/ Nftjf«iji (Scvemki dnevnik v 7-Hntienih državah V«U» z« rac leto - • • $6 00 Za pol let*.....$3 00 Z* New York celo leto . $7.00 Z* inozemstvo telo leto $7.00 I u !0 O 1 J GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily ki* ~ tke United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. fISUUPON: GOBTXJLNDT 2876 Entered a* Becond Class MatUi, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N Y., under Act of Cosgress of March 3, 1879 NO. 273 ŠTEV. 273. T2LE70N: OOETLANDT 287« NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 20, 1926. — SOBOTA, 20. NOVEMBRA 1926. PROTEKTORAT NAD NICARAGUO Nad republiko Nicaraguo je bil ustanovljen pro-tektorat. — Oficijelni Washington bo, če treba, z oboroženo silo ohranil predsednika Diaza v uradu. — Z grajenje kanala naj bi utrdilo imperialistično gospodarstvo. VOLUME XXXIV. - LETNIK XXXIV WASHINGTON, D. C., 19. novembra. — Zdr. države so ustanovile včeraj protektorat nad Nicaraguo. Kot so izjavili v visokih oficijelnih krogih se je zgodilo to, v namenu, da zagotove čimpreje mogoče pravico, da se prične z grajenjem že dolgo nameravanega kanala skozi Nicaraguo. V ta namen bo d ržavni department vzdržal novega predsednika Nicarague »Adolfa Diaza v uradu, če treba tudi s silo orožja. Razventega hočejo tudi končati "radikalno mehiško obvladanje" ozemlja med Mehiko in Panam skim kanalom. Ameriške bojne ladje se nahajajo sedaj v vodah j Nicarague in ameriški vojaki so zasedli Bluefields. I Predsednik Diaz je naprosil predsednika Coolidge1 za intervencijo, in državni tajnik Kellogg je ofici-j~lno odvrnil, da bo ameriška vlada ugodila želji. Državni department je oficijelno izjavil, da bodo ostale čete v Nicaragui tako dolgo kot bo potrebno. Kot se je povsem izrecno povdarilo, bodo ameriške bojne ladije zatrle vsak poskus, da se vtihotapi orožje, tudi če bi se skušalo storiti to pod inozemskimi zastavami. Medtem pa so vprizorili armadni inžinirji že merjenja ter oddali poročilo, v katerem priporočajo zgrajenje kanala, ki bo spajal Atlantiški ocean s Tihim morjem alf Pacifikom. Panamski kanal je že dosegel skrajne meje svojih zmožnosti. Nov kanal je baje absolutna potreba za ameriške trgoyino. V svojem apelu za intervencijo Združenih držav je naprosil predsednik Diaz slednje, "naj preprečijo nadaljne invazije in sovražnosti od strani Mehike". Državni department je pa mnenja, da lahko vzdrži predsednika Diaza v moči s štacijo-niranjem bojnih ladij in čet v Nicaragui, ne da bi prišel s tem v konflikt z drugimi silami. Predsednik Diaz je ponovil sedaj le to, kar je že storil tekom svojega predsedništva leta 1911 in 1912, ko so ustanovile Združene države tam prvikrat protektorat, če ne formalno, pa vsaj dejanski. Ameriške mornariške čete, katere je poklical Diaz v deželo, so ostale tam do 1 925. V svojem pozivu na Združene države se je pri tožil, da dobavlja Mehika revolucijonarjem o-rožje. Izza prvotne intervencije je smatral državni department v družbi mornariškega in vojnega de-partmenta zgrajenje kanala v Nicaragui za absolutno potrebo za zavarovanje Amerike. Znano je, da morejo sedanji ameriški drednoti le s težavo pasi rati Panamski kanala. Ce bi zgradili še večje boj ne ladije, bi bilo tem sploh nemogoče pasirati Panamski kanal. Iz tega razloga je storil državni department vse, kar je bilo v njegovi moči, da ohrani vlado nad Nicaraguo v svojih rokah kot var nostno odredbo za čas, ko bo treba pričeti z grajenjem novega kanala. Mesto Nanking v veliki nevarnosti. Kantončani so odposlali topove in aeroplane za obleganje Nankinga. — Pričakovati j e padca glavnega mesta, kateremu bo sledil tudi Šan-haj, ker hočejo sile gen. Kaj - Seka ustanoviti enotno vlado. Roljševiki bodo kolonizirali Žide. Kalinin je obljubil močno podpero načrtom, da se ustanovi plemenske skupine. — 100,000 Židov je že na Krimu. — 2idje bodo imeli posebno državo v sovjetski zvezi. SANG HA J, Kitajska, 10. nov Velikanske sile Kantonfanov, ka terim poveljuje general Cang Kaj-' c»jski komitej obljubil vso podpo- MOSKVA, Rusija, 18. novembra. — Predsednik Kalinin je vče-ral v svojem govoru na koloniza- Kraljica Marija se bo vrnila. Romunska kraljica Marija bo predčasno zaključila svoje potovanje po Ameriki. — Pravijo, da je vzrok tega belezen kralja Ferdinanda. — Odpotovala bo 24. novembra, najbrž s parnikom Beren-garia. LOXISV1LLE, 10. novembra. Romunska kraljica Marija je za-, 7fi židovsko ključila včeraj zvečer svoje ame- njo in aeroplani, se pomikajo po i zemljiški kolonizacijski načrt. Ta riško potovanje ter je odredila vse •Tan prt se reki, da oblegajo Xan- kolonizaeijski komitej obsega ve-'potrebno za hitri povratek v New liko število inozemskih delegatov{York, odkoder namerava odpoto-zastopnikov razi i«'- vati proli ,ionm? najbrž v sredo. ANGLEŠKI PREMOGARJI SO ZAVRNILI MIROVNE POGOJE Komunistom hočejo naprtiti krivdo, da so angleški premogarji zavrnili mir. — Cook, komunistični tajnik federacije, trdi, da so bili pogoji zavrnjeni z večino 100,000 glasov. LONDON, Anglija, 19. novembra. — Komunistične delavnosti v premogovnih poljih so smatrali včeraj zvečer odogornim za nepričakovani odpor premogarjev proti voditeljem, ki je prišel do izraza v njih zavrnitvi vladnih mirovnih predlogov, katere je odobrila konferenca delegatov. Ta zavrnitev okrajnih zastopstev je objavil vč xe tor kmorkih nih kolonij, ki so bilo žp ustanovljene. Vznemirjena radi osebnih sporočil iz Bukarešte glede zdrav- Predsednik Kalinin jn stropro stvenega stanja kralja Ferdinan- king, starodavno glavno mesto Kitajske. Ob istem času prodirajo Kantončani tudi iz Kiangse province v provinci Fukiang in Ce-kia'Ug ter konsolidirajo s tem sko-ro eeli jug pod kantonsko vlado. Vznemirjen radi naraščajoč upliva Kantončanov je poslal ge-j neral Sun a«rente v Tiensin, da se llo raoraia biti stvorjena v Rusiji" če čimprej "vrniti k bolniški poste-pos vetu jejo z mandzurskim lor- Tudi brez pomoči iz inozemstva bi Iji svojega moža. Poročila iz iuo-dom Can«; Tso Linom ter ga pro- j R0Vjetska vlada sodelovala ter o- zemstva so opisala bolezen kralja sijo, naj pošlje takoj vojaštvo in lajšala stvorjenje te enote. j kot unetje spodnjega dela čreves- Predsednik je pričel ^voj govor ,Ja in s pojasnilom sovjetskega fedora-1 XekaJ zmede je bilo povzroče- raj A. J. Cook, posestanku eksekutive premogai-Cook ceni. da se je večina več kot 100,000 Kek. in ki so opremljene z artile- ro sovjetske vlade I — —'— • • ^ *-» »» » ''J v «i lil«" — jev. v^ook ceni, glasov izrekla proti sprejemu pogojev, kojih sprejem so priporočili zadnjo soboto v Londonu delo-gatje premogarjev. Ta akcija je skoro brez primere v zgodovini šest .iado. poudarjal narodni značaj koloni-1 da, je sklicala skupaj člane svoje-! ZrT^l^T^f P™™0?"**? stavke tekom ka-očega zaeijskega gibanja ter zaključil: jfra spremstva ter ameriške izve- j ? okrajna glasovanja dosledno vzdrzala skle- Židovska teritorijalna enota denee ter jih obvestila, da se ho- Pe V O^^eJ je V. Sorazmerno majhna skupina ekstremistov, ki so baje tekom cele stavke željno sledili poveljem iz Moskvo, kojih namen je bil ohromiti temeljno angleško industrijo, je očividno zmagala v okrajih ter porazila mirovne pogoje. To je bilo mogoče, ker se ni vršilo glasovanje potom listkov, temveč potom dviganja rok na javnih sestankih različnih krajevnih organizacij. V nekaterih okrajih so baje komunisti napol municijo proti jugu, da ustavi! prodiranje Kantončanov. Če boj Carip Tso Lin odklonil prošnjo, je . tivnega sistema. Dežela ni več en ne vsled prizadevanj železniških vrjetno. da se bo moral general i ^ ^^ ^ h bra. I uradnikov, da izdelajo nov pro- Sun pogajati s Kantoncam glede narodov, VRak s svojo ! gram za potovanje kraljice in poz- iniru i i v . v . w lastno kulturo, socijalno in poli-|no včeraj zvečer je se vedno Tnozemci so prepričani, da se ne tic,no avton0mijo, živeč v svoji! manjkalo definitivnih informacij bo mogel Nanking ustavljati dalj- lastni domovinK _ je šemu obleganju in da bo eventual ' no kapituliral tudi Sanphaj. Poraz penerala Suna bi izločil sever-! Ce nima kaka narodna skupina svoje lastne domovine, potem ne liko. | v tem ozirn. Določeno je bilo le to- i: j„,____i . i " i . da odpotujeta kraljica h, ^dv°,r.ane Pred P™cetkom sestankov ter jako naravnost v!ključili zmerne. m-iz- Imorg biti to nikaka resnična bra- Xew York< do*im naj bi princ Xi- Komunisti na Javi poraženi. AMSTERDAM, Holandska, 1<>. novembra. — Komunistični nemiri. ki so se zavrsili pa Javi pretekli teden, so bili obnovljeni v raznih delih otoka, soglasno s poročili iz Bata vi je. Trije komunisti so bili ubiti in dvajset jih je bilo ranjenih tekom nekega napada v Bojolai okraju. Poročila javljajo o. aretacijah ali predajah komunistiv. Ves ek-sektuvni komitej je bil aretiran v Bandoeng. Shaw sprejel čast, a odklonil denar. .. LONDON, Anglija, 10. nov. — ^nffiM^BTm^ I niTiff Angliji živeči irski pisatelj in satirik, kateremu je bila podeijena Noolova nagrada za literaturo za leto 1B25, je pripravljen sprejeti veliko čast, a se hoče odreči s tem zvezani denarni najrradi v znesku $35.000. w predlaga, naj se porabi denar za pospešen je boljšega razumevanja med literarnimi in u-metniškimi prizadevanji Anglije in Švedske. Ko je izvedel Shaw, da mu je podeljena Noblova nagrada, je re kel: — Menda so mi jo dali radi tega, ker nisem ničesar spisal le ta 1925. (S tem je mislil, da so se mu na ta način zahvalili, ker je molčal). ADVERTISE in GLAS NARODA ne militariste iz polovice Kitaj- , . „, . , . „ , . „ . T , , tovska um ra. Ta konferenca kazf\ ske južno od .Tangtse reke ter sta-i , .„ .. ,. . , . , (da so prireli Zidie pridobivati vil južne province pod eno povelj-' ,, . . , , ^ : značaj naroda. \ sled zatiranja so ! Židje vzdržali svoie narodne tra-Nekateri Kitajci so prepričani, dicije a niso biH asirailirani. da bi pomenjalo to napredek pro-i 0 . A , . . ^ , , w . . , n Sovjetska vlada no«-e. da bi se ti zdruzenju cele Kitajske. Gene-' ...... , .. .. i -r- • « 1 - , ^ ..... asimilirali, temveč .iili lioce videti ral Kaj-Sek si skusa pridobiti za- . ^ , . , . . . . ' , kot avtonomen narod v sovjetski upanje javnosti s tem. da obljub- 11II111. Ija enotno vlado ter izjavlja, da nima nikakih namenov uvesti na | Predsednik ^ priznal, I da je sicer dala oktobrska revolu-Icija Židom iste pravice kot ostalim narodom, ki so preje tvorili uvesti na Kitajskem sovjetski sistem. Kaže tudi prijaznejše stališče napram tujcem, LONDON, Anglija, 19. nov. — Zunanji urad je študiral z veliko resnostjo poročila v listih glede govora senatorja Boraha, v katerem je svaril sile pred sprejemom kateregakoli imperialističnega ali brezobzirnega stališča napram Kitajski. rusko carstvo, da pa jih je zadala obenem udarec, ko je zatrla privatno trgovino v mestih, trgih in vaseh. Vlada želi popraviti to s tem, da nastani Žide na deželi in da razvije zmožnosti njih kmetov in delavcev. Izjavil je. da je opaziti le malo antiseinitskega razpoloženja, raz- Splošno prevladuje naziranje, da je stališče Boraha slično one-ta mu. katero je zastopal Balfour, le Yen v mestih, med malo buržuazi-da se je poslužil Balfour bolj u-j in inteligenco, kjer je antisem,- merjenih izrazov kot pa načelnik jtizom huifii kot bl] tmtl ^arsk.m senatnega komiteja za zunanje za.! režimom, ker niso hoteli ti razredi jave | sodelovati s sovjetsko vlado, do- čim so- bili Židje pripravljeni storiti to. Temeljni cilj kolonizaeijskega načrta je ekonomski, da se preskrbi delo za nezaposlene Žide, n vlada simpatizira ob istem času z na-NEW YOKK. 19. novembra. —'rodnimi težnjami Židov ter želi o-Sistem zvončnili signalov, ki je bil. braniti narodni značaj gibanja, inštaliran v Tombs zaporih in ki (Glasilo se je, da dobivajo Židje naj bi služil kot alarm za slučaj najboljša zemljišča, a to je pov-ognja ali upora jetnikov se je ra-jsem neresnično. Predsednik Kali-bilo več let za signaliziranje jet-jnin je rekel, da so krimska zem-nikov. Kadar je odšel warden, je ljišča nedostopna za ruske prise-zazvonil zvonec enkrat. To je bilo ljence. ker je umetno namakanje Čedne razmere v Tombs zaporih. kolaj obiskal Detroit in Cleveland. da vidi velike avtomobilske naprave ter pozdravi tamošnje Romunce. Kraljica Marija bo najbrž odpotovala dne 24. novembra, s parnikom "Berengaria". Uradniki Cunard črte so včeraj i objavili tukaj, da so zastopniki kraljice Marije reservirali kraljevske sobe na Berengariji. — iste prostore, v katerih je bival princ iz Walesa na svojem zadnjem potovanju v Ameriko. Pot iz Louisville v New York ni bila še natančno določena, ker bo mogoče prekinjeno potovanje v Harpers Ferry, da se omogoči kraljici obisk zgodovinskega bojnega polja. Poskusni načrt določa petnajst minut trajajoč obisk v Cincinnatiju. V drugih sekcijah pa so se baje poslužili drugačnih manevrov, da so izključili premogarje, ki so se že vrnili na delo. Warden razsekan na koščke. JOL1ET, 111.. 19. novembra. — Pred poroto, ki procesira šest sed mih kaznjencev, ki so v pretel poletju pobegnili iz državne nišniee v Kapitan Faba je izgubil obe svoji nogi tekom svetovne vojne, ker sta mu zmrznili. Kljub tej veliki oviri, podžgan od ponudbe bogatega ameriškega Italijana, ki je razpisal nagrado $50,000 za tak čin. se je napotil sam pro! i Ameriki v svoji majhni jadrnici iu sicer dne 3. marca. Fct in štirideset dni pozneje so jra videli, ko je vozil skozi ožino pri Gibraltarju. Popolnoma je nato zopet iziginil znamenje za jetnike, da lahko pridejo iz svojih celic, če so si odku- preveč drago. Azovska zemljišča tudi niso na razpolago, ker je osu- nili gotove prostosti od paznikov. Sevanje predrago. Ce je zazvonil zvonec dvakrat, so odhitelf jetniki nazaj v svoje celice in pazniki so skrbeli za to. da ni bilo opaziti na hodnikih nikakih sledov teh svebodščin, kot na-primer kocke ali igralne karte. Na sličen način se je signaliziralo movino. tudi prihod ali odhod drugih u-j--- radnikov. Preiskovalni uradniki, i v isti celici z Hvman Ambergom, ki so poročali to pred veliko poro-, enim treh jetnikov, ki so pred to, so bili prepričani, da ni vedel kratkim vprizorili poskus, da zbe- Sovjetska vlada pa nasprotovala židovskemu izseljevanju v Palestino; ker so živeli tam Židje tisoč let in ker bi morali tukaj u-stvariti s svojim lastnim konštruk-tivnim delom novo in prosto do- warden ničesar o tem sporazumu med pazniki in jetniki. — A. J. Friedman bivši jetnik v Tombs zaporih, je bil predstavljen veliki poroti. Nekaj časa je bil zaprt Konec dolgega in drznega potovanja. Italijan, ki je izgubil v vojni obe negi, je odjadral v majhni jadrnici pred osmimi meseci iz bližine Napolja proti Ameriki in zadnjikrat! iz oči do julija, ko pa je sreča! SO ga videli dvesto milj liarnit Assuta sredi oceana. Av-od New Yorka : prosta meseca pa je videl parnik Providence v bližini obali Nove ^ I Fundlandije. Pred desetimi tedni hUr. Italija, 18. novembra. — i pa je 7^]tHhl] parnik Dnilio dvo. Na dalj na tragedija visokega mor-' mi|j od New Yorka. Od takrat ja je pr.šla na dan vsled objavijo- naprpj pa ni vidp, nikdo nja usodepolnega potovanja ka- T- t-i - . i , - , i Kapitan Fava je bil zalozen z pitana I rezi o Lava. o katerem se! v. .... , . . . , . . , živili in drugimi potrebščinami za domneva, da je našel svojo smrt I. . . , . , . , T - , .. , , , ' -,. . štiri mesece ter se je nanatal na ko je bil oddaljen le par mili od . - mil, kaznjencev, ki so v preteklem'svojega cilja v poskusu da dospe ',otovanJ" m jet - j v Nev,- York iz Torre del (Jreeo Domneva fla l^leirel 1.,-Jolietn, je pripovedoval v bližini Napolja. sam in v odprti kot' in ^ včeraj dr. William Fletcher, da ! jaderniei. Odpotoval je iz Torre »»1 v viharju v bližini ameriške-so kaznjenci dobesedno razsekali! del Greeo pred osmimi meseci in'ba,i- V,ada SP J> Pri,Vlfl ^llimnfi na koščke pomožnega wardena pol. v osemnajst čevljev dol-i ja- ■za zn,levo kapitana Fave ter dala Peter Kleina. drniei St<-lla Maris in zadnjikrat' svojim zastopnikom v inozemstvu Zdravnik je preiskal Kleina po so ga videli pred desetimi tedni j »»vodila, da skušajo ugotoviti lili jegovi smrti. 'dvesto milj od njegovega cilja. 'sodo kapitana. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je twba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali Urah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boats vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. že iz ječe. V celici ni našel le revolverja, temveč tudi videl, kako je dobil Amberg vsaki teden dvakrat ženski obisk ter se postavljal, j da ga stane vsak obisk $100. j Dinarji Lire Din. .. 600 ____ % 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.85 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 9.40 Din. .. .. 2,500 .... 1 46.25 Lir ... ... 300 .... . $13.80 Din. .. .. 6,000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ . $22.50 Din. .. .. 10,000 ____ $183.00 T.ir . . ... 1000 ____ . $44.00 Za pofilljatre, ki presegajo DeaetttaoC Dinarjev ali pa DvatlsoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazo* p« bcisjavnea Posebni podatki. PrfsteSMita n is*Ia-«1» anserWuh Mar. lev v Jatsslarijl ta ItelijS sna&a kakor sledi :n RS. ali m*stH BMMb 75 trn-1st; s« 1», naprej $3St. v S centa si vsaksca Maria, la veije svate pa p*- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street piwoe: cobtlandt 4«w New York, N, Y. GLAS NARODA. 20. NOV. 1926 GLAS NARODA (BLOYBNE DAILY) Owned and Published by BLOVBNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakowr, president. Louia Banedik, treasurer. Place of bono«« of the corporation and &ddrawee of above officers: 82 Cortland t Borough of Manhattan, New York City, N. Y. LEP USPEH AFRIŠKE EKSPEDICIJE GLAS NARODA■ "Voice of tke People" Issued Every Day Except Sundayt and Holidays Za celo leto velja list ma Ameriko in Kanado______$6.00 Za pol leta_-_______$5.00 Za četrt leta__!________%1JS0 Za New Fork ta celo Utm t7.00 Za pol leta-------$SJfO Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta________%3£0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda11 ishaja vsaki dan ievzemii nedelj in prušmkcm. Dopiai brez podpisa in osebnosti s« ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M nam tudi prejšnjo bivališče naimani, da hitreje najdemo naslovnika. _ a LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876-__ NO, PA ADIJO... Pretresljivo i>oročilo je pretreslo prebivalce Zdraže nih držav. Romunska kraljica bo odpotovala. BeČeno je bilo, da bo odpotovala šele sredi meseca decembra. Da bo torej še en mesec s svojim parfumom in veličanstvom opajala svobodno Ameriko. Pa ni in ni mogoče. romunskega kralja je začelo krivičiti po črevesju, % >1» «1 cesar je poklical kraljico domov. Zastrantega bo odpotovala že dne 24. novembra. Krivičenje po črevesju njegovega veličanstva pa ni ten vzrok od potovanja njene kraljevske visokosti. Ameriško časopisje ima jako dobre informacije, ki jih razpošilja po vsem svetu. Tako so dospela nedvomno tudi na romunski dvor poročila, da je hotela najeti kraljica na Wall Streetu ve-I ko posojilo, pa ji je izpodletelo, kajti dandanašnji mora biti vsako posojilo krito s primerno varščino. Ameriška velefinanca je sicer uljudna, postrežljiva, v denarnih vprašanjih je pa jako previdna. 1 In tako se je morala romunska kraljica lepo obrisati pod svojim kraljevskim nosom. Pa še druge stvari je prineslo ameriško časopisje na dan. Namreč, da ni v nobeni državi na svetu toliko političnih jetnikov kot jih je v Romunski. Da so kazni, ki jih nalagajajo romunska sodišča, ne človeške. Da se vse to godi s popolno vednostjo kralja in njenega kraljevskega veličanstva. In čimdalje bi ostala kraljica v deželi, tem natančnej še in pošastnejše podrobnosti bi izvedela ameriška javnost o romunskih razmerah. Sedaj ima mogoče še malo upanja na kak kredit. Vsak dan njenega bivanja v Ameriki pa to upanje zmanjšuje. Romunska kraljica se je nedvomno prepričala, da ameriški narod sicer radi časti veličanstva, da pa jako norad posoja veličanstvom ameriške dolarje. / Zopetna vstaja v * Rio Grande de Sul. Vstaii so metali bombe na brazilsko mesto. — ! Uničene so bile baje1 banke in hoteli. — Vlada v Ric je ukazala u-rednikom, naj prenehajo z napadi na pre jšn je-1 ga predsednika. I Peter Zgaga rf" ■ IŽ^mM" ■■■■■■M = -1J .: :,ggig Iz Afrike se je vršila ekspedieija, kateri je načeloval znani naravoslovce dr. Stephen Haweis (levi na sliki), ( lam ekspedicije so nabirali živali za Washington ski zverinjak. Posrečilo se jim je dobiti tudi dve mali opici, kakoršnih nima še noben zverinjak na svetn. so vsi Italijani kot en mož strinjajo z Mussolinijevo po- * litiko; da je v Italiji petintrideset milijonov Italijanov, s čemur je rečeno, da je v Italiji isto toliko fašistov. Pa ni vse tako kot pravijo. Iz Bqlogne je bilo vtihotapljeno v svet poročilo, ki se glasi: — Izvajanje varnostnih odredb se je pričelo že en nie-se pred Mussolini jeviin prihodom. V mestu samem ih o vsej pokrajini. Policija, orožništvo, vojaštvo in ..Kvadristi, vse je bilo noč in dan na delu. V Bo-logni so bila vsa stanovanja opozicijonaleev in drugih 44nezanesljivih elementov" ponovno preiskana. Zaprli so na tisoče 44nevarnih in (lomljivih" oseb. Zapori v S. Giovanni in Monte so bili prenapolnjeni. Menda ni bilo v mestu niti enega socijalista, ki bi prosto dihal. Skvadristi pa so mnogim tudi prere-šetali kosti. Deset dni pred prihodom Mussolinija je policija vsako noč preiskala vse hotele, restavracije, kavarne in druge javne lokale. Vsak, ki se jim ni zdel dovolj zanesljiv, je moral v zapor. Med temi je bilo tudi več tujcev, ki so zaman protestirali. Zastraženi so bili vsi dohodi v mesto in na vlakih se je vršila najstrožja kontrola. Vsak potnik, ki je izstopil na bolognskem kolodvoru, je moral najpreje skozi dvojno vrsto detektivov, ki so prišli iz vse Italije, nakar so vsakega posebej izpraševali po cele ure. BUENOS AIRES, Argentina.' 10. novembra. — Vstaške čete v brazilski provinci Rio Grande do Sni so napadle mesto Santa Maria z aeroplani in bombami, soglasno s poročili, katera je dobil preko' meje list La Xacion. Izid boja ni še znan. Vporne čete so štele približno' 400 mož. Vojaška sila tisoč mož. vključujoča oddelke letalcev, ka-1 valerije in artilerije. je bila na-' sta njena v mestu. Bombe, katere' so metali iz aeroplanov. so baje n-j ničile provineijalno banko ter( "•lavni hotel. Zvezne čete v mostu Ilage so so baje tudi uprle. Vstaja pa je bila zatrta, s pomočjo civilistov. MONTEVIDEO. Uruguay. 19. novembra. — Poroča se. da je poslala brazilska vlada čete v Grande do Sul, kjer so se revolucionarni elementi spopadli z državnimi četami. Sedem ur trajajoča bitka je bila baje izvojevana pri San Gabriel med državnimi ter vstaškimi zveznimi četami, z velikimi izgubami na obeli straneh. Vlada ITruguava je ojacila svoje ni e j ne pat rule, da prepreči kršenje ozemlja Uruguava. RTO DE JANEIRO, Brazilija. 10. novembra. — Napadi, katere so vprizorili razni listi na administracijo prejšnjega predsednika Bernardesa. so bili tako ostri, dii je ukazal justični minister De Ca-stello urednikom, naj bodo manj strastni v svojih izrazili napram prejšnji vladi, ki je prenehala poslovati v nedeljo. ctirana katera lahko skoro vsak otrok prebavi, ne da bi Škodovala njegovemu nežnemu ielodac yzfoft/f EAGLE BRAND CONDENSED MILK. Tako je dandanes v Italiji, fašistov ski listi — in dru-— pa pišejo o 41 enotni volji" italijanskega naroda ,ki uživa svobodo! gili ni ve«-: D opisi Library, Pa. j med katere je razdelil, bom še en-Cenjeno uredništvo: Vem, da jej krat poročala v listu, ako mi bo že skoraj vsak čital v listih kak-jiist dovolil prostor. šna nesreča je zadela ubogo ljudstva v domovini v sled poplave 27 septembra. Kakor mi pišejo domači, je bil pogled v Žirovsko dolino strašen in še hujši pogled je bil potem, ko je voda malo odtekla in so šele potem ti ubogi ljudje videli kaj jim je vse odneslo. Česar pa ni voda odnesla, so še plazovi zasuli. Torej vsem darovalcem lepa hvala, listu pa obilo uspeha. Pozdrav Jennie Anibrožič. Paris, 111. Prosim vas, g. urednik še za malo prostorčka v našem listu Glasa Naroda. Truplo pogrešanega so našli. WINDIIAM, N. Y., 19. nov. — Od pondeljka naprej so iskali, kot porocano, Edwina Probst, doma iz Elizabeh, N. .T., in včeraj so našli njegovo truplo v majhni zaseki ob gorskem obronku v bližini tukajšnjega kraja. Strel iz puške, ki mu je prodrl v telo pod rebri. je napravil konec njegovemu življenju. Osem čevljev od njegovega trupla je ležala njegova puška z eno iztreljeno patrono. Po inkvestu je izjavil coroner, dr. Horace Baldwin, iz Tannersville, Green okraj, da gre za nesrečni slučaj. Mož je padel, pri tem se je izprožila puška in strel je zadel ZNAČILNA OBSODBA V BEOGRADU V starokrajskili listih eitanio: — 44Pred beograjskim sodiščem se je vršila tiskovna pravda proti bivšemu uredniku 44Narodne Tribune" Panteliji Jovovieu. Obtožen je bil, da je priobčil v listu članek pod naslovom 44Lopov in lažnjivi oče domovine." S tem besedami je počastil takratnega ministrskega predsednika Nikolo Pašiea. Obsojen je bil na tri mesece zapora in na pet tisoč dinarjev globe." To je precej huda kazen. Jovovic jo bo prestal — tako ali tako. Sodišče bi pa vseeno moralo vpoštevati dve olajševalni okoliščini, namreč, da je Pašič diplomat in povrhte-_ra celo balkanski diplomat; in drugič, da se za očetovstvo domovine poteza toliko patriotov, da je res malo težko pravega očeta določiti i x • l • u ti *var se tJce dela, je bilo skozi nieca Nekateri so ob vse in ubogo ljiul- »J«^«- . i le slabo. Zdaj v mesecu novem- stvo klice pomoči. , . , . . , , . -t - • t «ru pa majne odpirajo, delo se lah Kakor se vidi po časopisih, so ' . ,. . .. ,... i, • i ko dobi. lil vse je bolj živo m veze po raznih večjih naselbinah po-! . . . ...... , T selo, čeravno je nam zima pred hirali prispevke za poplavljence. . 1 . . . durmi. Tudi jaz sem šla okoli naših rojakov, ki so darovali vsak po svoji UU1UUUIIJ moči, čeprav so tudi tukaj v tej P^encih v Zirovski dolini, sem I pozravljam vse rojakp in roja. I Cil tllill 1 O nr »nlnii .lil n Unl » ■ lepo zahvalim v imenu žirovskih poplavljencev. Tebi Glas Naroda, pa želim veliko novih naročnikov, ker se toliko zanimaš za uboge reveže v na-Iver smo Pitali o nesrečnih po-jši domovinL naselbini slabe razmere. Daro . ali so sledeči: Po $2.00: Tina Jakopin, Leo Prijatel, Frank Anibrožič; po $1.50: Toni Likovič, Stif Ri-, tonija; po $1.00: Tom Trček, Martin name, Tonv Skraba. Tonv Kral, Frank Rupnik, Neimenovani, Ci- jse tudi jaz potrudila, kolikor je bilo v moji moči. pomagali jim. Nabirala sem po hišah. V več hišah so mi rekli, da so že dali, ker so tudi drugi pobirali v ta namen. Pa so vseeno dobri ljudje darovali, kolikor je kdo mogel. Darovali so sledeči: Po $5.00 : Frank in Ivanka Fik; ril Ocepek, Jacob Dolenc. Josip društvo S. N. P. J., št. 474, Blan-Kokel. Josip Vidic, Mike Faifar, John Jerman, Matt Indihar, Luj Groznik, Frank Stramljan, Tony Stramljan, Josip Krvanja; po 50e: Andv Mlakar, Mike ford, Ind.; po $4.00 : John Fik ; po $1.00 pa: Jurij Vilk, Frank Mahnič, Gregor Salamon, Peter Cvetičan. Lazo Pilipovič, Tone Alie, John Simšič, Primož Cie, j Božič, Kate Božič, Frank Markue, John Podlesnik, Jacob Zupančič, j Peter Ribič, Vincene Vrhovnik, Josip Oeepek, Frank Celin, Bob Frank Šturm, Frank Mrak, Anton Dolenc, Frances Stramljan, John Alze, Frank in Barbara Sedej, "ZE&INJENA" ITALIJA Človek, ki čita samo fasistovske liste, bi domneval, da Jii nikjer na svetu tako urejenih in idealnih razmer kot med narodom nobenega nasprotji; da Lipovšek, John Klopčar. Vsega skupaj nabranega $32.00. V imenu ponosrečencev se vsem darovalcem prav lepo zahvalim. JaPz sem denar poslala potom Frank Sakser State Bank direktno na županstvo v Žirib da bo župan razdelil med ponesrečence v Novi vasi.* Kadar dobim od župana potrdi« lo, da je denar prejel in imena Martin Bruner, Miluš Matijevič; po 75c: Frank Gorše; po 50c: Pene Kudra, Joe Vrhovnik. Milič Ivoruzovič in John Potisk. Bratu Antonu Mlakar v Gorenji vasi sta darovala Frank in Ivanka Fik $10.00, Johan Fik $1.00, Lazo Santroe $1.00. Vsega skupaj $44.75. Torej se vsem darovalcem prav kin je sirom Amerike! Ivanka Fik, R. R. 1, Box 220, Paris, TU. Opomba uredništva: Denar o-beh pošiljalk je bil včeraj poslan v dolarjih na označene naslove kot šesta pošiljate v. Slov. i Aluminijski sindikat v Evropi. BERLIN, Nemčija. 17. nov. — Ustanovljen je bil evropski aluminijski sindikat, obstoječ iz nemških. švicarskih francoskih in angleških družb. I "rad tega novega sindikata bo v Neuhausen v Švici, sedežu najstarejše evropske aluminijske družbe. Zveza je bila sklenjena za dobo dveh let. Monopolno stališče za sindikat je izključeno, ker je ameriška Aluminium Co. največja proizvajalka ter bo ostala. Italijanske tvornice so v fi-;in-coskili rokah in Norvežani so se priklopili ameriški družbi. Nemci so kupili dosti šampanjca. RIIEIMS, Francija, 19. novembra. — Se nikdar poprej niso bile zaloge šampanjca v Franciji tako majhne kot sedaj in za to se jo treba zahvaliti nemškim gostilničarjem. Slednji so se poslužili prednosti, katere jim je nudila razlika v vrednosti franka in marke ter so pokupili skoro vse zalo-ire šampanjca in vrhu tega še najboljše letnike. Največje vinske tvrdke ne morejo sedaj izpolniti niti naročil iz Pariza in drugih delov Francije. Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Tromiik* znamk* reg. t pat ar. ZdT. Cl. Slaven že več kot 50 let. Ako se dva človeka ne razumeta. ako se ne moreta razumeti, je za nju najboljše sredstvo ločitev. li kumarici, rižev puding, kavo in zeleno papriko. Pri nas doma smo imeli nekoč mačko, ki je jedla šolalo, (ilcde apetifa in izbire jedil je bila tista mačka jako nedolžna v primeri z ljudmi, ki morajo hoditi v ne\v-vorške rest a v ran te. Spital pod restavrantom bi ne bil nič napačnega. * V francoskem parlamentu je rekel pred kratkim francoski ministrski predsednik Poineare: — Pozabimo preteklost in glejmo v bodočnost! Vpati je, da so poslanci slišali njegov poziv. Bog ve, če je Poineare samega sebe slišal. Ej, d« bro bi bilo za vso Evropo in za ves svet, če je slišal samega sebe ter se ravnal po svojem nasvetu. * Ameriški narod bo potrošil na Zahvalni dan sto tri in sedemdeset milijonov dolarjev za jed. To je velikanska svota. Pa je nič v primeri z neskončno večjo ^voto. ki jo bo potrošil za pijačo. * Po newyorskem Broadwayu jo vsepolno pevk in igralk, ki zaslužil jo po štirinajst dolarev na teden, dočim morajo po petnajst dolarjev na teden plačati za stanovanje. Na vprašanje, kako zaslužijo petnajsti dolar, se ne more kar naravnost odgovoriti. * Božič se bliža. « Tega ne oznanjajo ozaljšane trgovske izložbe, pač pa poročilo, da je suhaška oblast okrepila svojo stražo proti tihotapcem žganja v lfeu vorškem pristanišču. * Predno je bil radio iznajden, ni bilo treba povprečnemu Newyor-čanu vsak večer toliko časa čut!, da so se podali Cikažani k počitku. Glejte u trornlško znamko SIDRO. 4 "D O JAKOM, ki imajo namen poslati darila za Božič v denarju priporočamo s pošiljatvijo ne odlašati. Cimpreje odpošljejo, tempreje se izplačilo izvrši. S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti. FBANK SAKSER 82 Cortlandt Street, STATE BANK New York, N. Y. m, i -. Statistiki so dognali, tla imajo trije Amerikanci vsako leto po pet milijonov dolarjev dohodkov. Ti trije si vsako leto nekaj prihranijo, tudi če so poročeni in če imajo kup otrok. Časopisje je objavilo naslednjo brzojavko: Angleški princ .Juri, ki opravlja angleško mornariško službo na Kitajskem, bo prišel za praznike v London na počitnice. Kakšno mornariško službo o-pravlja princ, navsezadnje nikogar ne briga. Zanimivo bi pa bilo izvedeti, kaj ima angleška mornarica na Kitajskem opraviti. Zadnjič sem bil omenil, da so znanstveniki konštatirali, da se ameriški kontinent pogreza in sicer vsako leto za šestino inča. V zvezi s tem. sem zinil eno o ženskih petah. Danes naj še toliko pripomnim: Tista šestina inče ne pride toliko vpoštev. Toda ne samo ameriški kontinent, tudi ameriški narod se pogreza. Strahovito se pogreza od onega dne, ko je bila v Ame-jriki uveljavljena tW)hibicyar r GLAS NARODA, 20. NOV. 192G REŠENI Novela. (Nadaljevanj«: j — Gospo«] je lorej sel po railo- ----st>vo gospo? — je vprašal služab- — Maks! — sem vzkliknil ter nik. pustil vnemar ves reSpekt. — — Ne, je dejal zdravnik z za- Mnks! molklim glasom, — hotela me je Nikdo ni odgovoril. obiskati v bolnici in je prišla, ne Pohitel sem v sosedno sobo, v da bi se preej prijavila. Pogled na kateri so ostale goreče sveče ter številna trupla, katera so ravno- se vrnil z eno. kar odnesli, jo je tako prevzel, da Nerazumljivi pogled, ki se mi je zbolela. Njeno stanje se je tako je mudil tam. bi me kmalu oropal hitro poslabšalo, da sem jo moral razuma. Mlaji a, nezavestna žena prevesti semkaj. Na pot i se je o- je ležala kot mrtve. uesvestila. Njej nasproti, naslonjen na ste- Medtem ko je on POZORIŠCE umora ber postelje, je stal dr. Maks. bled in zmeden, z eno roko v gostih la seh, kot okamenel vsled razbnr-1 jenja, kojega vzrok mi je bil tuj. Njegove široko razprte oči so bi-j le zapičene v onesveščeno žensko pojasnjeval nesrečni dogodek, sem se pobrigal jaz za bolnico. — Prihaja k sebi, — sem vzkliknil. Služabnik se je odstranil. Ali ste culi? — je vprašal dr. in brez dvoma ni niti videl, niti Maks. čul, kar se je vršilo okrog njega.; — Da, in jaz bom notrdil vašo Sele ko sem osvetlil obraz bolnice, izjavo. je bi! z enim skokom in preteče J _ Pustite naju sedaj sama, — dvignjeno desnico tik poleg nje, j«, zamrmral, ko mi je podal roko. a ko je zagledal mene. je povesil f Mladi ženi se je vrnila zavest in roko s kretnjo upa. — Nesrcčnica! inral. — Ali poznate to žensko? — Moja žena je. . . Zopet se je sesedel, kot človek. zadet od strele. In če bi živel sto let, bi ne mogel poznati bolestnejše otopelosti, v katero so me spravile te besede. je zarnr- brezmejnega ob- ( nobena priča naj bi se ne vsiljevala med krivo in njenega sodnika. Zbežal sem. Hotel sem eimpreje obvestiti Andreja. .Kakšni strašni doživljaji in kakšna rešitev! Vpraševal sem se, kako more taka ženska varati takega moža. Kako je bilo pač mogoče, da dala ona prednost Andreju pred dr. Maksom? Ali je 0 HUDIČU IN OBSEDENOSTI OP : ^'4v.Ls^R®POUR 5HOVX/IN& CR^a^PPtfc TB-tE. OM.LEFT.UMDER^HICH.BODIES.IVERE FODNO___✓ Slika nam kaže pogled na dolino, kjer sta bila pred štirimi leta umorjena Kev. Hali in njegova ljubica \ Mrs. Mills. Trupli so našli pod drevesom, levo na sliki. | IZPOVED UMIRAJOČE ŽENSKE čednost res le prazne beseda? Ne, Nenadni prepad pred mojima no-jniknkor n(J? <"udno naključje kaz-gama bi me ne mogel spraviti v ni kazal0 preVeč oeividno božji večje presenečenje. Moja eneržija, j prst? počival tako težko na moja zmožnost treznega rar.misle-i tom zlnčinu. Celo neverni je pri-; objel me je. Hitenje olajšanja j« ka, moj sklep, da rešim oba n*1- <.jjjon ukloniti se nevidni sili, ki prišlo iz njegovih prsi Kako pod-srečneža, vse to je bilo kot ohrom-j kanuje in nagraja. 'jeno. 1 Brez dvoma sta morala vito v mrzli mrliški prt prevare in zaničevanja. Vsakdo je stopil k njemu in mu stisnil roko. Vrnil je vsak pritisk roke. V hiši svojega doma mi je nudil kratek vpogled v svoje obupano razpoloženje. Jaz sam nisem j mogel obvladati svojih čustev. Pogled na moj obraz, orošen s solzami, je omilil njegovo bol in V odeje zavita žena je brez dvoma umrla od strahu in presenečenja. Kot prikovan sem obstal na istem mestu, kolena so se mi tresla in srce je utripalo tako burno, kot da se hoče razpočiti. Skušal sem se ojunačiti, a zaman. Hotel sem govoriti, a »noj jezik je bil ohromljen. On pa je kmalu premagal bolest ki ga je treščila ob tla Bilo je kot da je dozorel nenaden sklep v njegovi glavi. Nenadoma se mi je zdel večji. Približal se je svoji ženi, pokazal ukazovalno nanjo, jo objel z obema močnima rokama ter jo odnesel. Soglasno z najinim dogovorom sva položila bolnico na najina kolena. Ai sva nosila s seboj mrliča? Kmalu pa me je poklicalo sočutje v resničnost. Dvignil sem glavo ter preiskal njeno srce. Skoro neslišno utripanje me je pomirilo. — Živi! — sem vzkliknil. — Čakajte. — je ukazal Maks. Nisem si drznil govoriti nadalje. Ta mrka pot skozi Pariz se mi je zdela naravnost neskončna. Konečno se je ustavil voz. — ('akajte. — je ukaza Maks. — Najprvo hočem odsoviti voznika, da ne bo ničesar pripovedoval ljudem v hiSi. Ta drama ne sme i-raeti nobene nadaljne priče kot le naju oba in Boga. Ali hočete rešiti njen sloves in mojo čast? . .. Ne spregovorite nobene besedice in prepustite meni, da vse pojasnim. Prvi je izstopil. On je držal gornje telo in jaz noge. Šele ko se je voznik odstranil, mi je rekel: — Poivonite! Vrata je odprl služabnik. Maks je nesel mrtvo truplo kot da ima v naročju spavajoče dete. Preplaieni služabnik je šel pred svojim gospodarjem. — Odprite spalno sobo. Pregrni-te hitro pqateljo, — je ukazal z xapovedovalnim glasom. Položil je bolnico ali mogoče že mrtvo truplo na zofo I la m zaničevanja vredna sta oba mi zdela oba krivca, vpričo linbeča prestati velikansko muko ' plemenite in velike bolesti. Ce bo umrla žena. kakšen spomin Privedli so mu oba otroka, v srcu moža, ki jo je ljubil! (V o-' Pri tem se je odigral nepozaben stane živa. kakšna usoda ji je na- prizor. menjena? j Starejša je držala svojo sestro On, brezmadežni, pravični, bo roko. Vstopili seta, preplašeni obsojen na neštete muke. Tak mož in r*rno oblečeni. Starejša je bila ljubi le enkrat in njegova, skozi neutolažljiva, ker je bila njena blato povlečena ljubezen, je kot mati mrtva. Mlajša pa je jokala, Ko J*e bil;t njena izpoved kou-' . reptil, ki razjeda črevesje Mr je videla jokati sestro. Pribli- "'"a i" ko je pošla tudi njena sa- ' "!ed(\ ^ntifieiranja Henry Ta misel ne zapusti nikdar več ** se nesrečnežu. Razprostrl mokontrola. se je ojunačila ter ' L» " m ožgan, trga Je ter posuši vir .)«' roki in obe sta planili proti njo. | vzkliknila z velikim poudarkom: - ^^ ^ ^ veselja. Kateri teh treh ljudi trpi mu" Le ™jSt;irejsa pa je bila de- — Govorila sen« resnico, tako najmanj? Brez dvoma ona. kajti 1,žna ^ovih poljubov. S k ret-1 mi pomore Bog in vi veste to. — i smrt jo bo kmalu odrešila. ,,,JO sovra5tva !n "nnsa J"e pot«nii,to vem jaz. Mrs. Jane Gibson je z nosilnice, na kateri so jo prinesli v dvorano obdolžila Mrs. Hall in njene tri sorednike umora. — To je resnica, tako mi pomore Bog in vi veste to, je zaklicala po štirih urah zaslišanja. — Neomajna v povesti glede dogodkov v morilni noči. SOMERV1LLE, N. J., 19. novembra. — Jane Gibson, takozvana * pig woman", je pričala včeraj v sodni dvorani, ležeča na nosilnici, shujšana in bleda. V sodišču je imenovala Mrs. Gibson Mrs. Frances Stevens Hall, Henry Stevensa, Willie Stevensa ter Henry Carpenderja morilcem Mrs. Mills ter Rev. Halla. Kmalu sem dospel. Ko me je Andrej zapazil, je planil proti meni. Sporočil sem mu brezobzirno in brez vsake previdnosti polno1 resnico. Na vprašanje: — Kje je? — sem mu odgovoril : — Pri svojem možu. Pero ne more opisat iizpretnent-be. ki se je završila v pogledu in mlajšo nazaj. Jaz sem jo vzel na svoja kolena, a nun se jo branila in klicala : — Papa, papa! t — Prosim, odnesite tega otroka, rlrajri prijatelj, — je rekel Maks z žalostnim glasom. Razumel sem. Razmerje je \ rajalo pet let in mala deklica je bila stara štiri leta. Bilo je strašno! matični prizor. Sodnika Parker jel njegovo roko. • hi zavrne razne proti njej. Tako je napriiuer zanikala. da je dobila večje s vote I i: . j tolarja, bodisi od listov ali iz dru- ' gih virov. Zaslišanje se je pričelo ob pol-dvanajstih zjutraj ter je bilo končano ob pol treh. Trajalo je nepre- . stano. brez običajnega opoldan- ustnic pastorjeve vdove. Bila je! 8ktlf?a ()(lmorH navidez povsem mirna. D;mes bo pri(V]a ohramhtL s svo. Porota je zapustila dvorano ter j jimi izvajanji. Xjene divje oi"-i so bile srepo o-brnjene v Mrs. llall. Xjeua shujšana roka je kazala proti črno oblečeni postavi.Mrs. Hall. Lahen usmev pomilovanja je zaigral krog vsled tega zgrešila ta zadnji dra- in Clear v sta obrazu Andrejevem, ko je zaeul _ , , i i-, i • i • . • sva bila zopet sama. sem pri te besede. Celo njegovo bistvo je . , . izražalo grozo in blazen obup. — Je roko- . j Se sklanjala naprej, da slišira vsa- Pri svojem možu! ' ' ~ ~ J* - ko besedo priče. Njeno pričevanje ~ . J ,n sedaj le se eno besedo glede do- »r<1,v.wa},n Priznam, da nisem imel nobene-' ,ufl imp 1Tm?a t lJf b'10 Pr«*ltano poroti po steno- - I sočutia ž niim Mislil sem n,|g A * | grafičnem zapisku, ko se je naha- ga sooitja z njim. Mislil sem nc __ 0 t mPne ga ne boste ona ^ ' nnt: Knl • bolečino in muke moža. Tn razen' ilf ,Ja,a 0IU lia ,K)tl nazaJ A bolni- tega mi je manjkalo razumevanjej ^I^ ^Žt r me ol V ^ ^ ^ za to veliko zločinsko strast Ni-1 , ^ " J »k«^1/" me .,ob | je bila nabito polna ter je nudila Zrl JrfS ^ W Win ▼aeh sredstev znanosti, da poživi pojemajoče moči ter pokliče nazaj če mogoče ke ugašajočo dušo. MliSllf Rili i . j ženo. Ona, ki je postala žrtev zakonske zvestobe, je prihitela iz najčistejše ljubezni, kljubujoč vsem nevarnostim, da deli napore moža in v polni mladosti je pustita spomin na svojo dobroto, na svoje talente in svojo čednost. Za dvajset let postaran, pqpol-noms xdrobljen, je poslušal Maks na roba groba ta slavospev ter .'vrgel prvi kepo zemlje na krsto. Bilo mu je, kot da leži tam spodaj pokopano njegovo lastno arce, za- — Povejte mi pri svoji časti, če j natančno izprašate svojo vest. — identificirala Mrs. Gibson Mrs. Hall. Ileiiry in Willie Stevensa kaj bi storili vi na mojem m«rtu»!kot tri °Seb°' katere Je videla na Te besede so naenkrat pomirile! 1*»°"«» Ko je stopil na njegovo jezo in njegovo trdo vrat - j ^ H™r>' spender, član newyor-nost. Oprostite mi,1— je rekel. ške borze, k njeni postelji tekom križnega zaslišanja, je pokazala jaz na vašem mestu bi ravnal pravjMrS' Gibson nanJ ter javila : tako. — To je eden izmed mož, kate- Nato pa je pričel hoditi počasi j re videla tam. po sobi gorindol. Kakšen žalostni j Križno zaslišanje, ki je trajalo pogled je nudil! Dr. Maks je bil več kot tri ure, ni spravilo na dan le še senca svojega nekdanjega jaz. Ponosni, močni mož je bil sključen od teže trpkega razočaranja. Ure, ki so potekle izza uso-depolnega razkritja, so štele kot leta v njegovem življenju. Malo nato je stopil k meni. — Da. prav imate, čuvajte to skrivnost, kot čuvate tudi mojo. .. Sam moram poskusiti, da doženem to ime ter očistim svojo cast. Sedaj hoceva zopet živeti svoji dolžnosti, — je dostavil, prijel klobuk in rokavice tej- me odvedel k bolnikom, ki so naju že čakali. (Konec prihodnjič.) ničesar novega. Tekom križnega zaslišanja je bila Mrs. Gibson obdolžena. česar pa ni priznala, da je ob raznih prilikah pripovedovala različnim ljudem povsem drugače. Sehator Case, zagovornik obtoženih, je posegel daleč nazaj v njeno prejšnje življenje, da jo diskreditira kot pričo. V splošnem se obrambi ni po-rečilo omajati izpovedi Mrs. Gibson. Le enkrat je bil senator Case v bi lzini tega eilja. ko je priznala, da ne ve zagotovo, koliko ljudi je Med Pariza ni je hudič zopet v modi. Nedavno je namreč izšlo v Parizu več knjig, v katerih nastopa hudič zopet kot hitje. Berna-nos je napisal roman "Pod Satanovim solneem". Dermenglien pa življenje "Marie des Valkes". ki je stopila živa v pekel in opisala peklenske muke zelo sngestiv-no. Poleg omenjenih del je izšel mistični roman "Gospod Godcau". ki ga j«» napisal Johaudeaux. Zanimanje za hudiča sc j«- pojavilo osobito po znani aferi hombouske-ira župnika, iz katerega so prišli vereski fanatiki izganjat hudiča tako. da so nesrečnega župnika ]M>šteno pretepli. Govorice o hudiču in obsedenosti so dale znanemu strokovnjaku za čarovnijo advokatu Maurieu Gareonu povod, da j«' napisal knjigo "Hudič", ki j.> vzbudila v francoski javnosti ve liko in zasluzeno senzacijo. K;i-kor v svojih prejšnjih knjigah o čorovniji in čarovniških procesih v srednjem veku podaja Garcou tudi v tem delu zgodovinski pregled nove vere v hudiča in obsedenost. obenem pa razpravlja o teh pojavih s stališča modeme medicine. Znanstvena razprava, ki jo je redigira dr. Vinehone. za-ključnje s trditvijo, da vera v hudiča še ni dokaz pomanjkanja inteligence. Maurice Garcon je bil zagovornik onega hombonskega župnika, čigar proces je dal povod. da so začeli o hudiču razpravljati celo znanstveni krogi. ^ Pri tej priliki je bilo načeto vprašane verodostojnosti pričevanja psihopatov. O tem problemu je poročal r.n kongresu sodnih zdravnikov dr. Rogues de Fursae. Kot tožitelji so psihopati po njegovem mnenju vedno sumljivi. Tudi kot priče ne pridejo vpo-Štev, ker jim sodišče ne more zaupati. Francoska javnost ima torej novo senzacijo, s katero m pa pred zunanjim svetom ac bo pridobila ugleda. Čudno je. da se v 20. stoletju sploh govori o takih rečeh. Tem bolj čudno pa je. da so načeli to srednjeveško debato Francozi. ki se prištevajo med najkul-t ur ne j še narode. Na komplementarni šoli v Idriji bo poučeval slovenščino prof. K«.-mae. Imenovan je bil prof. Ilevk pa je bilo imenovanje hitro preklicano. ČUDNA. TODA DOBRA NA-NAVADA V Tibetu V o>re Liji Aziji pri-jatelji pri .srečanju pozdravljajo m izkazujejo >voje .spoštovanje > tem. da stegnejo jezik. Taka navada, ako bi bila vpeeljana tukaj, hi dala povod, da bi opozorili svojca prijatelja na bel jezik, ki je ne.>- vrgljivo znamenje, da čreva nLso v pravem .stanju in tla je treba nujne pomoči. Trinerjevo grenko vino čisti čreva in jili tu li ob. I rži čista. 41 Wentworth, Wis., 27. uvgti*la: Trinerjevo grniko vino je prva pomoč moje družine. Vaši* Mrs. John Sertich." K na .steklenica steklenico za pi^kušnjo pošlje po prejemu 1"> centov: .loseph Triner Company. MV.il] So. .V-h-laud Ave., Chicago, 111. Triner V Cold Tablets, ki so zaiie.sljivo zdravilo proti prehledti CM) centov t. prodajajo v v.seli lekarnah. —Adv't. J bilo na pozorišču, da vzbudi dvo- romak. Te dni se je odigrala v Brnu krvava tragedija. Sluga Jan Ribnika r je imel ljuba vno razmerje z J ID-letno hčerko premožnega kmeta Alojzijo Chladkovo. Seznanil se je z njo pred meseci in sesta-jal a sta se nemoteno, dokler za njuno razmerje nihče ni vedel. Kmalu so pa posegli vmes roditelji, ki so hčerko svarili, da je Rib-nikar siromašen in da ne bo mogla živeti ž njim. Dekle se je dalo pregovoriti in izjavilo Ribni-karju. da ga ne mara. Zaljubljeni sluga se je klatil nekega jutra po gozdu in čakal, da pride nezvesta mimo. Vedel je. da se pripelje Cliladkova zjutraj v mesto in da pojde skozi bližnji gozd. Tn res jo je dočakal. V pogovoru ga je dekle znova zavrnilo, nakar je potegnil Ribnikar samokres In začel streljati. Zadel je svojo ljubico trikrat, prvič v vrat, drugič in I tretjič pa v obraz. Ko se je težko ranjene zgrudila, si je pognal fant J kroglo v desno sence in obležal mrtev. Hanjeuo Chladkovo so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, truplo nesrečnega Ribnikarja pa v mrtvašnico. Tragedija je vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje tem bolj, ker je bil pokojni znan kot pošten in marljiv mladenič, ki je imel edino napako, da je bil si- ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Amerikanski Koledar sa leto 1927. Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove "Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak čimprej naroei, da ne L>r. brez njega. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York —— KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNIKOVE PRATTKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v lista. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y- ■ GLAS NARODA, 20. NOV. 1023 (Nadaljevanje.) — Pri Bogu, — dosti malo. In ker se je postavil Munnieli na »tian Petra . . . — In mu bo ta ukradel Kurlandijo, — je dostavil Orlov pretkano. Biron je prikimal. — Hočemo poskusiti splesti mrežo, v katero se lahko ujame kal ine. Obrnjen proti kneginji Daškov je rekel: — Visokost, z vsakim dnem postajate lepša. — Visokost, — je odvrnila kneginja, — pravo veselje je zame, da vas smemo šteti med svoje prijatelje. Vstopila sta tudi Razumovski in Panin. Panin se je bojazljivo obrnil naokrog. — Ke je carinja? — je vprašal. — Posvetujemo se lahko tudi brez nje, — je odvrnil Orlov na kratko, — Prav tako, — je pritrdil vojvoda. — Ženske se najrajše sprijaznijo z dovršenimi dejstvi. — In prrof Suvalov — je vprašal Razumovski. ^ — Ima opravka v kasarnah, — je odvrnil Orlov. — Pričnimo, /e osem dni nas pusti Elizabeta Romanovna s pomočjo Gudoviča, potom Perfiljeva. holštajnskega pribočnika in neprestano stojimo pred razkritjem. Za danes leži spodaj v dvorani pijan. Car je že sestavil manifest, v katerem objavlja svojo poroko z Elizabeto ter aretacijo Katarine in njenega sina. Qb istem času je pripravil manifest, v katerem izreka odpoved vseh pravic Kurlundije in katero naj podpiše vaša visokost. Sedaj je treba nastopiti. — Ničesar drugega nam ni treba kot trdne roke, — se je oglasil Razumovski s svojim hreščečim glasom. — 1'morf — je rekel Panin preplašeno. Vojvoda se je inrko nasmehnil. — T mor kneza. da. Dokler diha Peter, se bodo zbirali vsi nezadovoljni kro«? eeliee, v kateri se pripravlja pogubljenje. ^ Nobenega umora, — je ugovarjal Panin. — Naj se vrne na Ilolštajnsko. — Ter pride zopet sem na čelu armade, — se je rogal P>iron. Panin je preplašeno dvignil roki. — On je vladajoči gospod v Holstajnu, — je jeeal. — &e vedno obstaja narodno pravo. — Kako naj se izvede udarec t — je vprašal Orlov. — Kaj predlaga Gregor Gregorjevič? — je vprašal Biron. — Pojutršnjem je praznik svetega Petra, — je odvrnil Orlov. — Kot poznam carja, bo praznoval svoj god v rekah vina. Ko bo pijan tor opustil dvor, bo zadostoval trenutek, da se ga poveže. — Ni slabo, pri Bogu. — je rekel Razumovski. — Prilika za drzno dejanje, — je pritrdil Biron. — V temni noči, — je dostavil Razumovski, — je dvignilo par gardistov Elizabeto na prestol. Noč sama je vredna eole armade. — In kdo bo prevzel delo? — je vprašal Panin. — Jaz. — je odvrnil Orlov. — Sprejeto? — Jaz sem zadovoljen, — je odvrnil Razumovski. — Inu vi, ekseelenca ? — je vprašal Orlov grofa Panina. Panin je globoko vzdihnil. — Moram se udati, — je odvrnil obotavljajo. — Torej je sklenjeno, — je ugotovil Orlov. Molčali so. — In potem? — je vprašal Panin. — In potem.' Kaj mislite? — je vprašal Orlov začudeno. — Carinja mi je izjavila, — je odvrnil bolj razburjeno, -ne zahteva ničesar drugega kot naslov carin je-matere. — Polovično delo. _ je zamrmral Biron. Mislil je pri tem na Ivana Šestega in na carinjo-mater, Ano Lepold ča je vedno kazal sočutje z materjo slednjega, a se je previdno držal v ozadju. Peter ga je imenoval generalom infanterije, a Panin je to Čast odklonil, da bi mu n.- bilo treba vršiti vojaško službo. Car mu je to zameril ter ga nahruiil z bojazljivcem, in ta žalitev je spravila Panina še bolj na stran Katarine. V svojem srcu pa se je brigal le za lastno usodo ter ono svojega varovanca. Ves razočaran je i*»vesil roki. — Potem je moje upanje uničeno, — je rekel potrto. — Moja usta bodo ostala zaprta, a moja roka bo ostala nedelavua. — In veliki kn<-z Pavel? — je vprašal Birona ostro. Panin se je ozrl vanj z obupno kljubovalnostjo moža, ki je tvegal svoje živil jen je ter vidi sedaj, da bo odšel praznih rok. Vedel je, da je bil veliki knez moč v njegovih rokah, vedel, da so si želeli številni, ki niso bili zadovoljni s carjem, earjeviča kot njegovega naslednika, ker niso privoščili krone "nemški" Katarini. — Veliki knez Pavel je poverjen meni ter bo ostal, — je odvrnil trmoglavo. Z enim samim skokom je stal Orlov pri vratih. — Izdajstvo. — je zaklieal naglas. Kneginja Daškov je pohitela proti njemu. — Ali smem govoriti s Paninom? — je vprašala nahitro. — Naj si razbije Tropin jo, — je odvrnil Orlov. — Storite to. kneginja, — jo pritrdil Biron. Izprva je sprejemala njegove pozornosti le v interesu velike --- KOTIČEK 'OTROŠko OSKRBA MApjfflCTO OTROŠKEGA ZDRAVJA tm Kretanje pamikov - Shipping Ne** » ČLANEK 204. Kako se lahko prepreči slepota, gluhost in stalne pohabi j enosti. Največje pazljivosti je treba pri ■ t i nivr »•»» • , ., „ kneginje. da je lahko Katarina po teh ovinkih prodrla naravnost v elscenj" ot™kovih «*es, nosa krog zaupnikov earinje Elizazete in da je mogla vzdržati stik s svo-l'" M° Je ohran,ti te nežlu' jim sinom. Nato, ko jo stopil Orlov v življenje kneginje jo bodrila * CISte' s.e bo,J važno pa je Panina še bolj, da skrije za njegovim medlim oboževanjem svojo' J pn umivanJ" 11(1 P°škodu-strast za Gregor GregorjeviČa. A' krat sem se je moral vrniti tudi knez iz Carigrada in potem bi lahko slažila vitežka udanost grofa, ki bi bil po starosti lahko njen o Če. možu nasproti kot dokaz noo-madeževane žensko časti. In sedaj, ko jo izgledalo vse zavoženo, ko .'i joto. Priporočljiva je največja nežnost. Pri umivanju se no poslužujte nobenih razburljivih snovi i a'i mila. Za pri prost o čiščenje oči niso mogli zarotniki Panina niti izpustiti, niti ga ga uničiti, in ko je priporočljiva razstopnina bo- bi vsako nasilno dejanje ogorčenega Orlova povzročilo katastrofo I 1"sline var"* jo jo vezalo z grofom. Če no bo Panin svojega varovanca takoj izro-'!* antlsoPtl,no- s katere čil materi, če se bo Petru posrečilo polastiti sp earjeviča ter zbožati ž njim preko meje, bo stala sila samodržice na lončenih nogah. — Nikita Ivanovič, — je rekla. — Kneginja. — jo odvrnil, tresoč so od razburjenja. Dvignila je svoje lepe oči k njemu, z izrazom, ki ni še nikdar zgrešil svojega cilja. — Lahko sto ponosen nase, sto pogum prepričanja. — Hvala vam, — visokost, — je odvrnil Panin odporno. se mu jo prilizovala. — Dokazali (Dalje prihodnjič.; Skrivnost Skrinje Zaveze. IZ kri- Duhoviti fizik Lichtenberg, ka-jboj in s skrinjo zaveze tako. da so kor tudi nekateri znameniti filo- tvorile velik sistem strelovodov zofi in orijentalisti kakor Mieliao- ki so koncentrirali vso množino lis in Bendavid so dokazali, da je zraka nabrane elektriko v ' bila skrinja zavzeze- starega testamenta velik električni aparat. Fizik W. F. A. Zimmermann je na podlajri njih raziskavanj opisal delovanje toga elekt no ero . I brišete oči. nos in usta mora biti iz mehkega materijala. sterilizirana pred uporabo. To blago kupite v lekarni, kjer je najvarnejša za to svrho. Vsakega blaga se pa smete samo enkrat posluževati. Pri umivanju oči so poslužiti čistega blaga in sicer za vsako oko posebej. V tekočini ni treba po-makati. ampak zlivajte tekočino na blago, katero boste rabili za čiščenje oči. Tako ravnajte tudi pri umivanju nosa, ust in ušes. Prodno začnete umivati otroka, si pa morate temeljito umiti roko. Če se na kateremkoli teh orjra-nov pojavi mala rdečica, oteklina ali kaj podobnega, ne smete tejra sami zdraviti. Pokličite zdravnika ali pa nosite otroka na bližnjo zdravstveno postajo. Morda so lo- rata na naslednji način: Za skrinjo zaveze si porabili posebno suh les. Iz takega lesa tesa-bila naj vodi vzgojo v do- inoral zahvaliti za svoj padec. — To je edini izhod, — je nadaljeval Panin trdovratno pate se bo vse, kar misli in čuti po ruski, zavzelo za stv* troviča. ki je bil oropan njegovih pravic. Razumovski je energično zmajal z glavo. — Kaj se brigajo Rusi za to, kdo vlada, dokler prime trdno z^ roko ter jim stisne goltanee — Nobenega boljšega sredstva, — ga je podprl Biron. — za ne- tenje novih ustaj kot postaviti mladoletnega otroka na prestol Rusije. ~ Xaj V°di earinja r°eentstv°. — se je razvnemal Panin vodno bolj, — ce bo le veliki knez Pavel kronan. — Pri tem ni videl sovražnega pogleda, s katerim ga je meril Orlov. — In kdo, — je vprašal Biron previdno, mladega carja? Panin se je razžaljeno vzravnal. — Mislim, — je odvrnil, — da je bila ta vzgoja dosedaj tri h rokah. Grof Razumovski se je zasmejal. — Sedemletni Pavel naš ear, - se je rogal. - Vi njegov varuh, voditelj Rusije, earinja potisnjena na stran . . . Panin to ste zares izvrstno zamislili. — Na Rusijo mislim, ne name, — je odvrnil Panin, še bolj razkačen od splošnih ugovorov. - Naj stopi kdo drugi na moje mesto. Ah pa sme njeno veličanstvo oropati prestola svojega lastnega sina On je edini pravomočni dedič in carinja Elizabzeta ga je določila za svojega naslednika. Kakšno pravico ima prineesinja Anhalt-/erbst do vlade! Ah je carske krvi ali le rojena v tej deželi? Radi'- toga pravim ae enkrat: - Carinji regentstvo, - za druge stvari nisem na razpolago. Orlov je šel. ražljajoč s sabljo preko sobe, proti Paninu. Vsaka sled barve je izginila iz njegovega obraza in njegova spodnja če-just je bila preteče potisnjena naprej. Tako je pač nekoč stal na krvmakem griču pri Zorndorfu, v večerni zarji, zapuščen s svojimi razstreljemmi topovi, zamazan od krvi in dima, potiskajoč z lastno roko zadnjo kartečo v cev. — In jaz vam izjavljam. — je odvrnil, — da poženem to svoje železo skozi telo vsakega, ki mi bo ae govoril o regentstvu. \ si ho se preplašeno umaknili. x — Grepor, — je vzkliknila kneginja. Pri vsemogočnem Bogu. — je nadaljeval Orlov, — če živim i/ par dni, bo Katarina sa mod rži ca. Kdo je z menoj? — Jaz, — je odvrnil Biron odločno. • * — Mi vsi, — je potrdil Razumovski. Nikiti Ivanoviču Papinu so se tresla kolena. Bil je deležen izvrstne vzgoje, je dosti potoval ter se obnesel tudi v Stockholmu v c iplomatični službi. Elizabeta ** je imenovala resničnim komorni- » s tmom generalnega poročnika Kot vzgojitelj Pavla Petrovi- n,)o zaveze. Na potovanju so polnili bateri-|teva °troka s,°T>ota ali "luhost< in jo na drug način, namreč s pomoč-i Vsled to~a m°ra*° tavkoj jO dima. (Dim io. kakor znano i zdravnika za svet. Ce zdravnika rn-nega apa- fino raz«*- V takem stanju ne smete pu- da ' tor les se je nahajal med dvema (žjt svojeniu namenu jst!tl otroka, da bi doraščal. Ne i dobrima prevodnikoma elektrike ' . J smete si misliti, da bo vso to izgi- 1 o, • , - ■ . 1 x logični zvezi s tem stoji dej- . ^, . , . , -.. ™ Skrinji zaveze, ki je popisana v . , . . J J i nilo. ko ho otrok postal veeji. Ta- i * • - i ■ Ar ■ ..... . . stvo, da je bil Salumonov tempelj i • i i---. , •, ovno, kateri se jo drugi Mojzesovi knjigi, se m smel 7 1 koj pokln-ite zdravnika ter se ]io- *7. novembra: . . Cleveland, Cherbourg. Hambur*-Hitmburu. Cherbourg. Hamburg. 1. decembra: M«ur« tanu, Cherbourg: Pres.dent Roosevelt. CherL-ourg. Uremen. 2. decembra: l>e Giaaxe, Havre; Westphalia, Hamburg; Lueuow, Bremen 3. decembra: I'res. Wilson, Trst. 4 decembra: PurJs, Havre; leviathan, Cher- bourn; Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Carmania. Cherbourg: Muenchen. Cherbourg, Bremen. 9. decembra: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg 11. decembra: Majestic. Cherbourg; ^ Republic. Cherbourg. Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 15 decembra: Berengariu. Cherbourg; Savalt. Havre: President Hard nf, Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Hofhajnb«-uu, Havre 27. decembra: Pari«?, Ha v re; Olympic, Cherbourg; TVutsHiland, Che.rbourg. Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen^ Pre a. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. januarja: r>e Grasse. Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington, Tret. 8. januarja: Berengarla, Cherbourg: France. Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarje: Pre* Harding. Cherbourg. Bremen. 15. januarje: Paris, Havre; Aquitanla. Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 25. Januarja: Pres. Wilson. Trst. 27. januarja: Rochambeau, Havre; Thuringl* Hamburg. 29 januarja: Majestic, Cherbourg; France. Hav-re; Muenchen. Cherbourg. Bremen. V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN OEUTSCHLANO HAMBURG Nafl! parn'kl na tri vijake CLEVELAND. WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSKBXIM VODSTVOM $ 19S.— I z NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. ru 2. 4. ali 6 o9*h. Francoska kuhinja in plja<"a. cJrenehJ^ie 19 state st, new YORK _ali lokalni agenije Velika odpomoc za utrujene in nervozne ljudi. — Nov predpis. Zdravniki z mnogoletno skuinjo pravijo. «?a Je to zdravilo čudovito iz znanatveneQg stališča ravno' v takih slučajih. ČitateJJI bodo našli, da daje to novo iar;ivilo čudovito odpomoč v par dneh Ce se počutite slabotne, izčrpane ali ner-ozne, posku»ite ga. C> ne spite dobro, oskusite to zdravilo. Nugra-Tone. Kadar Imate slabo prebavo, vas napenja po jedi. mate umazan Jezik in slab duh. glavobol i:i so počutite trudne v Jutro, pujdite v lek.iino In kupite steklenico XuKa-Tone. Vlivajte isto po navodilih In čudili ae boste, kako hitro ae boste počutili bolje, upa-Tone daje trden Jn poživljajoč dober tek. stimulira Jetra In re- Pri nekaterih otrocih se takoj s rein , - .. ... i v Jeruzalemu zavarovan i nilice približati. Kdor se u ie ne-1, .. 0 , I , . , , ., . lovodi. Salomonovo svetišče Dru- opazen približal, je bil ubit od . .vv , . d i i-, i • i • • i m ■ - rr, . iornpo svetišče, ki pra ie na razva-ar Pavla IV ognja, ki je planil iz nje. To se je ^ J ' zgodilo . . . i - • . linah prvega zgradil Herod, sta se Aronovim sinovom, ki ni- i - i _ .. . . .. . . , nahajala v deželi, ki ima na svetu so poznali skrivnosti kako se da I . „ , , . • i ■ ■ t . • tt . i največ neviht, namreč v Palesti-elektrika iz skrinje odvesti. Hote- ... , , ... . , ni in sicer na izolirani visoki skali h so darovati, a so bili pri tem n-1 . v katero nad tisoč let nikoli ni korite njegovemu sklepu. Zdravnik bo določil, če ga je treba takoj pričeti zdraviti, ali naj se počaka. biti. rr, , . .... . udarila strela. Ta čudež pa se da Tenut aparatu ko dovajali elek- v. 1 triko iz ozračja. Svečeniki Ile-bi«jeev so dobro znali dovajati elektriko iz oblakov in so si na ta na in ustvarili orožje, ki je bilo neukemu ljudstvu čisto neznano. GO čevljev visoki drogi iz si i lie cisto naravno razlagati na podlagi popisov v svetem pismu in pri drugih pisateljih. Streha templja je bila pokrita z zlatimi ploščami, v skalo v te-melj pa so bile vsekane mogočne smrekovine s kovinastimi konica- obokane cisterne za dežnico. Verni so bili v velikem številu po-j like bakrene ' eevi so vodile od stavljeni okoli skrinje in so tvori- s^eh v te cisterne, li ogrodje šotora. Od konic dro- Čitajte te članke vsak teden ter jih spravite za bodočo uporabo. viti svečeniki "so pri zadnjem napadu Rimljanov odlomili konice tempijeve strehe in jih kot kopja metali na napadajoče sovražnike". Kakor vidimo, torej to niso bile konice, ki so branile ptičem, da bi segali na streho, temveč več dolgi kovinasti drogi, skratka: strelovodi. In ti strelovodi so skozi stoletja branili hišo pred strelo s tem. n 10. uro zvečer v ljudski ioli št v. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legij* ^a Ameriško Državljanstvo. POZOR RC/AJUI Prosti pouk glede državljan '1va in priseljevanja je vsak 6etr- oblati. iel«>dec in fireva. Mislimo u • . , , , , ,