsch-Englisch. Berlin: Langenscheidt
SSKJ - glej Bajec et ah (1987-1991)
Stein, J., ed. (1983) The Random House
Dictionary of the English Language. New
York: Random House
Toporišič, J. (1991) Slovenska slovnica.
Maribor: Obzorja
Toporišič, J. (1992) Enciklopedija sloven¬
skega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba
Za zbiranje primerov so bili uporabljeni raz¬
novrstni viri, največ Slovenija - turistični
vodnik in pripadajoči angleški prevod, Zakla¬
di Slovenije in pripadajoči angleški prevod,
dnevno časopisje, radijska poročila in konzul¬
tacije z dr. Margaret Davis.