BO V ZBORIH OBČINSK E SKUPŠČINE MANJ DELEGATOV?
Priprave na volitve ter ocena obravnave rezultatov gospodarjenja v organizacijah združenega dela — to sta bili temi, ki sta vzbudili največ zanimanja članov predsedstva občinskega sindikalnega sveta na seji v začetku marca.
Ko so se pogovarjali o pripravah na volitve prihodnje leto, so obravnavali zlasti kadrovske usmeritve za evidentiranje možnih kandidatov ter sestavo delegacij in volilne okoliše. Največ časa pa so posvetili pobudi, da bi zmanjšali število delegatov v zborih občinske skupščine. Zbor združenega dela, ki zdaj šteje 52 delegatov, naj bi jih odslej imel 40, zbor krajevnih skupnosti 20 namesto sedanjih 30; največ nejasnosti pa je zaenkrat še okrog družbenopolitičnega zbora, ki trenutno šteje 30 delegatov. Sindikalisti so predlagali takole: zbor združenega dela 40 delegatov, o zboru krajevnih skupnosti naj odločajo v socialistični zvezi, v družbenopolitični zbor pa predlagajo 24 delegatov. Sindikat ima sedaj v tem zboru 9 delegatskih mest, po novem pa naj bi jih torej imel 7. Vse ostale družbenopolitične organizacije naj po mnenju članov predsedstva sindikata prav tako ustrezno zmanjšajo število svojih delegatov.
V nadaljevanju so ocenili še letošnjo obravnavo rezultatov gospodarjenja. Ugotavljali so, da so obravnave potekale tako kot so se dogovorili in skladno s posebnim opomnikom, ki so ga pripravili v občinskem sindikalnem svetu. V marsikaterih sredinah pa so tožili zaradi preskopo odmerjenega časa Še posebej so na tokratni seji kritično ocenili tiste osnovne organizacije sindikata ki niso organizirale obravnave rezultatov gospodarjenja Sindikat bi namreč moral biti nosilec obravnave, v nekaterih organizacijah združenega dela pa so bili nosilci člani Zveze komunistov in v enem primeru celo mladinci.	Irena Jelen
VELEBLAGOVNICA
ŽALEC
Marca in aprila Je zadnji čas za sajeqje.
V	IVAMI smo za vrtičkarje zato pripravili semena, čebulice vrtnih
cvetlic, gnojila, zemljo, cvetlična korita, drobil«) vrtnarsko orodje in manjše kmetijske stroje.
V	IVAMI vam že lahko ponudimo
pestro izbiro
spomladanskih oblačil nama
in obutve za vso družino.

PRODAJNI CENTER
LEVEC
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec
Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčlč, Jernej Koštomaj, Cveti Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstpvšek In Milan Zoinlr..
Novinarki: Irena Jelen, Marjana Matijec-Natek.
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP VEČER Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu Republiškega sekretariata za Informiranje, št 421-1/72, je časopis Savinjski občan oproščen prometnega davka.
Cisto okolje — skupna dolžnost
V januarski številki Savinjskega občana smo objavili poziv občinskega inšpektorata in Podjetja za urejanje voda Nivo Celje — TOZD vodno gospodarstvo Rečno nadzorna služba, da morajo lastniki in upravitelji zemljišč ob potokih in jarkih ob porečju Savinje očistiti struge potokov in jarkov. Ker se je nabralo zopet veliko odpadkov, bo potrebna velika akcija, v kateri ne bodo, kot običajno, sodelovali le učenci osnovnih šol in ribiči, sicer ne bo mogoče temeljito opraviti te naloge. Predvsem pa bi bilo prav, da bi vsi tisti, ki neodgovorno odlagajo odpadke v struge in jarke, končno spoznali kako neodgovorno je njihovo početje. Ker teh ni malo, velja poziv prav njim, da se vključijo v akcijo, ker bodo le tako spremenili odnos do nezdravega okolja, ki nas vedno bolj ogroža. Želimo torej, da bi bilo takšnih posnetkov v bodoče čim manj.
mmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmamammmmmm
Večji izvoz, porast obresti, manjši fizični obseg proizvodnje
To so le nekatere ugotovitve, ki izhajajo Iz ocene gospodarjenja gospodarstva žalske občine za preteklo leto. Sicer pa si je gospodarstvo prizadevalo uresničiti cHje, ki so temeljili na povečanju izvoza že zlasti na konvertibilno tržliče, rasti proizvodnje, učinkovitejšem gospodarjenju in nadaljnji krepitvi reproduktivne sposobnosti, dolgoročni sanaciji virov obratnih sredstev, povečanfu proizvodnje hrane, hitrejšem razvoju malega gospodarstva in usklajenem gibanju vseh oblik porabe. Rezultati so na nekaterih področjih zelo dobri, preseneča pa padec fizičnega obsega proizvodnje, zaskrbljuje pa tudi več kot podvojen pprkst sredstev za obresti. Ob zaključku redakcije razprave še'niso bile zaključene, zato tudi ni mogoče zapisati sprejetih stališč in sklepov.
Ugodna gibanja na področju mednarodne menjave so se nadaljevala tudi v preteklem letu. Tako se je skupni izvoz v primerjavi z letom 1983 povečal za 16 odstotkov kar je za en odstotek več kot je bilo planirano v resoluciji. Za primerjavo v celjski regiiije bil izvoz večji za 9 odstotkov, SRS in SFRJ pa za 6 odstotkov. Nad resolucijskimi cilji, 20 odstotkov, pa se je povečal izvoz na konvertibilno tržišče, ki je bi! večji kar za 34 odstotkov. Tako predstavlja v regiji delež izvoza občine Žalec 20 odstotkov, na konvertibilno tržišče pa 21 odstotkov. Uvoz se je povečal za devet odstotkov, kar 88 odstotkov pred-
stavlja uvoz repromateriala in le 12 odstotkov oprema, kar je vsekakor zaskrbljujoče glede na iztrošenost in zastarelost le te. Stopnja pokritja skupnega uvoza z izvozom znaša v občini 185, v regiji 134, SRS 103 in SFRJ 85 in se iz obdobja v obdobje povečuje.
Ob upoštevanju porasta cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih znaša realna rast dohodka pet odstotkov, kar je dva odstotka več kot je bilo planirano v resoluciji, realna rast družbenega proizvodaje bila tri odstotke. Prav za toliko pa je bila manjša industrijska proizvodnja, čeprav je bila v resoluciji predvidena tri odstotna rast. Za
obresti je bilo v preteklem letu porabljenih več kot dve milijardi din, kar pomeni indeks 259 in predstavlja 15 odstotkov dohodka, zaskrbljujoč pa je nenehen porast kratkoročnih kreditov.
Na pogoje gospodarjenja so v veliki meri vplivale med drugim tudi cene. Tako je dinamika celotnega prihodka ob visoki rasti nerealiziranih prihodkov in upadanju fizičnega obsega proizvodnje v preteklem letu padala iz obdobja v obdobje. Zanimivo je, da so, za razliko od preteklih let, porabljena sredstva za en odstotek manjša od celotnega prihodka. To velja še posebej za kmetijstvo in ribištvo, obrt in stanovanjsko komunalno
dejavnost, medtem ko beleži naj-večio rast stroškov gradbeništvo.
Število zaposlenih na osnovi ur seje povečalo za šest odstotkov, na kar so vplivale tudi nove investicije.
V	primerjavi s preteklim letom so se povečale tudi izgube, Aero TOZD Kemija Šempeter in Ingrad TOZD Gradbena operativa Žalec sta jih ustvarili 72 milijonov din, izgubo pa sta pokrili iz sredstev rezerv DO.
V	strukturi investicij je bilo 92 odstotkov sredstev namenjenih za gospodarske naložbe, osem odstotkov pa za negospodarske investicije.
Nekateri kazalci uspešnosti poslovanja:	
celotni prihodek	51.786.934
porabljena sredstva	37344.536
dohodek	14/142359
čisti dohodek	7306372
amortizacija-pospešena	739.016
akumulacija	2.789.103
sredstva za repro-	
dukcijo	4319.021
rentabilnost	734
ekonomičnost	139
166%
165%
169%
154%
223%
177%
160% 91% 101 %
Matjaž Debelak:
Rekorder s 185 in
Matjaž Debelak je z novim državnim rekordom, ki ga je postavil na 8. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, postal junak • Ranice, ljubljenec mladine in se tako vpisal v zgodovino skakalnega | | j športa z zlatimi črkami kot tretji skakalec vseh časov s šesto j< j daljavo.	*	f,3
»Državni rekord prerojenega Matjaža Debelaka iz Braslovč,
I sicer pa člana Ilirije Ljubljana, je samo še okras več k popolnemu uspehu prireditve, ki zasluži priznanje in občudovanje,« je zapisal jj nekdaj znani skakalec Oto Giacomelli. Trener državne reprezen- ji tance pa ie izjavil, da je treba Matjažu čestitati prav zaradi vztrajno-sti, saj je lanska poškodba skoraj ogrozila njegovo kariero. »Vedeli
Ismo, da je Matjaž eden naših velikih upov, nismo pa pričakovali, da f| je v takšni formi,« je dejal Danilo Pudgar. Iz teh besed lahko dobimo :§ odgovor na vprašanje, zakaj Matjaž m bil v ekipi za prvenstvo. Sicer j§ pa je bilo bolje, da je skakal kot predskakalec, saj je pomemben : predvsem državni rekord. To nam je povedal tudi Matjaž, ko sem se » j z njim pogovarjal. O rekordnem skoku je povedal naslednje: »Pri |f j tem skoku sem prišel visoko nad hrbtišče skakalnice in se v tistem 5 hipu ustrašil. Toda hitrost na mostu je bila tolikšna, da me je neslo “ daleč. Če se ne bi pred doskokom ponovno, ustrašil, bi lahko ! potegnil še nekaj^ metrov dlje. Sedaj sem prezadovoljen in presre- ji ! čen, saj sem doslej svoj najdaljši skok izboljšal kar za 58 m. Sicer i ! pa pri skoku ni bilo vzgonskega vetra, kar pomeni, da so bili pogoji ■ povsem normalni, le nalet je bil nekoliko daljši. Zasluge za ta uspeh
I imajo moji dosedanji trenerji, letos pasem največ treniral na braslov- ■ ški skakalnici,« je pripovedoval Matjaž in želel, da še zapišem, daje 1 njegova največja želja plastika v Braslovčah, ki je pogoj za nadaljnji | razvoj in uspehe skakalcev iz Braslovč. Matjažu za ta uspeh, Jožetu Verdèvu prav tako predskakalcu v Planici, in vsem, delavcem _
I smučarskega kluba Braslovče-Andraž v imenu uredništva in bralcev | iskrene čestitke. Mnogi so nam v teh dneh naročili, da naj zapiše- I mo, da smo na fante iz Braslovč ponosni. Vse, ki želijo čestitati ® junakom iz Braslovč, vabimo na srečanje v petek, 5. aprila ob 19. uri,
! ki bo v telovadnici osnovnošolskega centra Žalec.	jk 8
Celje - skladišče D-Per
III 5/1985
Leto Vlil Številka 3 Marec 1985
COBISS e
'
Programska seja komunistov
ìWJiìl.i-MI V I’liOI/VOOi'l.il I
Z javne obravnave osnutka dolgoročnega plana
\mm s:; /*\osniFJ.p.Jo
i vetakii teden so se sestali delegati občinske rajanizaclje ZKS na programski seji, na kateri so obravnavali poroči' imdelu občinskega komiteja, tovariškega razsodišča, statutarne in nadzorne komisije za preteklo leto; obravnavali in sprejeli so oceno družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer v občini, zaradi neaktivnosti pa so razrešili nekatere člane komiteja in izvolili nove. Delegati so se sestali najprej na plenarni seji, razprava pa je potekala ločeno v dveh komisijah in sicer v komisiji za družbenoekonomska vprašanja in v komisiji za politični sistem in organiziranost ZK, kar je bila novost v primerjavi z dosedanjo prakso.
Predsednik občinske konference ZKS Franc Kalšek je v uvodnem referatu pri obravnavi ocene družbenopolitičnih m samoupravnih družbenoekonomskih ' razmer med drugim poudaril:
«Na osnovi politične ocene stanja v občini moramo sprejeti jasne usmeritve, to zahtevajo od nas tudi sklepi 16. seje CK ZKJ, ki bodo vodilo za delo komunistov v prihodnje. V Zvezi komunistov ne moremo biti tolerantni do ravnanj, ki niso skladna s programom in statutom naše organizacije, pa čeprav posamezniki mislijo, da ravnajo prav. To, kar od nas delovni ljudje pričakujejo, ni prazno govorjenje, ki gaje bilo v zadnjem času preveč, potrebne so nam konkretne odločitve, ki bodo nakazale izhod iz sedanjih težav. Kot primer naj navedem pripombe, ki so se pojavljale v razpravah o zaključnih računih. Delavci namreč zahtevajo večji vpliv pri odločanju o delitvi neustvarjene vrednosti. Zato moramo doseči, da bomo tokove družbene reprodukcijeobvladovalissocialističnim samoupravljanjem, z dohodkovnimi odnosi, z združevanjem dela in sredstev, ne pa s političnimi gesli. Podobno je pri vprašanju odgovornosti, kjer ostajamo le pri načelnih stališčih, v praksi pa se radi potuhnemo.' Predvsem pa moramo povečati aktivnost med občani v KS in delavci v združenem delu in se izogibati forumskega dela, ki ne daje pravih rezultatov.
V naših vrstah je prisoten tudi oportunizem, kar se je pokazalo v razpravi o predlogu zaključkov 13. seje CK ZKJ. Komunisti so ob izstopu iz članstva navajali nesposobnost zveze komunistov v obvladovanju gospodarskih težav in še posebej o nesposobnosti brzdanja inflacije, nihče pa ni izpostavil svojo nedelavnost. Znani so tudi primeri, ko so člani svoj izstop utemeljevali z neureje-, nimi odnosi v delovni sredini, čeprav so dolgo časa zasedali v njej odgovorno delovno mesto. To so seveda le posamezni primeri, ki bistveno ne vplivajo na stanje v občinski organizaciji. Akcijska
KRIVI SO DOLŽNIKI
Koncem februarja je Komunalno podjetje Žalec obvestilo hišne svete v novi soseski v Žalcu, da bo primorano prenehati ogrevati stanovanja zaradi neporavnanih obveznosti oziroma plačila stroškov ogrevanja. Ker do predvidenega roka hišni sveti niso poravnali obveznosti, sta se delavski svet in zbor delavcev odločila za prekinitev ogreva-njavblokih Kidričeva 2—7, je na pobudo družbenega pravobranilca direktor Komunalnega podjetja zadržal sklep samoupravnih organov. S tem pa se osnovni problem poravnave dolga ni rešil in še vedno ni rešen. Zato je bil dan predlog, da naj se dolžniki javno objavijo v glasilu Savinjski občan. Seznam dolžnikov, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje, pa ni usklajen z dejanskim stanjem, saj so hišni sveti Kidričeva 2—7 del sredstev za plačilo stroškov za letošnjo kurilno sezono porabili za plačilo dolga Petrolu v višini sedemindvajset starin milijonov din zanabavljanjo olje še za lansko sezono. Ker stanovalci plačujejo akontacije, konšen obračun bo namreč šele po zaključku kurilne sezone, pri izkazanem dolgu ni upoštevana zaloga tri tisoč litrov olja. Ob vsem tem lahko zapišemo, da bi do tako zaostrenih odnosov in ukrepov ne prišlo, če bi se stanovalci in hišni sveti zavedali, da je stroške ogrevanja treba poravnati pravočasno in če bi predstavniki hišnih svetov in Komunalnega podjetja z večjo pripravljenostjo sedli za mizo že prej. Največji krivci pasotisti stanovalci, ki ne plačujejo stroškov ogrevanja, čeprav nič v.rivi — pa so se seveda žrtve tudi tisti, ki obveznosti redno plačujejo. In kdo so torej dolžniki? Nekaj je takšnih, ki i£ nerazumljivih vzrokov ne plačujejo ogrevanja, saj njihov socialni položaj ni ogrožen, nekateri stanovalci pa so resnično v težkem socialnem položaju.
Ne nazadnje oa je jasno, da se sta-
Občinska raziskovalna skupnost Žalec objavlja razpis
o podelitvi nagrad in priznanj »INOVATOR ŽALEC 1984«
1.	Za nagrado »INOVATOR ŽALEC 1984« lahko kandidirajo delavci, zaposleni v občini Žalec, ki so v letu 1984 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva.
2.	Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »INOVATOR ŽALEC« bo Občinska raziskovalna skupnost podelila za:
I.	množično inventivno deiavnost — Det Driznani. z denarnimi nagradami (13.000 11.000, 10.000, 9.000, 8.000) in pet priznanj
II.	razvijanje i- ajanje nove proizvodnje in poslovanja — tri priznanja in denarne nagrade (13.000, 10.000, 8.000)
III.	raziskovalno delo — tri priznanja in denarne nagrade (13.000,
10.000, 8.000)
Rok prijave je 30. april 1985.
Prijavite se v svoji delovni organizaciji. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom daje Občinska raziskovalna skupnost Žalec, tel. 710-070.
NIČESAR, KAR NE BO PLANIRANO NE BOMO GRADILI
Prvega marca se je v žalski občini začela javna obravnava osnutka dolgoročnega plana občine. Razprava bo trajala do konca maja. Do takrat naj bi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ocenili osnutek ter dali nanj tudi svoje pripombe.
enotnost komunistov v občini ie dobra, kar potrjujejo stabilna varnostno-poli-tična situacija in gospodarski rezultati, doseženi v preteklem letu. V obdobju, ki je pred nami pa si bomo prizadevali dosledno uresničevati sprejete sklepe in stališča.«
Vbogati razpravi, ki je potekala v dveh skupinah so bila izpostavljena predvsem tista vprašanja, ki so v sedanjem gospodarskem položaju najbolj zaostrila položaj delavcev, prav tako ni zadovoljiv položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju, razpravljalci pa so opozorili tudi na slabosti delovanja in organiziranosti delegatskega sistema. ’ Razpravljalci iz vrst ZSMS so opozorili, daje parola «na mladih je bodočnost" resnično le piarola, saj v praksi odnos ZK do mladih ni zadovoljiv in da mladinska organizacija ne more biti le servis drugim organizacijam.. Razpravljalci se niso strinjali z oceno, da je samoupravna organiziranost združenega dela dobra, saj so znane težnje po ukinjanju TOZD pa tudi osamosvajanje temeljnih organizacij, ki kasneje ne. kažejo nobenega interesa po povezovanju. Tako so v nekaterih primerih ogrožene tudi delovne organizacije. Vse pogosteje šo prisotne zahteve pio racionalnejši organizaciji samoupravnih interesnih skupnosti in zmanjševanju števila delegatskih mest. Sklenili so, da je te pripiombe potrebno upoštevati v času priprav na naslednje skupščinske volitve.
V komisiji za družbenoekonomska vprašanja so razpravljalci izpostavili težak gospodarski položaj kmetijstva oziroma proizvodnje hrane, trgovine in gradbeništva. Vsi po vrsti so izpostavljali problem visokih obresti, hitrejše rasti cen materialov od končnih izdelkov, kar vse povzroča izgube in nizko stopnjo rentabilnega pioslovanja. Predstavniki kmetijstva so opozorili na posledice, ki se bodo prav kmalu odrazile v preskrbi. Zato so predlagali ponovno uvedbo regresiranja proizvodnje hrane in regresirane obrestne mere.	jk
Po strokovni plati so na dosedanjih obravnavah sodelovali predstavniki občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Zavoda za načrtovanje, Kmetijske zemljiške skupnosti in Samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste. Za začetek so sedli s predstavniki Komunale, Sektra, PTT-ja in stanovanjske skupnosti, da bi pregledali in ocenili razmere na teh področjih, od katerih bo v marsičem odvisen naš nadaljnji razvoj. V planu so, po oceni predstavnikov, ta področja dobro zajeta. Skupna ocena vseh je bila, da nas najmanj ovir, razen denarnih, čaka na področju elektrogospodarstva, medtem ko bodo voda, kanalizacija, ceste, telefoni in sploh PTT omrežje tisti dejavniki, na katere se bo treba še kako ozirati in usklajevati plane. Z vodo so slabo preskrbljeni zlasti nekateri obrobni zaselki, kanalizacija pa šepa predvsem v centralnih naseljih. Zaradi tega naj bi bila kanalizacija, tako primarna kot sekundarna, v ospredju že v naslednjih petih letih.
Kako bo z izgradnjo stanovanj? Do leta 2000 naj bi imeli v občini 3000 stanovanj več, kot jih imamo danes. Delavci stanovanjske skupnosti se zavzemajo za zadružno gradnjo, večjega števila novih naselij zaradi omejitev v prostoru in varstva kmetijske zemlje ne bodo podpirali, bolj pa bo treba izkoriščati zapolnitve ter obnavljati stara stanovanja. Še posebej so v osnutku zapisali, da se
gradnja solidarnostnih stanovanj ne sme več koncentrirati le na eno ali dve naselji.
Naslednji, ki so razpravljali o osnutku dolgoročnega plana, so bili delavci Hmezada. Ocenili so, da je kmetijska dejavnost dovolj široko zajeta v pripravljenem osnutku, pogrešali pa so njihov razvoj kmetijske mehanizacije, trgovine na veliko ter predelavo kmetijske proizvodnje. Kot je pokazal razgovor, bodo morali s predstavniki Hmezada usklajevati še problem prostorskih širitev, zlasti na področju trgovine, gostinstva in turizma ter kmetijstva. Na sestanku s Hmezadovimi delavci so opozorili še na dvoje, kar bo veljalo pravzaprav za vse OZD v prihodnje: pri vsaki novi naložbi bodo morali investitorji zagotoviti varovanje okolja, sami pa si bodo morali priskrbeti svojo industrijsko vodo. Zaradi pomanjkanja pitne vode se namreč delovne organizacije ne bodo smele več priključevati na javne vodovode.
Še nekaj večjih delovnih kolektivov je razpravljalo o planiranem dolgoročnem razvoju. V Keramični industriji v Libojah so ocenili, da v prihodnje ne bodo imeli večjih težav glede nadaljnjega širjenja, saj imajo na razpolago še nekaj prostora. Urediti bodo morali ie tehnološko vodo in cestno omrežje v svoji okolici. Teže se bodo ,,širili" v Petrovčah, kjer za Zarjo že sedaj uveljavljajo izjemo. Tam namreč posegajo s tovarniškimi prostori že na najboljšo zemljo in v prihodnje nimajo prav nobenih možnosti za nadaljnjo širitev.
Kaj je pokazala razprava delavcev Agrosa? Prostorsko bo omejen predvsem šempeterski Sip, ki prav tako posega na najbolj kvalitetna zemljišča in nima možnosti širitve in predvsem izgradnje skladišč. Na razgovoru so jim strokovni delavci predlagali naj razmišljajo o iskanju novih lokacij v industrijski coni v Arji vasi. Hkrati pa so na obravnavi opozorili delavce Agrosa, da iz njihove sestavljene organizacije nosilci izdelave plana niso dobili nobenih planskih usmeritev.
Ena najboljših razprav o osnutku dolgoročnega plana pa je bila do zaključka naše redakcije po oceni strokovnih delavcev organizirana z delavci Tovarne nogavic ter šempetrskega Lika in Aera. Predstavniki teh organizacij, med njimi ni bilo predstavnikov Garanta, čeprav so jih posebej vabili, so opozorili, da morajo planerji poleg pro štora upoštevati tudi gospodarsko plat razvoja, četudi kdaj pa kdaj na račun najboljše zemlje, da ne sme jo dovoliti beg delovnih organizacij v druge občine, do česar bi pretirana skrb za prostor lahko pripeljala, ter da je treba tisti industriji, ki daje dobre rezultate, tudi v planih dati mesto, ki ji pripada.
Dosedanje obravnave osnutka dolgoročnega plana in razvoja v naslednjih petih letih v OZD so pokazale predvsem naslednje: da so delovne organizacije, razen redkih izjem, prostorsko zelo omejene, da bodo morale ponekod izbirati nove lokacije v predvidenih industrijskih conah na Ložnici, v Preboldu ter v Brodeh na Vranskem. Poleg tega bo v ospredju varovanje okolja, vsaka naložba pa bo odslej morala biti planirana vnaprej. Doslej sta namreč o gradnji odločala le denar in potrebe, ne pa predhodni plan.
novalci v blokih morajo zavedati, da delavci Komunalnega podjetja niso dolžni kreditirati oziroma plačevati stroškov ogrevanja stanovanj.
Skladno z dogovorom objavljajo dolžnike ogrevanja v Kidričevi 2—7, podatke nam je posredovala blagajničarka, pripomniti pa velja da se dolžniki pojavljajo tudi v drugih blokih v Žalcu! Podatki se nanašajo na preteklo leto.
KIDRIČEVA 2: Brina Zupančič-Rogelj 12.361,00 din, Ivan Matek
3.563.00	din (za leto 1983); KIDRIČEVA 3: Rihard Ježovnik
1.639.00	din;
KIDRIČEVA 4: Alojz Kobal 5.147,00 din, Alojz Šanca 2.154,50 din, Ivan Rebec 4.288,50 din, Erna Pečnik 7.501,00 din, Dušan Sluga 40.841,00 din, Jožica Jakob 2.827,50 din, Ljudmila Naraks
4.249.00	din, Marija Korošec 4.152,50 din, Bradač 4.049,50 din in Svržnjak
4.268.00	din (oba za leto 1983);
KIDRIČEVA 5:	Bara Jusufovič
5.714.00	din;
KIDRIČEVA 6: Ivan Lebar 3.235,00 din, Ivanka Lamut — 500,00 din, Drago Družinec — 6989,00 din, Dušan Kitak
—	48.178,00 din, Mitja Zagoričnik —
500.00	din, Voja Bodo — 48.178,00 din, Matilda Legnar — 3.007,00 din, Jež
—	2.504,50 din, Dušan Kovač —
2.704.00	din, Podpečan — 3.991,00 din (zadnji trije za leto 1983);
KIDRIČEVA 7: Katica Junuzovič —
19.694.00	(za leto 1982,1983 in 1984), Slobodanka Jošt — 12.927,50 din, Zlatka Kovač — 56.168,00 din (za tri leta), Neža Guzej — 28.668,50 din, Vidmajer — 4.006,00 din (zaleto 1983).
Nekateri od dolžnikov ne stanujejo več v teh blokih, nekatera stanovanja so nezasedena že dali časa, zato je dolg toliko težje izterjati. Stanovalci se pri hišnem svetu enostavno ne odjavijo.
jk
I I
I I I I I I
I
I I
S
I
i
I I
i
I I i
s
i
tm VööJ
Sl naše
RAZGIBANA DEJAVNOST V KS
V	KS ZLAST( O STANOVANJSKI IZGRADNJI
Poleg delavcev so dolgoročne smernice razvoja obravanavali tudi po krajevnih skupnostih. Do zaključka redakcije so osnutek obravnavali v Vinski gori, Libojah, Petrovčah, v Galiciji in na Ponikvi.
V	Vinski gori se zavzemajo zlasti za zgostitve in nadomestne gradnje, ne želijo pa večjih novih naselij. Obširnejših novih gradenj ne predvidevajo tudi Libojčani, ki pa se niso strinjali s tem, da bi do leta 2000 zgradili le en blok. Predvsem zaradi razvoja tamkajšnje industrije. Bistveno pripombo so imeli tudi na razvoj obrti: v Libojah si namreč želijo več obrtnikov.
V Petrovčah se je pogovor vrtel zlasti 'okrog stanovanjske izgradnje, za kar bodo imeli v prihodnje bolj malo prostorskih možnosti. Predvideno območje za razvoj industrije in obrti v Arji vasi so Petrovčam podprli, vendar so predlagali, da naj bi ga razdelili na dva dela: na industrijsko in obrtno cono ter na predel za živilsko predelovalno industriin
Na Ponikvi so krajani povedali, da novih sosesk ne želijo odpirati, nadaljevali bodo le z izgradnjo znotraj obstoječih vasi. Podprli pa so plansko usmeritev, da naj bi Zgornja Ponikva imela funkcijo lokalnega oskrbnega središča.
Komu pripisati tuncijo lokalpega oskrbnega središča — ali Veliki Pi-rešici ali Galiciji kot sedežu krajevne skupnosti — o tem pa je tekla beseda na obravnavi osnutka v gališki krajevni skupnosti. Odvisno od te opredelitve bo namreč potekal tudi razvoj poselitve, izgradnja družbene in komunalne infrastrukture ter zidave stanovanj v tamkajšnjih zaselkih. Irena Jelen
Danica Jazovšek-Korent
Peter Marinšek
Osnutek dolgoročnega načrta so delavci Zavoda za načrtovanje kot nosilci izdelave pripravili na osnovi smernic za pripravo dolgoročnega plana, podatkov iz analize o razvojnih možnostih občine do leta 2000 in še nekaterih drugih dokumentov. Pri izdelavi so upoštevali vse znane potrebe in usmeritve dolgoročnega razvoja krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Osnutek plana je sestavljen v glavnem iz treh delov in upošteva ekonomske, socialne, prostorske in druge vidike razvoja ter njihovo medsebojno povezanost. V osnutku je določena splošna usmeritev za razvoj občine in je podlaga za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planih ter za usklajevanje razvojnih vprašanj med posameznimi sektorji.
O dosedanjem poteku javne obravnave osnutka dolgoročnega piana so povedali:
Danica Jezovšek-Korent, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj:
»Javno obravnavo osnutka dolgoročnega plana smo malce razširili. Ugotovili smo namreč, da je bil odziv na osnutek smernic srednjeročnega razvoja izredno slab. Zato smo tudi poskušali to priložnost izkoristiti in ljudi opozoriti na povezanost dolgoročnega plana s srednjeročnim.
Zelo malo je bilo v dosedanjih razpravah govora o gospodarskem razvoju. Predvsem zato, ker delavci v delovnih organizacijah še nimajo izdelanih dolgoročnih planskih usmeritev. Vsaj ne toliko izoblikovanih, da bi v naše planske dokumente lahko vnesli
njihove usmeritve. Moram povedati, da smo od vseh organizacij združenega „.dela dobili planske usmeritve le od sestih nosilcev planiranja. Zato se je težko pogovarjati o usmerjanju gospodarskega razvoja."
Peter Marinšek, Občinski sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo: »V razgovorih posvečamo posebno skrb planiranju prostorskega razvoja in boljšemu gospodarjenju s prostorom. Poleg tega pa poudarjamo varovanje dobrin splošnega družbenega pomena, kot so območja kmetijskih zemljišč, vodnih rezervatov, gozdov, območja pridobivanja kamnin, vodnih površin ter kulturne in naravne dediš-
Stane Lesjak
čine. Še vedno ugotavljamo, daje prisotnih preveč teženj, ki niso skladne s zahtevami po racionalni rabi prostora. Vemo pa, da je sedanji razvoj prostorske organizacije preveč stihijski, podrejen interesom posameznikov ali le možnostim pridobivanja zemljišča za gradnjo. Z usmerjanjem poselitve v prihodnje bo nujno vzpostaviti tako omrežje naselij in razporediti dejavnosti tako, da bodo v prostoru čimbolj enakovredne življenjske in delovne razmere. Več bo treba vlagati tudi v komunalo in drugo infrastrukturo ter opredeliti optimalno racionalno velikost naselij."
Stane Lesjak, Zavod za načrtovanje: «Zavod je kot nosilec .izdelave dolgoročnega plana imel določene težave, ker od nekaterih nosilcev nismo dobili osnovnih elementov planskega razvoja na področju socialnega in ekonomskega razvoja pa tudi potrebe širjenja njihovih razvojnih usmeritev »prostor. Moram reči, daje zdaj zanimanje zato večje, še vedno pa jih je nekaj, ki niso resno vzeli izdelave svoiih dolgoročnih planov. Pri izdelavi osnutka smo imeli določene težave tudi zaradi tega, ker za dolgoročne plane nimamo izdelane enotne metodologije.
V tem dolgoročnem planu smo po-
Miran Kač
skušali postaviti organizacijo poselitve do leta 2000. Vedeti pa je treba, da življenje teče in da se bo treba prilagajati. Sem pa vesel ker smo ravno na današnji razpravi bili delavci Zavoda pohvaljeni. Predstavniki OZD so zadovoljni s tekstualnim in zlasti še kartografskim delom osnutka dolgoročnega plana«
Miran Kač, Kmetijska .zemljiška skupnost občine Žalec:
»Delavci Kmetijskezemljiškeskupnosti smo na podlagi, zakonodaje izdelali ponudbo rabe kmetijskih zemljišč. Jasno smo povedali, da bomo prvo območje, torej najbolj kvalitetno zemljo, trajno varovali. Sem sodi približno 60 odstotkov obdelovalnih zemljišč, na ostalih 40 odstotkih pa bo možna poraba teh zemljišč pod določenimi pogoji. Zdaj med razpravami ugotavljamo, da delovne organizacije in krajevne skupnosti pogosto želijo uveljavljati izjeme, mi pa si prizadevamo, da bi jih bilo čim manj. Veseli nas, da opažamo večji čut za varovanje kmetij-skih zemljišč. Mislim, da bo v prihodnje potrebno čimbolj pametno izkoriščati dane možnosti [»zidave, delovne organizacije bodo morale bolje izkoristiti svoje prostore; za individualno gradnjo pa bomo morali uporabiti območja, kjer ni rodovitne zemlje.«
V	krajevnih skupnostih in v združenem delu potekajo razprave o planskih dokumentih. V pripravi in obravnavi so namreč osnutki srednjeročnih razvojnih dokumentov za obdobje 1986—90. Precej pozornosti je vzbudila javna razprava osnutka dolgoročnega plana razvoja do leta 2000, zlasti prostorski del plana. Vrsto razvojnih možnosti in ciljev bo p»trebno še uskladiti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in nekaterimi drugimi dejavniki. Ocenjujemo, da so planski dokumenti zastavljeni vse realnejše. Vse bolj temeljijo na dejanskih možnostih in ne le na željah in potrebah. To dokazujejo tudi letni pjrogrami KS.
Pomembne so tudi priprave na uvedbo krajevnih samoprispevkov v Libojah, na Ponikvi, v Šempetru, na Vranskem, v Letušu, v Preboldu in v2a)cu. Prisotno je enotno spoznanje, da je možno uresničiti določene programe le s solidarnostnim združevanjem sredstev. V petih KS so samoprispevki že sprejeti. V občini p» so že vrsto let znane akcije, ko občani in delovni ljudje še z dodatnim zbiranjem sredstev prispevajo izredno visoke zneske za izgradnjo vodovodnih ali telefonskih napeljav, za izgradnjo cest in raznih domov. Tudi v lanskem letu so bili primeri, ko so posamezna gospodinjstva prispevala po osem ali več starih milijonov, ponekcelo več let zaporsd. Zalčani smo šele po sedmih letih na vrsti, da se ponovno izkažemo, tokrat za opremo kulturnega doma. V Grižah in Libojah teče akcija za mrliško vežo, ponekod za telefone in vodovode, za gasilske domove in za drugo opjremo. Programi v vseh KS za leto 1984 niso bili izvršeni, ker žal vse TOZD, DO in delovne skupnosti niso [»ravnale obveznosti do KS in SIS, čeprav bi mnoge to zmogli. Tudi programa povezave doline z višinskimi lunediami ni bilo možno v celoti spellati, ker ie tudi solidarnost nekaterih odpovedala. Zaradi slabe in cele neresne poravnave obveznosti p» samoupravnih sporazumih terjamo osebno odgovornost in ustrezno ukrepanje.
V	Libojah se skrbno pripravljajo na letošnje praznovanje občinskega praznika in na 170-letnico KIL, v Andražu in drugje na proslavljanje 40-letnice osvoboditve,
ponekod pa že tudi na krajevne praznike. Pri teh spominskih svečanostih p>a je dan hkrati velik poudarek akcijam za ureditev raznih komunalnih zadev in drugih pridobitev.
Pričeli smo tudi s predvolilnimi aktivnostmi, med drugimi s pospešenim evidentiranjem možnih.kandidatov za člane delegacij in druge odgovornejše dolžnosti. V temeljnih samoupravnih organizacijah m skupjnostih še tečejo razpxave o obsegu in številu delegatskih mest in delegatov in o drugih spremembah in dopolnitvah, ki naj bi prispevale k večji učinkovitosti delegatskega sistema.
Janez Meglič
Prispevek za kulturni dom
Akcija zbiranja sredstev za opremo kulturnega doma v Žalcu poteka uspešno. Doslej je zbranih že več kot 150 milijonov starih dinarjev, v krajevni skupnosti pa so se odločili, da akcijo še podaljšajo. S tem želijo dati možnost tistim krajanom, ki se doslej še niso odločili za prispevek, sredstva pa lahko nakažejo na žiro račun krajevne skupnosti številka 50750-645-64194 s pripisom za kulturni dom. Ker pa so občani iz drugih krajevnih skupnosti izrazili željo, da pris-.pevajo za kulturni dom sporočamo in hkrati vabimo, da sredstva nakažejo na žiro račun krajevne skupnosti Žalec.
višina pokojnin je v zadnjih tednih spet ena najbolj vročih In žgočih tem po vsej Sioveniji. Marca naj bi namreč dokončno uskladili rast pokojnin z rastjo osebnih dohodkov v lanskem letu. O virih denarja za nadaljnje usklajevanje pokojnin z rastjo osebnih dohodkov pa je v žalskem sindikatu več različnih mnenj.
Pokojnine v Sloveniji usklajujemo štirikrat letno. Zakoni, sprejeti v zadnjem času, določajo, da moramo v Jugoslaviji prihodnje leto začeti izvajati obvezno medletno usklajevanje pokojnin v višini 90 odstotkov porasta osebnih dohodkov.
Da bi ta cilj dosegli, so že med lanskim letom poskušali uskladiti pokojnine za 50 odstotkov porasta osebnih dohodkov vseh zaposlenih v republiki. Ker še ni bila znana dokončna ocena porasta osebnih dohodkov v letu 84, bodo dokončno uskladitev opravili ravno v teh dneh.
Za leto 85 smo v Sloveniji planirali 75-odstotno medletno uskladitev rasti pokojnin z rastjo osebnih dohodkov. Toda skladno z resolu-cijskimi predvidevanji (2,5-odstot-
Konec lanskega leta smo imeli v žalski občini skupno 5011 upokojencev, med njimi 2253 starostnih, 1427 invalidskih in 1331 družinskih. Poprečna starostna pokojnina je znašala 16.717,58 din, poprečna invalidska 14.149,73 din in poprečna družinska 11.464,04 din. Vse to so pokojnine brez varstvenega dodatka. Pri tistih upokojencih, ki so varstveni dodatek prejemali, teh je bilo okrog 890, so bile poprečne pokojnine večje za nekaj deset starih tisočakov.
na rast družbenega proizvoda) bo denarja dobolj le za 50-odstotno medletno usklajevanje. Zaradi tega potekajo po vsej Sloveniji številne aktivnosti, da bi le nekako zagotovili planirano 75-odstotno usklajevanje. Še zlasti zato, ker bo sicer prihodnje leto toliko teže uresničiti zakonsko določeno 90-odstotno uskladitev.
Med tistimi, ki so vprašanje pokojnin postavili na dnevni red, so tudi žalski sindikalni delavci. Ko so razpravljali o tem, kako tekoče usklajevati rast pokojnin z rastjo osebnih dohodkov oziroma kako za to zagotoviti dovolj denarja, so bila mnenja različna Republiški sindikat je namreč predlagal dve možnosti: da se povečajo proizvodnja, dohodek na osebni dohodek ter s tem odvaja več sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali pa da se poveča prispevna stopnja iz dohodka in bruto osebnih dohodkov. Vsi žalski sindikalisti so si bili enotni v tem, da je pokojnine treba povišati. Kako — o tem pašo bila mnenja deljena Trgovci so na primer povedali, da je dohodek v njihovi dejavnosti nemogoče povečevati. Na maksimalno izkoriščenost možnosti povečevanja dohodka pa so opozarjali tudi predstavniki večjih organizacij združenega dela.
Povečanje dohodka, proizvodnje in s tem osebnih dohodkov so po oceni članov sindikata zelo papirnate kategorije, tako da večina vidi izhod le v povečani prispevni stopnji.	Irena Jelen
/--------
KOMENTAR

Večina sindikalnih delavcev je torej podprla povečanje prispevne stopnje iz dohodka in bruto osebnih dohodkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Lepo in prav je tako, saj je marsikateremu upokojencu vse bolj določeno mesto na robu družbe, mesto, kjer ni več možno normalno in človeka vredno življenje.
Toda ob teh sklepih se ponovno ustvarja začarani krog. Pred nekaj meseci so namreč sindikalni delavci odločno zahtevali, daje treba delavčev osebni dohodek čimbolj razbremeniti vseh takšnih in drugačnih dajatev. Niso namreč le upokojenci tisti, ki se komajda še držijo nad gladino normalnega življenjskega standarda — tudi vse več delavcev jim dela druščino.
Zdaj, ko je govora o usklajevanju pokojnin, bodo — kot kaže — osebnemu dohodku spet obesili nove dajatve. V sindikatu se svojega dela v začaranem krogu še kako dobro zavedajo, toda kje poiskati rešitev? Je morda izhod v iskanju odgovorov na tak-šnale vprašanja, ki so bila med sindikalisti zelo pogosta? Kam gre denar, ki ga plačujemo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Ga je res tako zelo malo, da ne zmoremo kriti vseh potreb? Ali pa si morda režija vteh službah reže najdebelejši kos kruha?
Irena Jelen
V
J
Pri obrtnikih se ne cedita le med in mleko
Ko so delavci občinskega inšpektorata pregledali izplačilne liste in pogodbe o delovnih razmerjih delavcev, zaposlenih pri nosilcih obrti v žalski občini, so ugotovili, da se pri obrtnikih ne cedita le med in mleko. Marsikje namreč delavci niso dobili niti osebnega dohodka do višine minimalnih
življenjskih stroškov.
Inšpektorji so iz pregledanih izplačilnih list in pogodb o delovnih razmerjih videli, da nekateri obrtniki ne zagotavljajo višin akontacij osebnih dohodkov, kakor so določene z odlokom oziroma s kolektivno pogodbo. Te višine ne zagotavljajo zlasti v gostinstvu, frizerstvu, zidarstvu in v nekaj primerih v drugih uslužnostnih dejavnostih. Med temi delavci, ki ne dobivajo določene višine osebnih dohodkov, pa je precej družinskih članov nosilcev obrti.
Pri pregledu izplačilnih list so inšpektorji ugotovili, da nosilci obrti zagotavljajo višino osebnih dohodkov predvsem do višine minimalnih življenjskih stroškov ali pa po nižjih zahtevnostnih skupinah; tako na primer — kvalificiranega delavca za dela, katerih opravljanje zahteva poklicno šolo in spada torej v četrto skupino, obrtnik nagrajuje po nižjih skupinah. Za nekaj pripravnikov in delavcev pa so inšpektorji ugotovili, da jim nosilci obrti niso izplačevali osebnih dohodkov niti do višine minimalnih življenjskih stroškov.
Delavci občinskega inšpektorata so pregledali tudi nekaj
pogodb o delovnem razmerju in ocenili, da se je dejansko stanje glede višin osebnih dohodkov in drugih pravic in dolžnosti od sklenitve pogodb precej’ spremenilo, vendar nosilci obrti niso v teh primerih sklenili dodatkov k pogodbam o delovnem razmerju. To bi namreč morali narediti po kolektivni pogodbi.
Vse te informacije in ugotovitve so obravnavali tudi člani
Po kolektivni pogodbi višino akontacije osebnega dohodka določita obrtnik in delavec ob sklepanju pogodbe o delovnem razmeiju. Pri sklepanju pogodbe morata upoštevati predpisan najnižji znesek, ki pripada delavcem za polni delovni čas pri doseganju normalnih delovnih uspehov in če obratovalnica dosega minimalne poslovne uspehe. Člani izvršnega sveta Slovenije pa z odlokom dvakrat ali trikrat letno določijo najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Nad podatki so bili presenečeni, saj poznajo primere iz vsakdanje prakse in delavce, ki za enako delo pri obrtnikih dobijo večje plačilo kot delavci v združenem delu. Menili so, da so prikazane številke o dohodkih večkrat neresnične, saj pri samih delavcih, zaposlenih pri obrtnikih, ni čutiti pritiska za večje osebne dohodke. Hkrati pa so opozorili na dejstvo, da ne gre vseh obrtnikov metati v isti koš, saj imamo med njimi tudi nadvse delovne in poštene.
Da bi kolektivno pogodbo in njena določila kar najbolj uresničevali ter zaščitili delavca pri obrtniku, šo člani sindikata sklenili, da morajo delavci osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, skupaj z občinskim svetom in drugimi organizirati razpravo o uresničevanju kolektivne pogodbe, predvsem pa so zahtevali, naj odslej obrtnik in pri njem zaposleni delavec sklepata pogodbo na občini, kjer naj bi za to določili poseben dan, ter ob prisotnosti člana osnovne organizacije ter obrtnega združenja.
Poleg tega so odločno zahtevali, da ne smejo sklepati pogodb, če predvideni osebni dohodek ne bo dosegel višine, kakršno določa kolektivna pogodba. Če pa v obratovalnici ugotavljajo nelikvidnost, naj zaposlovanje novih delavcev prepovedo. Irena Jelen
Ustanovili hranilno kreditno službo
Na rednem letnem zboru so se sestali člani, kooperanti in delavci Agrine TOK Mega in ocenili poslovanje v preteklem letu. Pri oceni poslovanja so med drugim ugotovili, da so se srečevali s podobnimi problemi poslovanja kot ostale organizacije proizvodnje in fjroizvodnih storitev. Nestabilno, če ne že kar neurejeno stanje trga se je održalo v neredni oskrbi z repromateriali in opremo, prav tako pa je bila zmajšana možnost plasmana proizvodov in storitev.zaradi padca kupne moči prebivalstva. Stalno in skokovito naraščanje cen ob hkratni zamrznitvi cen gotovih proizvodov in storitev je razliko v cenah še povečalo. Slabša likvidnost gospodarstva se je odražala v neredni poravnavi terjatev, neredna oskrba repromateriali in zmanjšana možnost prodaje gotovih izdelkov je povzročila povečanje zalog, svoje pa so prispevale tudi visoke obresti. Kljubnavedenim težavam pa so v preteklem letu dosegli ugodne gospodarske rezultate.
V TOK Mega so osnovno dejavnost predelavo kovin, plastike, lesa in drugih materialov, proizvodnjo kmetijske opreme in proizvodov široke potrošnje, naročniško proizvodnjo, opravljanje instalacijskih del in proizvodnih storitev razširili še z nradbeno dejavnostjo. Gre za gradnjo manjših objektov, adaptacije,
vzdrževalna dela in zaključna obrtna dela v gradbeništvu.
Na prodajnem področju so poslovali s preko 500 kupci, v nabavi pa s 192 dobavitelji. Na trg so ponudili p>reko 900 različnih proizvodov in storitev. S predstavitvijo najzanimivejšega dela proizvodnega programa in dosežki, proizvodne kooperacije so na obrtnem sejmu v Celju prejeli zlato in srebrno plaketo, ter posebno odličje.
Omeniti velja še, da so del'ostanka ustvarjenega dohodka razdelili vsem članom glede na njihov prispevek.
V nadaljevanju zbora je tekla beseda o načrtu gospodarjenja za letošnje leto. Njihov interes in načrt je vključiti čimveč samostojnih obrtnikov v kooperacijsko proizvodnjo ob obojestranski krepitvi dohodkovnih odnosov in socialne varnosti članov in delavcev. Zavedajoč se, da tudi letošnji pogoji gospodarjenja ne bodo lahki, bo potrebno vložiti veliko naporov za dosego zastavljenih ciljev.
Zaradi potreb so s i. marcem tega leta ustanovili enoto hranilno kreditne službe za potrebe obrništva.
jk
- Z naložbo v livarno večja proizvodnja
Lani so v delovni organizaciji Ferralit dosegli milijardo 509 milijonov celotnega prihodka, kar je 33 odstotkov več kot so planirali in 70 odstotkov več kot leto prej. S tem pa so dosegli osem odstotkov več dohodka, kot so predvidevali, in je le-ta znašal 4Ì89 milijonov dinarjev in 380 milijonov dinarjev čistega dohodka, kar je 40 odstotkov več kot leta 1983. Rezultate gospodarjenja v Ferralitu ocenjujejo kot dokaj uspešne, lahko pa bi bili še boljši, če med letom ne bi primanjkovali repromaterialov. Poleg tega pa so imeli še zastoje zaradi okvar na strojih. Delno se je tudi zaradi teh vzrokov poslabšala gospodarnost, ki je bila za sedem odstotkov manjša kot leto prej. Največ pa se je poslabšala zato, ker so cene surovinam naraščale hitreje kot končnim proizvodom. Lani pa so v Ferralitu za 45 odstotkov pove-
čali izvoz konti litine in s tem zaslužili okoli 850 tisoč dolarjev. Proizvodnja kontinuirane sive litine je tolikšna, da presega povpraševanje na jugoslovanskem tržišču. Prislužene devize pa v Ferralitu potrebujejo za uvoz dodatkov za talino, nadomestnih delov in ne nazadnje: za domače surovine morajo plačati devizno soudeležbo.
O dokaj dobrem poslovanju priča tudi podatek, da Ferralit razpolaga z lastnimi sredstvi za poslovanje in so imeli lani petdeset milijonov dinarjev pozitivnih obresti.
Že lani so v tej delovni organizaciji namenili precej denarja za obnovo kupulne peči in za novo streho v tozdu Livarna. Za letos pa so se odločili, da bodo v tem tozdu posodobili in sanirali topilnico. Vrednost naložbe bo znašala 24 milijard dinarjev in zaiems elektro peč,.
transformator in zaprt hladilni sistem. Po končanih delih se bodo zmogljivosti v tozdu Livarna povečale za okoli štirideset odstotkov.
V začetku leta so okoli petinsedemdeset odstotkov proizvodnje v tozdu Strojni obrati preselili iz stare lokacije v starem delu Žalca v bivši obrat Sigme v Vrbju. Tako je v Žalcu samo še montaža, priprava materiala za razrez, kontrola in administrativne službe oziroma vodstvo tozda. Delno zaradi selitve, največ pa zaradi mraza v januarju in februarju, so v Ferralitu v teh mesecih proizvedli okoli 40 odstotkov manj kot bi lahko v normalnih pogojih. Zato so marca delali tudi ob sicer prostih dneh, da so nadomestili manjkajočo proizvodnjo.
Marjana Natek
10 LET AGRINE
v Postali so pomemben oskrbovalec kmetijstva in industrije
Direktor Agrine Ivan Debelak med govorom
V počastitev desete obletnice Hmezadove delovne organizacije Agrine Žalec se je v drugi polovici februarja sestal delavski svet na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi predsednik izvršnega sveta občine Ervin Janežič, predsednik poslovodnega odbora Hmezada Vlado Gorišek in člani prvega delavskega sveta Agrine. Slavnostni govornik je bil direktor Agrine Ivan Debelak, ki je navzočim opisal razvojno pot delovne organizacije in poudaril, da je največja pridobitev uveljavitev na tržišču. Agrina je postala pomemben oskrbovalec kmetijstva in industrije, saj je med največjimi kupci Agrosovih kmetijskih strojev, njegovo proizvodnjo pa v celoti oskrbujejo z barvami in laki.
Pomemben datum za nastanek Agrine je 19. februar leta 1975. Takrat so se na zboru delavcev odločili, da bodo komercialno in trgovsko dejavnost v Hmezadu razvijali v takratnem tozdu Notranja trgovina. Velik pomen pri uveljavljanju delovne organizacije so imela predstavništva v Novem Sadu, Zagrebu in Skopju. Le-ta so bila takrat začetek razvoja Hmezadove trgovinske mreže, ki pa se kasneje na ta način ni razvijala.
Po besedah Ivana Debelaka začetki niso bili lahki. Razpolagali so le z malo sredstvi, poleg tega pa niso imeli ustreznih prostorov za
poslovanje, ki so osnova za širitev dejavnosti. Že.čez dve leti so odprli blagovnico v Žalcu, ki se je uveljavila tudi izven meja občine in republike. S to pridobitvijo so v Agrini začeli- širiti svoje programe izven Hmezada.
Po desetih letih poslovanja je Agrina med večjimi organizacijami, ki oskrbujejo kmetijstvo, industrijo in obrt. Oskrbujejo slovensko hmeljarstvo in celotno kmetijstvo v Hmezadu. Pomemben delež predstavlja še trgovina z gradbenim materialom, nadomestnimi deli in oskrba mešalnic krmil z žitaricami.
Kot je povedal Ivan Debelak, je
med pomembnimi dosežki Agrine tudi večanje odkupa in izvoza gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in polžev. Preučujejo pa še možnosti predelave zdravilnih zelišč na polindustrijski napravi v Novem Celju. V manjših količinah že predelujejo kamilice v ekstrakte in eterična olja. V teh letih pa so dosegli še pomembne uspehe v transportni dejavnosti, predvsem pri organizaciji prevozov in razvijanju obrtne kooperacije.
V prihodnjih letih se bodo vse temeljne organizacije širile. Poleg tega pa bodo v Agrini dopolnili prodajni program in se še bolj vključili v izvoz, je zaključil govor Ivan Debelak.
Slavnostna seja delavskega sveta je bila začetek praznovanja desete obletnice Agrine, saj bo letos trajalo do zadnjih dni aprila, ko bodo praznovali osmo obletnico blagovnice. V tem času pa se bodo zvrstile še kulturne in športne prireditve. Aprila pa bodo v tej delovni organizaciji organizirali še poslovne dneve.
Marjana Natek
izobraževanje ob delu za delavca predrago
Z združitvijo Delavske univerze in Centra za usmerjeno izobraževanje Žalec je postala nosilka rednega izobraževanja in izobraževanja ob delu Delavska univerza. Z združitvijo so zmanjšali nekatera finančna in administrativna dela, vendar pa se ni bistveno izboljšal materialni položaj Delavske univerze. Sicer pa nam je več o stanju in problemih povedal direktor Štefan Simončič:
„Največ slušateljev imamo v usmeritvi kovinarjev — v skrajšanem, srednjem in nadaljevalnem programu, in sicer v šestih oddelkih. Zaključuje pa se izobraževanje v ekonomski, administrativni in višji upravni šoli. Za pridobitev zaključne osnovnošolske izobrazbe med delavci ni velikega interesa, je pa večji za vključitev v skrajšani program kovinarske usmeritve. Ker pa je tréba ,za en letnik
odšteti 35.000 dinarjev, je za večino ta želja neuresničljiva. Sodim, da bi morale organizacije združenega dela tem delavcem priskočiti na pomoč vsaj s polovično soudeležbo.
Zelo razvejano imamo dejavnost z organizacijo raznih tečajev. Naj omenim le nekatere: gospodinjski, šiviljski, jezikovni in strojepisni. Precej zanimanja je za glasbeni tečaj, ki zajema vsebino nižje glasbene šole. Trenutno imamo kar 25 slušateljev. Organiziramo tudi pripravljalni tečaj za vpis na višje šole. V programu imamo tečaj za kurjače, precejšen interes pa je za tečaj računalništva. Žal pa se pri tem tečaju zatika zaradi ceno, ki znaša 7000 dinarjev, ker moramo v ceno vključiti tudi amortizacijo računalnikov.
Na področju idejnopolitičnega izobraževanja v priefefctih letih nismo bili uspešni, največkrat se
je zataknilo pri udeležbi. Tudi organizirani nismo bili najboljše. Nerešeno pa je tudi vprašanje financiranja. Torej problem financiranja je prisoten že nekaj let, zato je materialni položaj Delavske univerze vseskozi negotov. Ker je izobraževanje dejavnost posebnega družbenega pomena, bi takšen status morala imeti tudi Delavska univerza. Predvsem pa bi občinska izobraževalna skupnost morala v svoj program vključiti tudi izobraževanje ob delu, saj je to navsezadnje tudi delavčeva pravica. V prihodnje pa načrtujemo razširitev naše dejavnosti, tako da bodo prostorski pogoji v celoti izkoriščeni."
K temu dodajmo samo še to, da je izobraževanje postalo resnično drago in za marsikoga nedosegljivo, kar na drugi strani povzroča vse večje socialno razlikovanje.	jk'
Borci v Grižah
kritični
Zadnje dni februarja so se na redni letni seji sestali člani krajevne organizacije ZZB NOV Griže. Uvodno poročilo je podal predsednik Rado Cilenšek, ki je spregovoril o delu organizacije, ki je nosilka vseh revolucionarnih tradicij, ter o težavah, ki so bile nekoč skupno premagane, ko se je bolj odgovorno delalo, ko ni v ospredje silila težnja po pridobivanju materialnih dobrin, ko ni bilo nezaupanja, ko se je skupno, polno optimizma obnavljala porušena domovina, ko so se
odgovorno izpolnjevali cilji prvih petletk.
Poudaril je, da danes manjka čut odgovornosti pri premagovanju težav, da je premalo političnega delovanja v okolju, kjer živimo. Spregovoril je o protisocialističnih pojavih, o poskusih omalovaževanja NOB, ostro je nastopil oroti poskusom sprave.
V svojem govoru ni obšel dogodkov, ki so se lani odvijali v KS Griže. Poudaril je, da so posamezniki delali razdiralno in
pri tem poskušali izkoristiti pozicije ZK. Ostro je spregovoril o odnosih v kraju in poudaril, da je borčevska organizacija vseskozi zastopala interese občanov, podpirala delo KS in SZDL in pri tem morala večkrat nastopiti proti politiki vodstva ZK, ki se ni oziralo na interese kraja in je delovalo razdiralno. To vodstvo ni imelo za sabo članstva ZK, kar je pokazala zadnja seja 00 ZK. Navzoče je pozval, da podprejo samoprispevek, ki se pripravlja v KS Griže. Spregovoril je o gojenju tradicij NOB, o večjih akcijah, kot je bil obisk Raba, Gradca, pohodi itd.x
V razpravi je tovariš Gorišek poudaril, da morajo krajani dobiti pošten odgovor na vprašanje: ,,Kaj se dogaja v krajevni skupnosti?" Odgovoril je predsednik sveta KS tov. Grobelnik, ki je podrobno obrazložil izgradnjo mrliške veže, ker je bil glavni povod za razhajanja v KS, obrazložil je težave ob pridobivanju dokumentacije in poudaril, da krajani podpirajo izgradnjo, na kar kaže tudi akcija zbiranja sredstev, predvsem v obrobju KS. Spregovoril je o pripravah na samoprispevek, ki je nujen za nadaljnji razvoj.
Razpravljal je tudi predsednik KK SZDL Griže tov. Goričan, ki je obrazložil politično situacijo v kraju, ki je bila izredno slaba. Brez borčevske organizacije bi se lahko sesulo celotno vodstvo KS in SZDL, saj ni bilo več mogoče delati ob stalnih napadih na posameznike in na forume, ki so jih zastopali. Poudaril je, da se je politična situacija izboljšala, napravljene škode pa se ne da odpraviti čez noč.
Na konferenci je bil dan velik poudarek tudi sodelovanju
planinskega društva v kraju ter šole in borčevske organizacije. Skupno so že izpeljali preneka-tero akcijo: pohod ob 40-letnici hajke v Zahomu, pohod k bunkerju pod Gozdnikom itd. Poudarjeno je bilo predvojno delavsko gibanje in povojna leta, ko so skupaj organizirali obisk Okroglice, Dolenjskih Toplic, Ostrožnega.
Podano je bilo tudi poročilo o zdravstvu, o sistematskih pregledih borcev, o zdravljenju v zdraviliščih. Ostra razprava pa se je odvijala ob dejstvu, da se napadajo pridobitve NOB. Omenjen je bil primer v Splitu, razgrajanje je bil politični delikt, poudarjeno je bilo, da ob takšnih dogodkih ne sme ostati nihče neprizadet, in da ne smemo pozabiti na tisto, kar so počeli nekateri (belogardizem) .
Ravnatelj šole tovariš Ambruš je spregovoril o vlogi šole in o vzgojni vlogi staršev. Poudaril je, da je mladina zbegana v vsem tem dogajanju. Dejal je, da v šoli učimo eno, učimo o samoupravljanju, mladina pa v časopisju prebere in najde samo negativne strani naše družbe, namesto da bi se pisalo o uspehih tovarn. Dejal je, da so filmi skomer-cializirani, da ne želijo prikazati naše resnične ‘preteklosti, da iščejo samo profit. Skratka, veliko momentov, ki so vsakodnevni pojav, spravlja mladino v dvome. Te njegove misli so podprli tudi drugi razpravljalci.
Na konferenci je bil sprejet program dela, podpira se program samoprispevka, krepiti se mora družbena samozaščita, tradicije NOB. Za novega predsednika je bil izvoljen Ludvik Kukovec.
F. Ježovnik
Ne bomo se pobotali
Letošnjo programsko konferenco Krajevne organizacije ZZB NOV Žalec je pogojevalo' posebno leto — 40. obletnico osvoboditve Jugoslavije.
Udeleženci konference so iz mladih fantov in deklet revolucije med tem postali izkušeni in neutrudni ustvarjalci samoupravnega socializma, s koreninami v narodnoosvobodilnem boju. Spominjali so se dni, ko so morali svetu dokazovati, kako je mogoče uveljaviti vrednote, ki so največiega pomena za vse ljudi in narode, to je predvsem pravica, da sami odločajo o svoji usodi, da živijo v popolni svobodi, samostojnosti in neodvisnosti in si sami izbirajo pot v prihodnost. Tudi naš pogumni upor stalinizmu je nakazal nove možnosti za socializem in odnose med socialističnimi državami. In končno: naš prispevek pri oblikovanju gibanja neuvrščenosti, ki se odločno zavzema za mir in enakopravno sodelovanje med narodi, naj bodo veliki ali majhni, za spoštovanje neodvisnosti in suverenosti, proti nadvladi in vsiljevanju svoje volje drugim.
Sorci so ponosni na pridobitve
revolucije in navše, kar so v minulih štiridesetih letih ustvarili, so poudarili..
Žal se zadnja leta srečujemo s prizadevanji, ki hočejo zmanjšati ugled narodnoosvobodilnega boja, in pogosto tudi z zgodovinskim ponarejanjem. Kot del pritiskov na Jugoslavijo je tudi doseči pomilostitev vojnih zločincev in nekdaniih sodelavce okupatorjev in hlapcev okupatorjev. To nedvomno pomeni, da bi morali udeleženci narodnoosvobodilnega boja izdati svoje mrtve tovariše in cilje, za katere so se skupaj bojevali. Sprijazniti bi se morali torej s še agresivnejšimi teorijami fašističnih ostankov. Naš odgovor je v vsakem primeru jasen: NEf Pomiritev smistimi, ki se nikoli niso mogli sprijazniti z narodnoosvobodilnim bojem in pridobitvami naše revolucije sploh ni možna. Ta lažni humanizem, ki se skriva za demokracijo, je do konca reakcionaren in nedemokratičen. Z njjm moramo povsod obračunavati. Tako tudi s tistimi, ki mislijo v Ljubljani postaviti obelisk »umrlim za domovino«. Ne bomo dovolili, da se izenači smrt partizana s smrtjo fašističnega pomagača,,kajti to bi
pomenilo spravo z nesprejemljivim — botanje z izdajalci. Tó bi tudi pomenilo jDonovitev vsega hudega, kar je že za nami. Po tolikih letih zaceljene rane bi se zopet odprle. Tudi med tistimi mladimi, ki gradijo samoupravno družbo in ji želijo razcveta. Razcveta samoupravnega socialističnega družbenega sistema, ki je svojstven pio svoji vsebini, vendar boljši od vseh drugih sistemov.
Tako verjamemo mi starejši, pa tudi mladi, ki za nami prevzemajo vse družbene naloge.
Letošnja 35. obletnica samoupravljanja samo potrjuje, da smo na pravi poti, ki pa jo moramo očistiti vseh navlak, ki že nekaj časa zavirajo naš razvoj. Preiti moramo od besed k dejanjem. Utrujeni smo že od nekoristnih, bleščečih besed, nismo pia še utrujeni od dela. Naš borbeni duh moramo ohraniti, dokler bomo zmogli sprejemati in nositi naloge nase organizirane družbenooolitične sile. Borci vemo, kje je naše mesto. Združeni v enotni frontni organizaciji, katere del smo, bomo nadaljevali s konkretnim delom. Tako bomo pomagali tudi mladim, ki jim današnji čas
m najbolj naklonjen, pa jim je družbenopolitični sistem pri srcu, kot je pri srcu nam — njihovim starsem, pa ga bodo razvijali in dopolnjevali njihovi otroci, torej naši vnuki. Pri tem pa bomo morali biti dosledni. Predvsem piri uresničevanju osnovnega pogoja samoupravne socialistične družbe, ki jasno določa, da tisti, ki dela, ima edini pravico, da neposredno odloča o delovnih in ekonomskih uspehih. Le tako bomo zavezali jezike tistim, ki jim naš samoupravni sistem ni všeč in stremijo, da bi v teh težkih časih lahko napeljali vodo na svoj mlin.
Tako so razmišljali udeleženci konference o preteklem in sedanjem času. Sprejeli smo program dela za letošnje tekoče leto, za katerega so menili, da ni le gola formalnost, temveč vodnik za konkretno delo.
Udeleženci konference se zahvaljujemo tovarišicam in učenkam ter ucencem osnovne šole Peter SPRAJC-Jur za prijeten kulturni proqram. Učenci sole so spomeni-carju Viliju REBERŠAKU izročili v imenu krajevne organizacije šopek cvetja in mu čestitali kot prvoborcu k 40. obletnici osvoboditve.
Cveta MIKUŽ
Tudi v spominih
Starega snega še povsod pobralo ni, ko je na komaj vzcvetele trobentice vztrajno naletaval nov. Gozdnik je bil ovit v meglo in zoprno nas je mrazilo, ko smo se vzpenjali k Mamičinem začasnem domu, k Govejškovim.
Širok nasmeh, pxijazna kretnja pxivabila in vedeli smo, da smo prišli prav. K njej — FVažnikarjevi Maliki ali partizanski Mamici, kot jo kličejo že polnih 44 let. Sele pred nekaj dnevi je'prišla iz bolnišnice. Ni še »čisto prava, toda mi se ne damo,« je rekla in verjamem ji, kajti prav navihano nam je pomežiknila.
S prvoborcem vil'jem Reberšakom sta se hipoma zapletla v spomine na dni izpred 40 let. Malika se vsakega ddgodka kristalno jasno spominja
Na svet je p>rijokala pred 76 leti. Je iz bližnjega Zagorja. S Pražnikar-jevim Anzejem sta se vzela 1932. leta Rada sta se imela in razumela sta se. »Dobrega moža sem imela* vzdihne. Bil je Knap polnih 24 let. Otroci so pohajali drug za drugim, zato sta moraia biti oba pridna Imela sta »purše«, da jima je še kaj kanilo.
Vojna p» ju je postavila pred hude preizkušnje. Malika je od
ga brata komunista iz Zagorja marsikaj o fašizmu. Knjim pa so pohajali tudi zabukovski fantje — komunisti, za katere je vedela, da mislijo prav in pošteno. Ker nikoli ni imela dinarja Odveč, »vampežev« nagonsko m marala. Zato in pia ker je bila Pražnikarjeva hiša odmaknjena precej visoko v Gozdnik,] dom posl;
cev: Albina Vipotnika, Lojzeta ' ska, Betke Cilenšek, Hrvatina in drugih. V letu 1942 pa ie tam bivakirala cela Veličkova četa.
Malika je imela pri hiši za »purševko« mlado dekle, ki pa je o delirPražnikarjevih dveh kar veliko
izklepétala vse, kar je vedela. Posledice niso izostale. Dekle so zaprli, k Pražnikarjevim pa je 29. junija prikorakalo precej Nemcev in obkolilo hišo. Metlika je ravno kuhala žgance, otroci so se motovilili po hiši. V tem je Anzej v kuhinjo z najmlašim otrokom v naročjuprine-sel join predpasnik češenj. Takrat so v kuhinjo vdrli Nemci. Od Anzeia so zahtevali, naj otroka izroči Maliki in gre z njimi. v trenutku nepazljivo-
sti zelencev je Anzej pobegnil iz kuhinje. Nemci so navalili na Mali-ko. Vrgla se je na tla, opletala z rokami in nogami in na vse grlo kričala, da je ne spravijo od otrok. Žal to ni veliko pomagaio. Morala je z njimi v Griže, od tam p>a v celjski stari pisker.
V celici se je znašla presenečena pred še bolj presenečeno »purševko.* Malika ji je po ovinkih dala vedeti, kako vročo kašo je skuhala s svojim klepetanjem. Dekleta so kmalu odpeljali v taborišče. kjer je umrla.
Na zaslišanjih je Malika zanikala vse. čeprav je bilo včasih težko. Tudi tepli so jo in brcali. Se sedaj sliši kričanje zapornic, ki so jih mučili in pokov pušk ko so na dvorišču zapora ustrelili 80 jetnikov. V nočeh brez spanja je mislila na dom, "otroke, kje se potika njen pobegli mož in če bo še kdaj videla svoj hrib. Ni verjela, da ga bo. Tudi tistega dneva ni verjela, ko ji je paznik velel, naj pobere svoje drobnarije, ker bo šla domov. Kot omamljena je v veži zapora zagledala svojega Anzeja, ki je Sl po naključju izpuščen istega dne. Tistega dne je ravno praznovala god. Sele spotoma je zvedela, kako je padel Nemcem v roke njen mož
Seveda je bil dorri dodobra izropan, živina pa vsa odgnana. Toda Malika je Malika, zatp je
vedela. Neki 1942 pa je v
junijskega dne irižah -verksucom«
življenje kmalu spravila v stari tir. Takrat so bilitijeni otroci še majhni: Fanika T4-M, Ivan 9, Igni 7, najmlaj-
je moč
ši Peter eno leto. Ko je bil mož Anzej še v internaciji, je na svet privekala še najmlaiša Pavla. Ko se je Anzej vrnil 1944 jeseni domov, so ga morali otroci iz previdnosti klicati »stric«.
Leta 1943 pa je prišla še ena pokora. Raztrganci. Malika jih je spoznala po tem, ker so vedno spraševali za shrambo, kar partizani nikoli niso storili.
Ža Maliko je bil dan osvoboditve že 1. maj 1945, ko je iz kamniško-zasavskega odreda prišel na dopust njen Anzej. Pravi dan osvoboditve pa so proslavili z veliko objemanja in poljubljanja, hkrati pa velikega olajšanja.
Že takoj po prvem navdušenju pa je bila treba prijeti za delo, kajti zemlja da kruh le. ce se ji posvetiš. Preizkušenj za Maliko še ni zmanjkalo. Mož je težko zbolel, po njegovi smrti pa si je morala oprtati celotno breme gospodarstva in materinstva. Ni ji bilo lahko*
Sedaj jo skrbi, kako bo popravila
hišo, most na cesti, ki je delno porušen, pa je Gozdno gospodarstvo za njene prošnje popolnoma gluho. Težko bo zmogla, toda saj prihaja pomlad in z njo boljše zdravje. Malika pri tem veselo pomežikne in se prešerno nasmeji. Ob slovesu nam še zabiča, da ne smemo »nadrukati vsega, kar je povedala.«
Ko sem strnila njeno pripoved, sem pomislila, kako pogosto gremo v svojih spominih na vojne dni mimo teh kmečkih žensk. - Teh junaških žensk, ki so še danes dobre gospodarice. Vse imajo nekaj skupnega pri vsem garanju, pri vsem, kar so preživele v vojnih dneh, nh preveva neustavljivi optimizem. Niq niso jokave nad svojo usodo. Se nad zdravjem se ne pritožujejo pretirano. Več samoob-vladanja je v njih, pa .tudi izostren občutek za realnost, čas nevednosti je minil tudi zanje. Dobro vedo, kaj se dogaja »v dolini.« Marsikatero pripombo izrečejo na račun napak, ki se dogajajo pri nas. Tako tudi Malika, le da tega »ne smemo nadrukati«, kot smo ji obljubili ob slovesu.	Cveta MIKUŽ
Poziv medvojnim izgnancem v SR Srbijo
MANIFESTACIJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
' Manifestacija nazivom Vlak bratstva in enotnosti se organizira kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal z njihovih’domov, in njjhovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenja.
Značilno za manifestacijo je, da je vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in h krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše izgnance in njihove najožje družinske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbijo.
Vlak bo peljal iz Maribora oziroma Jesenic 11. oktobra, vračal pa se bo iz Kraljeva oziroma Titovega Užica 15. oktobra.
Zato občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo vse slovenske medvojne izgnance in njihove najožje člane, da se čimprej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR Srbiji ter se nato na osnovi njihovega povabila, najkasneje pa do 15. maja 1985, zglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, Mestne konference SZDL Maribor in Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana zaradi prijave svoje udeležbe v letošnji manifestaciji Vlaka bratstva in enotnosti.
Vse udeležence Vlaka bratstva in enotnosti tudi obveščamo, da bodo morali ob prijavi udeležbe plačati svoj delež za kritje stroškov prevoza. V znesek so zajeti stroški vozovnice na osnovi cene vozovnice po tarifi JŽ in komplet značk.
Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem Vlaka bratstva in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in na Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana.
Medobčinski koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti Slovenije
i
i
i
i
i
i
i
i
\
i
i
i
t
i
i
t
i
i
i
i
i
t
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
t
\
t
i
i
\
t
i
i
i
s
I
Viharnik neuklonljive volje
Očak Triglav, simbol slovenstva, gora, ki kljubuje vsem viharjem, ki so v zgodovini našega naroda divjali na tem koščku slovenske zemlje, je globoko zasidran v zavesti Andreja Ancelja iz Dolenje vasi pri Preboldu. .Nekako ga lahko poistovetimo s to najvišjo goro, ki se dviga nad njegovo rodno Mojstrano. Andrej je kot hrast, ki se upogiba, vendar se ne pokori. Takšno je bilo njegovo življenje. In danes, ko je že zakoračil v 81. leto, ni prav nič drugačen.
,,Na svet sem privekal 11. oktobra 1904. leta sredi prelepe Gorenjske pokrajine kot deseti otrok majhnega posestnika in matere gospodinje," je začel svoje pripovedovanje naš sogovornik, ko smo ga obiskali na njegovem domu.
Od fantov je bil Andrej najmlajši in vsi so že služili vojsko pred njim. Po njihovi zaslugi je imel na sebi vojaško suknjo samo 9 mesecev. Z veseljem se je vrnil v rodno Mojstrano, žal pa tam zanj ni bilo dela. Odšel je s trebuhom za kruhom in pristal v službi starojugoslovanskega režimskega aparata, ki pa mu ni služil slepo, ampak preudarno in narodno zavedno, s čimer je pomagal preganjanim narodnjakom. Kot žandarmerijski uslužbenec je služboval najprej v Trbovljah, nato pa polnih pet let v Preboldu. Življenjska pot gaje potem zanesla v Dalmacijo. Zena Pavla se je s hčerko Pavlo vrnila domov, Andrej pa je moral nazaj v Benkovac, kjer so ga po prihodu Italijanov strpali v zadrski zapor. Od tu so ga po dveh mesecih izpustili. Vrnil se je domov, tu pa je zvedel, da ga mislijo Nemci’iz-
seliti skupno z doktorjem Tanj-škom v Srbijo. Andrej se je še pravočasno umaknil v rodno Mojstrano, kamor je potem prišla tudi žena. Sovraštvo do okupatorja, ki mu ga je narekovala narodnostna zavest, ga je takoj pripeljalo v vrste upornikov in v odbor OF. Skupaj z ostalimi frontovci si je prizadeval dvigniti k uporu vse, ki se niso želeli pokoriti hlapčevstvu nemškega škornja. Kot tak je bil v vrtincu upora velike vstaje 16. decembra 1941, ki pa se je tragično končala. Mnogo najzavednejših aktivistov, borcev in drugih svobodomislecev je bilo takrat pobitih, odpeljanih v taborišča ali ustreljenih pozneje kot talcev. Ne glede na to težko situacijo pa Andrej in njegovi somišljeniki niso klonili, ampak so se še bolj zagrizeno lotili akcij osvobodilnega boja. Kot aktivist OF je Andrej opravljal vrsto dolžnosti, bil je obveščevalec, kurir, poveljnik NZ in še marsikaj. Za svoje delo je prejel več priznanj.
„Z osvoboditvijo se moje aktivistično delo ni končalo. Izvoljen sem bil za tajnika OF in bil na tej dolžnosti prva tri leta obnove domovine. Potem sem prosil za razrešnico in se ponovno preselil v Dolenjo vas.
Delo sem našel najprej na Polzeli v Tovarni nogavic, kjer sem bil vodja statistike. Tu sem bil vse do leta 1956, nakar sem se zaposlil v TT Prebold kot vodja avtopar-ka. Leta 1961 sem se poslovil od svojih sodelavcev in odšel v pokoj."
Andrej pa tudi kot upokojenec ni mogel iz svoje kože. Njegova aktivistična zagretost je naredila svoje. Bil je blagajnik Turističnega društva v njegovi „zlati dobi", opravljal je dolžnost predsednika potrošniškega sveta, bil predsednik šolskega odbora, odbornik DPM, predsednik in blagajnik Društva upokojencev itd. Že polnih 30 let pa vodi blagajno prostovoljnega gasilskega društva Prebold—Dolenja vas.
Ko smo se poslavljali od našega prijetnega sogovornika, smo ga še vprašali, kaj ga je vodilo pri njegovem aktivističnem delu. Nasmehnil se je in dejal: „Zgolj spoznanje, da bi bil brez tega siromašnejši in prazen. Delo osvobaja človeka in mu daje duhovne vrednote. Tudi meni jih je in zato mi ni žal." Darko Naraglav
To stran posvečamo kmetijstvu
r ——-------------------------------X
Največ denarja za pospeševanje prireje mleka
in mesa
Kmetije) v žalski občini so lani proizvedli trinajst milijonov litrov mleka in sicer se je prireja mleka pri kooperantih povečala za trinajst odstotkov, v družbenem sektorju pa le za štiri. Prav tako pa se je povečala prireja mladega pitanega goveda in je bila milijon sedemsto kilogramov v zasebnem sektorju In v družbenem 153 ton, kar je več kot polovica več od preteklega leta. Prireja mesa in mleka se je lani povečala kljub neugodnim cenovnim razmerjem, ki so jih delno reševali s premiranjem in regresiranjem, so menili na seji sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini. Tako je imela žalska občina lani okoli devet milijonov litrov tržnih presežkov pri proizvodnji mleka in okoli 700 tisoč kilogramov govejega mesa.
Poleg omenjenih se je lani povečala še prireja pitanih prašičev, pšenice, zelja in hmelja Za pet odstotkov pa je bila manjša vzreja piščancev, ki je bila nad tri tisoč petsto ton, in konzumnih jajc.
Za pospeševanje kmetijske proizvodnje v občini so lani iz sklada za intervencije v kmetijstvu namenili nad 44 milijonov dinarjev, okoli pet milijonov pa bodo še izplačali, ko bodo dobili poročila o opravljenih nalogah. V skladu so lani zbrali 37
milijonov dinarjev, ki se zbirajo iz osebnih dohodkov, kar je tri odstotke več, kot so predvidevali. Največ denarja so lani namenili za povečanje staleža krav, premiranje pitanja telet, pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitem področju in za sofinansiranje kmetijsko pospeševalne «lužbe. Lani so namreč pospeševali proizvodnjo skoraj pri dva tisoč kmetih kooperantih.
Letos bo sklad za intervencije v
kmetijstvu razpolagal z osemdesetimi milijoni dinarjev. Za povečanje števila krav bodo namenili štiri milijone dinarjev. Za nižinsko območje bodo znašale premije dvajset tisoč dinarjev, za višinska pa štirideset tisoč. Rejcem bo pripadalo dvanajst dinarjev premije za kilogram pitanega goveda in tistim na višinskih področjih 24 dinarjev za kilogram. Za proizvodnjo mleka pa bodo letos proizvajalci dobili iz skladatri dinarje premije za višinska območja, prav toliko družbeni obrati in hlevske skupnosti, združeni kmetje iz nižinskih območij pa dinar premije po litru mleka.
Denar iz sklada bodo namenili še za pospeševanje hribovskega kmetijstva, za sofinanciranje makro poiskusa s koruzo, za zavarovanje plemenskih krav in sofinanciranje agromelioracij.
Marjana Natek
IZGUBE NA DRUŽBENIH FARMAH SE VEČAJO
Kljub lanski rekordni letini hmelja in nič slabšim rezultatom pri ostaji kmetijski proizvodnji so v delovni organizaciji Kmetijstvo Žalec dosegli slabe finančne rezultate. Na dosežke v proizvodnji bi bili lahko upravičeno zelo ponosni. V razmerah, kakršne so v našem kmetijstvu, pa so s hmeljsko proizvodnjo komaj pokrili petindevetdeset milijonov dinarjev izgube, ki sojo imeli v govedorejski in mlekarski proizvodnji. Cene materialov, ki jih potrebujejo za vsakdanje delo, so se povišale kar za dvakrat, kmetijskim proizvodom pa le za polovico. Vse več denarja pa jim požrejo visoke obresti, saj so lani plačali dves-tosedemdeset milijonov dinarjev in je to skoraj štirikrat več kot leto prej.
Po v besedah direktorja Kmetijstva Žalec Edija Omladiča morajo vlagati denar leto prej, preden lahko tržišču ponudijo meso in mleko. Kmetijstvo ni panoga, ki bi lahko kaj naredila in nato še vroče prodala naprei in se zato vložen denar ne
V Kmetijstvu Žalec so izračunali, da so se cene nekaterih materialov povečale za petkrat, cene njihovih proizvodov pa nekaj nad dvakrat Od leta 1981 do leta 1984 so cene umetnim gnojilom narasle za 450 odstotkov, zaščitnim sredstvom 350, kurilnemu olju 530 in nafti 320 odstotkov. Cene mleka so se povečate za 270, mesa za 240, pšenice za 270 in hmelju 250 odstotkov.
obrne niti enkrat letno. V kmetijstvu je koeficient obračanja le 0,70. Pri štiridesetodstotni meri pa cena denarja požre skoraj sedemdeset odstotkov dohodka.
Prireja mesa in mleka v tej organizaciji je večja od slovenskega poprečja na družbenih farmah. Od krave molznice dobijo letno nad pet tisoč petsto litrov mleka. Pri tem pa porabijo skoraj polovico manj močnih krmil kot ostale farme. Na hektoliter mleka imajo, kot je povedal Edi Omladič, kar okoli trideset odstotkov manj živega dela.
Za sedaj so rdeče številke v živinoreji evidentirane samo v družbenih farmah. Že čez kakšno leto, kot napoveduje Edi Omladič, bo podobna situacija tudi pri kooperantih, predvsem pri specializiranih rejcih.
Kmetijci bijejo plat zvona, toda še govorimo o viških mesa in mleka.
Inženiring - nova delovna organizacija v Hmezadu
Že v prvi polovici aprila naj bi začela poslovati nova delovna organizacija Hmezad Inženiring. V začetku bo zaposlovala deset ljudi in bo po predvidevanjih dosegla okoli 35 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Novoustanovljena organizacija bo skupnega pomena za članice Hmezada, predvsem zato, ker bo nudila vse storitve: od projektiranja, organizacije, ekonomskih izračunov, delno pa tudi tehnologije za izvedbo del. V inženiringu bodo pripravljali dokumentacijo za nove naložbe, za izsuševanje, namakanje in zložbo zemljišč ter za izvedbo kalkulacije, predračune in obračun stroškov za izvedbo investicij. Vse te naloge bodo opravljali za članice Hmezada, poleg tega pa se bodo vključevali še v izdelavo projektov v Jugoslaviji in na tujem. Tako bodo pripravili dokumentacijo za farmo brojlerjev v Nigeriji in za perutninarski reprodukcijski center v Libiji.
Poleg že omenjenih pa je Savinjski dolini. Hkrati pa bo namen organizacije inženiringa jnženiringv organiziral dela za v Hmezadu, da bi dosegli Strojno Žalec oziroma tozd usklajeno politiko urejanja 'Grames, ki v zadnjem času kmetijskega prostora. Samo v opravlja vse več tovrstnih del, Savinjski dolini je, na primer, tovarno plastike — Minerva v potrebno z izsuševanjem in Zabukovici. ki se bo vključila s namakanjem urediti okoli tisoč proizvodnjo drenažnih cevi. sedemsto hektarjev zemljišč,
veliko površin pa pri ostalih Zaenkrat bo inženiring po-članicah Hmezada, ki so v dru- sloval še v prostorih skupnih gih občinah. Že letos bo inže- služb Hmezada, že letos pa naj niring pripravil dokumentacijo bi kupili primerne prostore, ki za izsuševanje in zložbo zem- so med drugim pogoj za dobro Ijišč na več kot 2700 hektarjih, poslovanje, od tega nad petsto hektarjev v	-m. n.
Edi Omladič
Le-to kot pravi Omladič, je posledica manjše porabe, predvsem pa manjšega izvoza. Cene mineralnih •nojil in zaščitnih sredstev rastejo,
,.vO bodo tudi kmetje kmalu izračunali, če že niso, kolikšna proizvodnja se še izplača.
V Kmetijstvu Žalec bodo situacijo najprej reševali tako, da bodo ukinili rejo v manjših hlevih, če pa se le nič ne bo obrnilo na bolje, bodo zmanjšali čredo tudi v ostalih.
Krčenje črede pa bi preprečili le, kot je povedal direktor, če bi družbene farme dobile brezobrestni kredit ali bijimdružbazmanjšaladel obveznosti, ki jih plačujejo iz dohodka.
Marjana Natek
Traktorji obvezno s kabinami ali loki
Lastniki traktorjev morajo odslej obvezno opremiti svoje stroje z varnostnimi kabinami ali loki, vendar morajo biti le-ti preizkušeni. Prav zaradi tega bodo v krajevnih skupnostih, OZD in TZO organizirani posebni pregledi, na katerih bodo izdajali strokovna mnenja in traktorjev ne bo potrebno voziti na preizkušnjo v Ljubljano.
Zaradi obveznosti predpisane opreme bo povpraševanje po varnostnih kabinah in lokih vse večje in pričakovati je celo pomanjkanje te opreme. Zelo težko pa si jo bodo nabavili lastniki starejših tipov traktorjev. Opozorimo naj, da bodo naročila za omenjeno opremo zbirali v trgovinah, v Žalcu jih bodo zbirali na Hmezadu, DO Strojna pri Slavku Delakordi; izdelujejo pa jo tudi nekateri obrtniki, pa tudi kmetje sami. Vendar naj še enkrat opozorimo, da morajo biti vse te naprave preizkušene.
Delo na po$h se je začelo
Posejali bomo največ koruze za krmo
'*$$*** '
Letošnja zima se ni in ni hotela posloviti. Vse predolgo se je oklepala nizkih temperatur, tako da so bili kmetje prisiljeni odlagati s prvimi deli na poljih. Zakasnilo se je tudi pripravljanje hmeljišč, kot je priprava odorov, osnovnega gnojenja, odkop drogov in čiščenje omrežja. Delno v jeseni, nekaj pa že letos so obnovili nad sto petdeset hektarjev Ihmeljskih žičnic. Po predvidevanjih naj bi se obrezovanje hmelja začelo že prve dni aprila, da pa bodo vsa dela pravočasno opravili, bodo kmetijci letos potrebovali več sezonske delovne sile.
Letošnjo pomlad bodo kmetijci posejali največ koruze za silažo. Tako bodo na družbenih posestvih s to kulturo posejali okoli 430 hektarjev, kmetje pa na okoli 1200 hektarjih. Da bi imeli v silosih čimveč domače krme, so lani v delovni organizaciji Kmetijstvo Žalec delno spremenili setveni plan. Zato so posejali le 130 hektarjev pšenice, oseminštirideset hektarjev pa so posejali z
ječmenom. Tako bodo te površine takorekoč dvakrat izkoristili, saj bodo na strnišča posejali travno deteljno mešanico ali pa sjlažno koruzo. Na teh poznejših posevkih si obetajo okoli sedemdeset odstotkov normalnega pridelka.
Kmetijske preskrbe so se letos dobro oskrbele s semensko koruzo, in jo bodo kmetom prodale okoli trideset ton. Za kilogram le-te pa bodo
kmetje odšteli od 400 do 500 dinarjev. Vsem, ki imajo z zadrugo sklenjeno pogodbo o prireji mesa ali mleka, pa bo zadruga priznala še 1-00 dinarjev regresa:
Za spomladansko setev je zadruga že predala nad 3500 ton mineralnih gnojil. Kljub temu da so posamezna gnojila tudi nad šestdeset odstotkov dražja, se poraba ni zmanjšala, kot trdi tehnologinja za rastlinsko proizvodnjo na zadrugi Martina Krajnc.
Zadnje dni marca bodo začeli sklepati pogodbe za proizvodnjo zelja, buč in kumaric. Savinjski kmetje naj bi letos pridelali okoli osem sto ton zemlja, sedemdeset ton kumar in okoli dvajset ton buč.
Marjana Natek
ZDRAVILNA ZELIŠČA	Piše: B. Jagodič
-	-	s
Človek in priroda — neločljivo povezana
_________________I______________J
Rastline so povsod okrog nas; na travnikih, na poljih, v močvirjih, v gozdovih; od morske obale, do najvišjih vrhov. Brez njih si ni mogoče predstavljati življenja, saj so osnova vsem drugim oblikam življenja. So osnovne pridelovalke hrane za človeka in za živali, neprenehoma obnavljajo za življenje potrebni kisik in omogočajo kroženje žive in nežive narave. Spremljajo nas od rojstva do smrti; vedno so z nami.
Predvidevamo, daje nasvetu približno pol milijona različnih rastlin, od katerih je več kot polovica semenovk. Zavzemajo veliko prostora, vendar tam, kjer jih ni, tudi človek ne more obstojati. Zato je človek že v svojih zgodnjih začetkih pričel spoznavati, kaj mu daje rastlinstvo. Je vir hrane in pijače, snov za obleko in obutev, gradbeni material, ima pa tudi vrsto drugih uporabnih vrednosti. Torej sta človek in priroda neločljivo povezana s procesi asimilacije in disimilacije. V teh neusahljivih virih vsega pa je človek našel tudi zdravilo. Počasi in z izkušnjami je spoznaval lastnosti posameznih vrst rastlin. Uporabljal jih je za zdravljenje, pa tudi za preprečevanje bolezni.
Skozi stoletja se je nabralo dovolj praktičnih izkušenj, ki so se prenašale iz roda v rod. Pot, po kateri so ljudje pridobivali izkušnje, je bila dolga in težavna. Iz izkušenj so kasneje nastali razni nazori, ki so živi še danes. Eden od njih je tudi verovanje, da je v naravi skrito
zdravilo za vsako bolezen, in da je narava zaznamovala vsako zdravilo in tako pokazala, za katero vrsto bolezni je primerno. To verovanje se je kasneje izkristaliziralo v znak, s katerim narava opozarja na koristnost kake zdravilne rastline. Tako so ljudje že v času pra-družbene skupnosti spoznali, da se podobno zdravi s podobnim. Ta nazor je kasneje sprejela uradna medicina in ga poimenovala hemeopatija. Hkrati pa dela medicina tudi čisto nasprotno: zdravi s tistimi zdravili, ki delujejo proti znakom bolezni. Jako je nastal drugi nazor: alopatija.
:	-	-n
Z izkušnjo so spoznali tudi to, kako velik pomen ima v zdravljenju sugestija. To so skušali doseči tako, da so rastlinam dajali tista imena, ki so zbujala pri bolnikih prepričanje o zdravilni moči rastline same ali skupaj z drugimi rastlinami. Ni dvoma, da so ti nazori pomagali pri razvrščanju zdravilni h rast li n v razne farmakološke skupine. Menili so, da so zgornji deli stebel in cvetovi primerni za zdravljenje zgornjih delov telesa — glave, srednji za zdravljenje srca in obtočil. Rumeni cvetovi in plodovi naj bi zdravili jetra in žolčnik, vnetne procese pa so zdravili z rastlinami, ki hladijo. Vsem učinkovitim zdravilom so dajali še imena ali simbolične sestavine, ki naj bi sugestivno vplivale na bolnika. Od njih se je ohranilo ime »zmajeva kri« (Sanguis draconis), številna imena rast-
lin pa so že sama vsebovala podatek, kaj naj bi rastlina zdravila. Med ljudmi je ohranjeno polno takih imen: srčnik, ranjak, pljučnik, zobnik, jetrnik, kilo-vec, zdravilna špajka ipd.
Najstarejša sporočila o rastlinah, ki so jih z uspehom uporabljali pri zdravljenju, smo dobili iz njihove rabe v vsakdanjem življenju. Ena takšnih je strup kurare, ki so ga uporabljali za lov. Vanj so namreč namakali konice puščic in z njim povečali njihovo učinkovitost. Ker se imenuje v grščini puščica toxon, so s to besedo poimenovali strup za puščice, kasneje pa so strupene snovi imenovali toksične.
Podobna rastlina je tudi koka. List te rastline domačini žvečijo in z njim preganjajo občutek lakote in žeje. Znanstveniki so iz teh listov pridobili snov kokain, eno najpomembnejših zdravil proti bolečinam, ki je povrhu še nar koti k, zdravilo proti slabokrvnosti, telesni slabosti, prevelikemu utrujanju in kot zdravilo zoper starostne bolezni. Podobno so sprva uporabljali tudi tobakovo listje: žvečili so ga, da so pregnali občutek lakote in žeje in si povečali vzdržljivost. Kasneje so ga v obliki praška kot njuhavec nosljali in šele kasneje začeli kaditi. Uporabljali so ga v ljudskem in strokovnem zdravljenju.
■ (dalje prihodnjič)
REPORTAŽE IN ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV
Saninjski magazin Žalec pred jubilejno 35-fetnico obstoja
r.
V
Rlagovnice: Šempeter, Polzela In Prebold ter ostale trgovine z bogato Izbiro zadovoljujejo potrošnike
Jubilejnih 35 let obstoja in poslovanja Savinjskega magazina Žalec bo soočenje z njegovo razvojno potjo od prvih začetkov do danes. Dovolj dokazov je, ki potrjujejo, da je bila ta pot uspešna, saj se je Savinjski magazin razvil v teh letih v dobro založeno in ljudem približano trgovsko organizacijo za preskrbo prebivalstva. Razvoj je bil zlasti viden v zadnjem obdobju, saj je v tem času zraslo več novih samopostrežnic in sicer v Šempetru, na Polzeli in v Preboldu, poleg teh pa še tehnična trgovina v Žalcu, nova trgovina v Vrbju itd. Napredek je bil storjen tudi na podeželju, to je v manjših odmaknjenih
krajih, kjer danes poslujejo trgovine Savinjskega magazina.
Če bi v Savinjskem magazinu pri usmerjanju investicij imeli zgolj ekonomsko računico s pogoji rentabilnega poslovanja, bi se marsikje ne lotili gradnje oziroma obnove. Poleg rentabilnega računa pa jih je vodil še povsem človeški dejavnik, ki mu pravimo potreba po preskrbi tudi za tiste, ki živijo v manjših zaselkih po žalski občini.
Sicer pa je sedanji položaj trgovine vse prej kot rožnat in to še posebej velja za trgovino na drobno, ki prodaja sicer vrsto življenjsko važnih artiklov, od katerih pa marže več ne pokriva-
jo stroškov, kaj šele da bi računali na dobiček. Pri prodaji kruha imajo na pr. le tri odstotno maržo. V takih pogojih še tako pridnim ljudem usiha dohodek, posledica pa so tudi razmeroma nizki dohodki, ki so tudi v Savinjskem magazinu bili v preteklem letu pod republiškim povprečjem.
Da v trgovini na drobno ni vse v redu, bi sklepali tudi po poglobljeni razpravi na CKZKJj ki je obravnavala stanje trgovine in ukrepe za izboljšanje njenega položaja 21. in 22. 2. letos v Beogradu, pa tudi po skupščinskih in drugih razpravah o trgovini. Gre za to, da trgovina dobi družbeno priznanje s tem pa tudi ugodnejše kreditne in druge pogoje, da bi se lahko razvijala tako kot narekujejo potrebe.
SMOTRNE NALOŽBE TUDI V BODOČE
Direktor Savinjskega magazina Žalec Tone Privošnik meni, da kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in usihanju dohodka v naslednjih letih ne bodo povsem opustili investicijskih vlaganj. Nadaljnji razvoj narekuje izgradnjo sodobnega skladišča, ki bo omogočilo lastno preskrbovalno mrežo obstoječih trgovin. V doglednem času bo treba temeljito posodobiti obstoječo samopostrežnico v Žalcu, pa tudi zgraditi nove trgovine v Šempetru, v Petrovčah in na Vranskem. Vse to pa bo možno le z boljšimi kreditnimi pogoji, pa tu-
Mirko Maček
di manjšimi obremenitvami trgovine na drobno. Predvsem pa mora trgovina dobiti večje družbeno priznanje — tako kot je bilo rečeno v stališčih na omenjenih razpravah na najvišji ravni.
TRGOVINA IN PROIZVODNJA NA DOHODKOVNIH OSNOVAH
„Povezovanje trgovine in proizvodnje na dohodkovnih osnovah ni doživelo bistvenih sprememb," ugotavlja dolgoletna članica kolektiva in predsednica sindikata Silva Učakarjeva.
„Pred leti smo sprejeli zakon o obveznem združevanju dela in sredstev trgovskih delovnih organizacij s proizvodnimi, ki pa obvezuje le trgovino, proizvodnjo pa usmerja k povezovanju.
Silva Učakar
Tako se, je trgovina v zadnjem času znašla v nezavidljivem ekonomskem položaju, ki so ga krojili administrativni predpisi, ne pa ekonomska logika in to se nam je pokazalo največ v zamrznjeni absolutni razliki v ceni, kar nam seveda zmanjš.uje dohodek. Tako ni moč primerjati trgovine na debelo in zunanje trgovine, saj sta ti dve na boljšem kot trgovina na drobno,"
Silva nam je še povedala, da je Savinjski magazin po samoupravnem sporazumu še v letu 1983 plačeval vse obveznosti do družbe, položaj v lanskem letu pa tega ni več dovoljeval. To velja za proračunski znesek za povezovanje višinskih kmetij z dolino in zemljiško skupnost.
TRGOVINO ŠE BOLJ .PRIBLIŽATI POTROŠNIKOM
„Jubilejna 35-letnica delovanja Savinjskega magazina, ki bo v prihodnjem letu, bö hma-ti temeljita ocena vsega, kar smo napravili v tem obdobju za boljšo založenost in preskrbe naše trgovine," nam je dejal Mirko Maček, predsednik pripravljalnega odbora za proslavo. Ugotavljal je, da so bili začetki skromni, saj so prevzeli večino stare in slabo opremljene trgovske lokale, ki so bili v večini tudi zasebna last. Zato je bilo treba vlagati vsak prigospodarjeni dinar za obnovo in za novo gradnjo samopostrežnic.
Danes je trgovina vzlic napredku, in to velja še posebej za oskrbovalno trgovino na drobno, v nezavidljivem položaju. Treba je veliko delati, zaslužki pa so skromni in nič čudnega ni, da ljudje odhajajo drugam — v industrijo. Pa je to velika škoda, saj gre za kvalificirane moči, ki jih je trgovina usposobila in vanje vložila precejšnja sredstva. Upamo, da se bo položaj v kratkem izboljšal tako, kot je bilo rečeno ob nedavnih razpravah na zvezni in republiški ravni. Žal pa se do danes ničesar od tistega, kar je sprejetèga v stališčih', ni realiziralo.
Povejmo še to, da Savinjski magazin kljub sedanjemu položaju in vse skromnejšemu dohodku nima poslovnih izgub in to je za kolektiv pred jubilejno obletnico nedvomno lepo priznanje.
Zlatko Kerčmar
En obrtnik — kup delavnosti
Prišla sem ob napovedani uri in ga zalotila ravno, ko se |e ubadal z obnavljanjem in popravilom dvesto, do oceni nekaterih pa kar tristo let stare, s skrbjo in natančnostjo nekdanjih mojstrov izdelane jedilnice. Masivna miza, z usnjem preoblečeni stoli, pa omara in z rdečim žametom prekrita »zofa« — vse to je nekdaj služilo dunajski gospodi. Leta so na starinskih kosih pohištva pustila svoje sledi, a pod Zlatkovimi spretnimi prsti bodo ponovno oživeli in zasijali v vsem svojem nekdanjem
blišču, ______
Sicer pa je popravilo stilnega pohištva le ena izmed številnih dejavnosti Zlatka Kerčmarja iz Petrovč. Najbrž ga ni blizu in daleč obrtnika, ki bi nudil tako zajeten koš storitev. Zlatko in njegovi fantje, trije so, prvega marca letos pa je nameraval zaposliti še dva, ponujajo namreč vse: od montaže pohištva na domu, montaže in čiščenja stekel, popravila stilnega pohištva do izdelave pohištvenih načrtov, polaganja vseh vrst stropnih in talnih oblog ali pa opravijo slikarska in pleskarska dela ter položijo kera-
mične ploščice in plastične mase. In pa seveda mizarska dela. Nič čudnega torej, če je Zlatko prejel konec lanskega leta državno priznanje kot edini obrtnik s sedmimi dejavnostmi v Jugoslaviji. Že leto pred tem je na polico postavil republiško priznanje.
Pot do te njegove obrti je bila razmeroma kratka. Zlatko Kerčmar je kot obrtnik začel delati leta enainosemdeset, že prej pa je štiri leta imel popoldansko obrt. Začel je z mizarsko obrtjo, ki jo je do danes
že močno razširil. Dela, pravi Zlatko, imajo dovolj — v Lesnini v Levcu, kjer so fantje ob mojem obisku ravno zaključevali delo, zatem pa jih je čakalo delo v Celju, če je treba, gredo tudi naokrog: v Zagreb, Ljubljano al i pa v Dubrovni k in Vrsar, kjer se bodo mudili v naslednjih mesecih. Letos jim po Zlatkovih besedah dela ne bo manjkalo, zato pa mu bo verjetno zmanjkalo časa za uresničitev skrite želje — da bi si uredil delavnico in v njej restavriral starinsko pohištvo.
In še nekaj je značilno za ta mlad ■ obrtniški kolektiv. Zlatku namreč nikdar ni žal časa, ko s svojimi fanti sede in se pogovori o delu, načrtih, o tem, ali so fantje pripravljeni oditi na teren ali delati v popoldanskih urah. Hvalevreden primer torej, kije v našem obrtništvu vse prej kot pogost.	ij
Zlatko Kerčmar med restavriranjem starinske omare v svoji delavnici...
ZLATKO KERČMAR — PETROVČE 38
Telefon (063) 31—956 Mizar monter
C' : Tf ;			i
			■ :
			r X. fir ■- »jh
		Sil jgj _	
ZLATA POROKA NOVAKOVIH
Konec februarja sta 50 let skupnega življenja praznovala Berta in Jože Novak, doma iz Črnega vrha v KS Tabor.
. Jože Novak se je rodil 1912. leta na Vrheh kot kmečki sin, kjer je bilo v družini šest otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Lokah pri Taboru in ostal doma na kmetiji, dokler se ni poročil.
Berta Novak, rojena Zajc, se je rodila 1911 v Trbovljah, po osnovni šoli je ostala prav tako doma na kmetiji. Po poroki 1935. leta v Šentgotardu pri Trojanah se je Jože za štiri leta zaposlil kot gozdni delavec,- nato pa sta si s prihranki kupila v Zahomcu kmetijo in ostala na njej sedem let. Po drugi svetovni vojni sta na Črnem vrhu pri Taboru
obnovila poslopje in tu jima je bilo laže. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, štirje so že ustvarili svoje domove, najmlajša hči pa je ostala doma in prevzela kmetijo. Na sliki: Zlatoporočenca Jože in Berta Novak in svatje pred skupščino občine Žalec, kjer je obred opravil Ivan Uranjek.
T. T
NABRITOST PRI SEDEMDESETIH
Brivskega mojstra Jožeta Kopušarja ni trebà posebej predstavljati, ker ga v Žalcu in Šempetru pozna vsak otrok. Mož dobro skriva svojih sedemdeset let, nabrit pa je tako, da mu zlepa ne prideš dò živega.
Kopušar že celih 43 let brije svoje stranke in prenekatero, kot sam pravi, tudi nabrije s svojimi domiselnimi šalami. Čeprav je že upokojen, še dvakrat v tednu odhaja v Šempeter, da obrije in polepša svoje zveste stranke in poklepeta z njimi.
Pravi, da ne more iz svoje kože, kajti poklic je vzljubil in se ga oprijel še kot mladenič. Zdravje mu še služi, zato mu pri sedemdesetih roke še ne drhtijo, ko brije stanke. Ko opravi z britjem, vsi skupaj zavijejo k Rimljanu, kjer ob kozarčku in kavici razdirajo šale in si povedo novice tistega tedna.
Kopušar je tak človek, da stranki ustreže v vsakem času in po tej njegovi ustrežljivosti ga ljudje cenijo. „Veste, pokojnina ni kaj
prida, zato mi pride prav vsak dinar. Sicer pa sem že od nekdaj rad med ljudmi in tako mi tudi v teh letih, ko sem ostal sam, samcat, ni dolgčas."
„Brivska obrt ni taka, da bi človek obogatel od nje, za prid-
Jože Kopušar
nega pomeni le kruh, vendar mi ni žal, da sem se odločil za frizerja. Hvaležen pa sem razumevanju delavcev davčne uprave, ki so vedno razumeli moje težave."
Kopušar se rad poveseli, če je pravšnja družba in pravi, da je v življenju tudi veliko preplesal. Še danes se spomni, kako je hodil v Petrovče na plesni tečaj, domov rede pa poplesaval kar po cesti, e sreča, da takrat ni bilo toliko avtomobilov kot danes in da ga ni povozilo. Pešači pa tudi še sedaj. Nemalokrat se zgodi, da jo mahne v Šempeter kar peš in sedaj pozimi še nosi premog v torbi, da zakuri in segreje lokal. Tudi kolesari, avta pa nima. Ko je bil še mlajši, je v Šempetru na veselicah prijel za vsako delo in tak je ostal do današnjih dni.
Čestitkam za njegov jubilej — 70 letnico — se pridružuje tudi naše uredništvo.
Ik. L.
Marec 1985 - SAVINJSKI OBČAN 7
Z LASTNIMI ZUUI DO BOGATIH SADOV
Svet ob vznožju košatih, zamolklo zelenih bregov je bil tistega kujavega, poznozimskega dne videti dremav. Ata lenobna odsotnost je bila le navidezna, premor pred božajočimi se spomladanskimi opravili. Le tu in tam si je gospodar dajal opravka okrog strojev, drugi je na njivo zapeljal že voz gnoja. Umen gospodar pač času ne da, da bi ga užugal.
Ko se malo razgledaš, potem ko si zavil z glavne ceste, oko ne more zgrešiti vrste za vrsto hmeljnikov in skrbno urejenega spleta dragocenih preprog. Da, resnično dragocenih, saj je ta grenki cvet, »v stoletjih do današnjih dni zdaj oboževan, zdaj zaničevan« rezal kruh braslovškemu življu. Sinovom in hčeram braslovške ravnine, kamor me je tokrat vodila pot.
mli šolsko klet in vzgojili okrog tisoč lončnic. Nič čudnega torej, če so že drugič zaporedoma držali v rokah prehodni pokal delavcev celjske Turistične zveze za najlepše urejeno oko-Ije.
Poleg tega pa so braslovški šolarji tesno povezani z domačimi planinci in borci, saj imajo v Domu borcev na Dobrovljah štirinajst skupnih ležišč, vbližini smučarsko vlečnico in zato brez težav Š0I9 v naravi.
KMETIJE JIH REDE
Nikdar ni bilo industrije v teh krajih pod obronki Podvrha in nad njim kraljujočimi Dobrovljami. Tudi danes se z njo ne
jim podelili že 1140-ega leta. Pravijo, da so Braslovče poimenovali po Braslavu, sinu nekega kneza, ki je imel tamkaj svoj lovski grad. A najbolj znan
»SIROMAKI Z LASTNIM DOMOM«
Nekoliko nižje ob cesti se nahaja dom Partizana. »Siromaki so, ki nimajo lastnegatelo-
Trg Braslovče
morejo pohvaliti, čeprav jim kakšna tovarna ne bi bila odveč. Tanjši ali debelejši kos kruha je tamkajšnjim ljudem rezala le 'kmetijstvo, zlasti hmelj m živinoreja. Ali pašo si poiskali delo v okoliških tovarnah, kamor še danes vsak dan ubira pot skoraj osemsto Braslovčanov. Edini gospodarski organizaciji v krajevni skupnosti sta le Temeljna zadružna drgamzacija, ki pokriva tudi Letuš, in pa delovna enota Hmezadovega Kmetijstva Žovnek, kjer je zaposlenih šestdeset delavcev. Le ti se ukvarjajo z gojenjem hmelja in pa živinorejo. Trenutno imajo v hlevih 600 do 700 glav živine, z novimi prostori pa bodo število glav povečali na 800.
A nekdaj je bilo v Braslovčah drugače. Poznane so bile kot pravo naselje obrtnikov, skoraj vsaka druga hiša pa je imela svojo obrt. Tam so bile šivilje, krojači, čevljarji, sedlarji, ključavničarji in kolarji, pa mlinarji m peki, kup gostilničarjev, mesarjev in trgovcev. Imeli so tudi lončarje, kovače, brivce in frizerje. Danes se v kraiu ukvarja z obrtno dejavnostjo še vedno 38 obrtnikov, toda po besedah krajanov imajo premalo uslužnostnih dejavnosti.
ZGODOVINA JE DOLBLA SVOJ RELIEF
Med obsežnimi hmel|išči prrpelje obiskovalca pot do samega trga. Popotnika že na samem začetku pozdravlja kopica novozgrajenih hiš, nagnetenih drugo ob drugo, nad njimi pa v daljavi moli le cerkveni zvonik.
Zgodovina je tam dolga desetletja in stoletja dolbla svoj relief. Kot naselje stopajo Braslovče iz zgodovinske teme že leta 892, trške pravice pa so
je kraj kot zibelka žovneških gospodov, poznejših grofov in knezov celjskih, ki so krojili usodo tamkajšnjemu življu več sto let.
Še v nečem je kraj s svojsko lepoto tamkajšnje pokrajine redkost: Braslovčani so bili namreč eni redkih, ki so si znanja in učenosti nabirali v lastnih šolskih klopeh že na začetku tega stoletja. Star in dotrajan hram učenosti so pred leti nadomestili z novim, ki se ponosno dviguje že na samem začetku kraja. 322 mladih Braslovčanov guli letos šolske
OSEBNA IZKAZNICA KRAJA
Ob zadnjem popisu prebivalstva so v Braslovčah zbrali takšne podatke:
število	prebival-
cev: 2403
kmečki prebivalci: 472 število zaposlenih: 785 število gospodinjstev: 651
naselja: Braslrvče, Dobrovlje, Glinje, Ka-menče, Male, Braslovče, Parižlje, Podvrh, Poljče, Preserje, Ra-kovlje, Spodnje Gorče, Topovlje, Zgornje Gorče.
Klopi. Ne le dopoldan, saj imajo zaradi prostorske stiske pouk v dveh izmenah. A kljub temu jih m blizu in daleč šolarjev, ki bi imeli tako urejeno okolje. K šoli namreč sodi še dvanajst arov zemljišča, kjer se mladi poskušajo v svojem poznavanju kmetijstva, zlasti sadjarstva in vrtnarstva ter v hortikulturi. Sami so letos s pridelki napol-
m
vadnegadoma, mi smo še večji, ker ga imamo,« je komentiral eden izmed članov društva. Kajti dom je star, dotrajan, denarja za njegovo obnovitev pa od nikoder. V zadnjem času so sicer uredili streho, vendar za svojo rekreacijo ali pa tekmovanja uporabljajo šolsko telovadnico. Zlasti radi imajo odbojko, so povedali. Pred leti so bili tudi v prvi slovenski ligi, danes se zaradi menjave generacije držijo v drugi.
A ker člani Partizana vedo, da je lastna podrta koča boljša kot skupna palača, upajo, da bodo dom le nekako rešili počasnega propadanja. Morda skupaj s šolo, kjer imajo že sedaj na uri telovadbe po tri razrede skupaj.
OBELEŽJA V SPOMIN IN OPOMIN
Le malo naprej stoji ob cesti kot pomnik zgodovine spomenik padlim. Eno od štirinajstih obeleži^vtej krajevni skupnosti. Ljudje tam naokrog so se namreč znali upreti tujcem, katerih topot okupatorskih škornjev je krepko odmeval po dolini. Dobrovlje, svet v objemu jelovih in smrekovih gozdov ter krepkih macesnov, pa so ravno prav skrivale samotne domačije, kjer seje dalo početi marsikaj, kar je bilo treba skriti pred očmi zagovornikov tisočletnega rajha in njihovimi pomagači.
V Braslovčah je revolucionarno seme bogato obrodilo. Prvi borci Savinjske- čete so tamkaj našli zatočišče in se že |umja 41 spopadli z nemško patruljo. Oktobra istega leta je bil tam ustanovljen prvi štajerski bataljon, ki mu je poveljeval Franc Rozman-Stane. Maja 1943 pa so si na Dobrovljah našli zavetje tudi člani okrožnega komiteja Komunistične partije za Savinjsko dolino.
Danes skrbi za vsa obeležja, zlasti pa za dom borcev na Dobrovljah 194 članov tamkajšnje borčevske organizacije. Z roko v roki s šolarji — v spomin in opomin kasnejšim rodovom.
PREDSTAVE ZA LJUDI, NE ZA KRITIKE
Počasi drži pot rahlo navkreber. Mimogostilne ali dveh, nekaj stanovanjskih hiš, kjer okus ne zametava starega in že si tam — pri braslovškem kulturnem domu. V njem so našli zavetje vsi, ki so se zapisali kulturni dejavnosti — bodisi igralci ali pa pevci obeh zborov.
Pred skoraj sto leti. je v Braslovčah kot plamen izpod pepela zažarela kulturna dejavnost. Danes gori plamen še vedno z enako močjo, a bati se je, da bo njegov sij potemnel.
V kraju se namreč srečujejo z velikimi denarnimi težavami, zlasti pri delu dramske skupine; dotacije od drugod pa so tudi zelo skopo odmerjene. Letos , praznujejo člani dramske sekcije desetletnico’ obstoja in sedemletno sodelovanje z rojaki v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Vsako leto naštudirajo po dve predstavi, tudi letos so že imeli premiero, ne manjkajo pa tudi ha prireditvah v kraju. Kostume si šivajo v glavnem sami, tudi kulise so največkrat delo njihovih rok, najbolj pajih jezi dejstvo, dajim hočejo za ogrevanje v našem elektrogospodarstvu izpleti prav vsak dinar. Ob tem, da vadijo oblečeni in zaviti v plašče.
O kritikih pravijo, da nimajo prav, ker jih velikokrat »raztr-
stvarmi, ki so jih dosegli ljudje tam naokrog v zadnjih letih. Za kraje z bogato industrijo morda nič posebnega, a Braslovča-nom pomenijo vse. Kako jim tudi ne bi, saj so skoraj vse zgradili in naredili z lastnim denarjem. Vedo, da besedičenje ne prinese pečenja, zato so že pred leti razpisali krajevni samoprispevek. S tem denarjem, ki so ga oplemenitili še z udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki, so prenovili staro šolo in v njej uredili prostor za varstvo najmlajših, pa za delo društev in tamkajšnjih organizacij. Zatem so urejali ceste, okrog petnajst kilometrov, dokončali dom borcev na Dobrovljah, pa začeli z gradnjo mrliške veže, odkupili del zemljišča za igrišče v Pa-rižljah, uredili del kanalizacije ter napeljali vodovod. Verjeli ali ne — še pred šestimi leti so bili v Parižljah, naselju sredi doline, brez vodovoda.
Toda plačevanje samoprispevka se je izteklo, Braslovčam pa so imeli še kopico želja in načrtov. Toda zataknilo se je pri denarju. Rešitev? Podaljšanje krajevnega samoprispevka in novi plani: ureditev mrliške veže, napeljava telefonskih priključkov, katerih imajo trenutno le 40, enajst zaselkov pa telefona sploh nima. V malhi pa naj. bi ostalo še nekaj denarja za igrišče, v Parižljah, za avtobusna postajališča ter kanalizacijo. Tej posvečajo v zadnjem času vso skrb, zato rezultati niso izostali: zgradili so dva zbiralnika ter preko km in pol primarne in sekundarne kanalizacije.
več škode kot koristi. Čolnarjenje, sprehodi po zato narejeni poti ob jezeru, ribolov — tako je bilo nekdaj, danes pa je marsikomu le še prijeten spomin. Škoda, še zlasti sedaj, ko imajo člani smučarskega kluba Braslovče-Andraž v bližini kar šest skakalnic, med njimi ravno nad jezerom novo 70-metrsko, kjer je bilo pred dvema mesecema državno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih. Kakšne možnosti zaslužka bi imeli ob večjem številu sedežev v gostišču, prenočiščih — o tem naj razmišljajo lastniki!
Ni pa to jezero edina neizkoriščena možnost tamkajšnje turistične ponudbe. Tu je še jezero v Preserjih, kjer s člani Ribiške družine Šempeter bojda ne najdejo skupnega jezika. Pravijo, da so ga našli le takrat, ko so člani Turističnega društva čistili smeti okrog jezera in doma. In tretja možnost — Žovneško jezero, poznano zlasti ljubiteljem deskanja. S tem jezerom imajo bojda svoje načrte delavci Hmezadovega Gostinstva, kmetijci pa ga nameravajo izkoristiti za namakanje hmeljišč vpoletnihmesecih. In ne nazadnje, ko že pišemo o neizkoriščenih možnostih — tu je še letni dvorec žovneških gospodov s čudovitimi freskami, pa lovski dvorec Legant, kjer so ljudje na mrtvaškem odru še zadnjič spremljali usodo nesrečne Veronike Dese-niške. Morda bi prišle v poštev tudi razvaline nekdanjega gradu, ki še danes žde na stožčastem hribu nad žovneškim jezerom.
Vsa pohvala pa gre vsekakor
Prijetno je bilo poslušati Braslovčane o njihovem delu, življenju in tegobah njihovega vsakdana
(Fotografije,: J. Kroflič)
gajo«. Da so staromodni, jim očitajo. A v Braslovčah vedo, da so ljudem nphove predstave všeč in da je dvorana vedno polna. Skratka, delajo predstave za ljudi in ne za kritike.
Poleg igranja imajo radi tamkaj tudi pesem. Ce kaj velja ljudsko reklo, da hudobni pesmi ne poznajo, potem so Braslovčani dobri ljudje. Imajo namreč mešani in moški pevski zbor. Le pri izbiri zborovodij nimajo preveč srečne roke.
V braslovškem prosvetnem društvu imajo še knjižnico, v kateri lahko izbirajo med 3000 knjigami, pred nedavnim pa so imeli še kino sekcijo. Zaradi prevelikih stroškov so skrb nad kinom prevzeli delavci Kino-podjetja iz Titovega Velenja.
Z LASTNIMI ŽULJI DO BOGATIH SADOV
Vabljiva je podoba starega trga. Častitljivo starega in z zgodovino, pred katero velja sneti klobuk z glave. Kot velja sneti klobuk z glave pred
BOGATE, A NEIZKORIŠČENE TURISTIČNE MOŽNOSTI
Še vedno vodi pot med vrstami hmeljnikov. In odkriva lepote in zanimivosti teh zaselkov. Med njimi tudi Braslovško jezero. Pravijo, da če napraviš kaj dobrega, niti sosed ne izve, kadar napraviš kaj slabega, vedo vsi tisoč milj daleč. Malo jih tako najbrž ve, da se v krajevni skupnosti Braslovče in v Turističnem društvu zelo trudijo, da bi jezeru vrnili nekdanji ugled in sloves. Radi bi odkupili objekt ob jezeru in vzeli ponudbo v svoje roke. Pa ne gre in ne gre. Slab glas o jezeTu in ponudbi pa sta že opravila svoje. V zadnjem času je sicer nekoliko bolje, ko je gostišče prevzel v najem zasebni gostinec. Toda nad njim še vedno držijo roko delavci Hmezadovega Gostinstva, še pred tem pa je bilo gostišče last Savinjskega magazina. Oboji pa so po besedah predstavnikov krajevne skupnosti naredili tamkajšnji turistični ponudbi
organizatorjem vsakoletnega hmeljarskega praznovanja, ki ga bodo letos v Braslovčah pripravili že dvaindvajsetič zapovrstjo.
Še jejostalo podatkov v beležnici. O delu društev, kot sta obe gasilski v Parižljah z več kot polstoletno tradicijo in v Braslovčah s skoraj stoletno zgodovino, pa o delu lovcev in planincev, o delovanju treh mladinskih organizacij in aktivu mladih zadružnikov, dejavnosti več kot sedemdesetih komunistov, ki jih po besedah predstavnikov krajevne skupnosti ni čutiti v kraju, pa še o marsičem drugem. Tudi o besedah, ki jih je kot trnjev venec ovijala grenkoba, »da imajo na občini še vedno premalo razumevanja in posluha za industrijsko manj bogate krajevne skupnosti, da veliko govorijo, a še vedno vse ostaja pri starem.« I. J.

GRADIVO ZA RAZPRAVO O KULTURI V OBČINI ŽALEC
KULTURA IN Ml - KAKŠNO JE TO SOŽITJE?!
Predsedstvo CK ZKS je na svoji seji sklenilo, da eno prihodnjih sej (v maju) posveti problematiki kulture, zato je v prilogi Komunista z dne
11.	1. 1985 objavilo gradivo za javno razpravo. Le-ta naj bi zajela čim. širši krog delovnih ljudi in občanov. Zato sta se predsedstvo OK ZKS Žalec in svet za kulturo pri OK SZDL Žalec odločila, da na osnovi smernic republiškega gradiva pripravita lastno gradivo s problematiko kulture v naši občini, ki naj bi ga obravnavale in z lastno problematiko aktualizirale vse OO sindikata, KK SZDL in OO ZSMS in s svojimi stališči in sklepi, ki bodo plod kritične in ustvarjalne razprave, spodbudile delovne ljudi in občane za to, da bodo kulturo v najširšem pomenu besede sprejeli v svoj vsakdan, si prizadevali za njen razvoj in odgovorno skrbeli zanjo. Razprava naj bo ocena in analiza stanja, predvsem pa naj bo ustvarjalni dialog: kaj hočemo, kaj želimo, kaj smo vsi skupaj in vsak zase sposobni in pripravljeni storiti za to, da bomo živeli in delali v okolju, ki bo spodbujalo našo ustvarjalnost, nam lepšalo življenje, ohranjalo našo narodno samobit-
več; saj gre za kulturo medsebojnih odnosov na delovnem mestu, doma, med spoloma, v javnem življenju, gre za kulturen odnos do dela, posebno do ustvarjalnega, inovativnega dela, naš odnos do okolja, zajema torej naš odnos do jezika, naravne in kulturne dediščine; skratka, kultura je vse, kar oblikuje človeka, družbo, po čemer se meri narodova veličina. Visoka kulturna zavest ljudi je pogoj za gospodarski in tehnološki napredek družbe.
Delovni ljudje in občani naše občine uveljavljajo, načrtujejo in zadovoljujejo svoje kulturne interese in potrebe po kulturnem delovanju v samoupravnih interesnih skupnostih (posebno v Občinski kulturni skupnosti), vZvezi kulturnih organizacij, v družbenopolitičnih organizacijah, vturističnih, hortikulturnih in drugih društvih, v katerih se delovni ljudje soočajo z vsemi problemi družbenega in gospodarskega življenja in jih ustvarjalno rešujejo v družbeno, s tem pa tudi v osebno korist. Ocenjujemo, da svobodna menjava dela v Občinski kulturni skupnosti ne poteka skladno z zakonom o svobodni menjavi dela, saj se uporabniki ne zavedajo
tudi z množičnostjo in raznolikostjo.
Na področju vokalne glasbe se lahko pohvalimo z 29 vokalnimi skupinami. (Imamo 12 moških, osem mešanih, pet ženskih zborov in štiri oktete. Na šolah prepeva 18 pevskih zborov). Tudi instrumentalna dejavnost je razgibana; v njej delujejo trije odrasli in en mladinski pihalni orkester. Tamburice zvene v Libojah, Grižah in na Polzeli. Na področju narodno-zabavne glasbe pa so le trije ansambli dosegli ustrezno umetniško raven. Rojeva se in ugasne pa kopica ansamblov zabavne glasbe. Boj za obstanek je vse bolj povezan s kvaliteto.
Tako je tudi v gledališki dejavnosti. Med enajstimi igranimi deli minulo leto jih je nekaj zaslužilo priznanje za kvaliteto. Kakor na ostalih področjih, nam tudi tu primanjkuje strokovno bolj podkovanih kadrov: dobrih režiserjev, scenografov, kostumografov. Škoda, da večina skupin posega tudi po zastarelih gledaliških besedilih.
Živahnejši utrip je čutiti v delu mladih gledaliških in recitatorskih skupin. Akcija Naša beseda vsako
nost.
člani OO ZKS ne bodo posebej razpravljali o gradivu, aktivno in ustvarjalno naj se vključijo v razpravo, ki jo bodo organizirale osnovne organizacije sindikata. 2laradi posebnosti sprejemanja, dajanja in ustvarjalnega odnosa do kulture pa je predsedstvo OK ZKS oz. odgovorna komisija izbrala štiri OO ZKS, v katerih bi komunisti poglobljena razpravljali o problematiki kulture. To so komunisti OO ZKS TT Prebold (delovna organizacija, ki ima edino poklicnega kulturnega animatorja), Ferralita Žalec (delovna organizacija, ki ima veliko delavcev iz drugih republik, svojstveno problematiko o vživljanju teh delavcev v okolje, v katerem delajo in živijo, problematika v zvezi z ustvarjalnim izkoriščanjem prostega časa), komunisti OS Petrovče zaradi razgibane dejavnosti PKD in komunisti KIL Liboje (delovna organizacija, ki je izjema po pestrih oblikah povezave z okoljem na področju ustvarjanja in sprejemanja kulturnih dobrin in zaradi uspešne povezave z likovno akademijo). Komunisti KS Žalec pa so prišli v izbor za poglobljeno razpravo zaradi pestre društvene dejavnosti in gradnje kulturnega doma
Problematika, ki smo jo pri posameznih OO ZKS navajali, je sorodna tudi drugim sredinam. Zato smo prepričani, da ne bo manjkalo ustvarjalnih razprav in predlogov. Zbrali jih bomo na OS ZS Slovenije Žalec, OK SZDL, OK ZKS in OK ZSMS. Na njihovi osnovi bodo odgovorni organi izdelali ' predloge in stališča, s katerimi bomo seznanili vse razpra-vljalce in bodo osnova za gradivo javne tribune o kulturnih potrebah občanov, ki jo bomo organizirali konec aprila. Že zdaj vas vabimo, da se je udeležite. Tudi od vaše udeležbe in vašega prispevka je odvisen naš lepši jutrišnji dan.
KULTURA JE TEMELJNI POGOJ ZA VSESPLOŠNI DRUŽBENI RAZVOJ
Morda se vam bo naše gradivo zdelo na prvi pogled nenavadno. V vsakdanji obravnavi smo namreč kulturo redkokdaj celostno obravnavali. Običajno smo v pojem kulture zajeli le poklicno in ljubiteljsko dejavnost. Kultura pa je mnogo
svojih pravic in dolžnosti, zato so seje na meji sklepčnosti.
Zadnja leta pa v naši občini le opažamo večje zanimanje za kulturo v širšem in ožjem pomenu besede. Gotovo so k temu prispevali boljši delovni pogiji (materialni prostorski in kadrovski resursi), veliko pa osveščenost ljudi in strah pred ogroženostjo zaradi tujih negativnih vplivov, ki prihajajo k nam z mnogimi, sicer umetniškimi zvrstmi (film, glasba, ples).
Veliko več pozornosti tudi posvečamo varstvu okolja, ohranjanju naravne in kulturne dediščine; kot da smo se v težkih gospodarskih razmerah zavedeli svojih koreni».
Umetnost je iskanje lepote
Gotovo bomo tuje vplive, ki spodjedajo našo narodno kulturo, najlaže zajezili z vzgojo. Ta ni potrebna le mladini, ki se' pogosto navdušuje za novitete v glasbi, plesu, filmu, ki z umetnostjo nimajo nič ali pa zelo malo skupnega. Vzgojiti oz. učiti se ločiti zrno od plevela, pravo umetnost od lažne — se moramo tudi starejši. Tudi šole oz. izobraževalne institucije bodo morale dajati kadre, ki bodo kos estetski vzgoji mladine. Dogaja se tudi, da nekatere potrebe po kadrih ostajajo leta pereč problem. Tako se na primer, glasbena šola v Žalcu že leta otepa s kadrovskimi problemi; nikakor ne morejo najti glasbenih pedagogov za poučevanje nekaterih instrumentov.
Veseli pa smo, da smo v delovanju naših kulturnih društev (kar 22 jih imamo v KS, 21 pa v šolah) uspeli doseči oziroma razrešiti dilemo, da ni važna zgolj množičnost, ampak prvenstveno kakovost. Čeprav se tu in tam še pojavljajo mnenja, daje veliko, če imajo ljudje .voljo, da nekaj počno, so pa takšna mnenja k sreči vse bolj osamljena. Prav zato si je ljubiteljska umetnost v naši občini utrdila položaj, saj so nekatera društva ali posamezne skupine v doseganju in prizadevanju za kakovost prav svetel zgled. Zadnja leta se na področju ljubiteljske ustvarjalnosti lahko pohvalimo
leto še bolj razgiba ustvarjalnost mladih. Smo pa v naši občini šibki v lutkarski dejavnosti, saj lutkovne skupine delujejo le v vrtcih in osnovnih šolah in le eno krajevno društvo se lahko pohvali z njo.
Morda bo ta, nič kaj spodbudna ugotovitev za naše malčke, le prispevala, da se bo še kakšna skupina odločila za to dejavnost.
Vedno znova se razveselimo nove folklorne skupine, saj je leteh v naši občini malo. Vedno več mladih pa goji izrazni ples. Knjižnice in izposojališča so v vseh krajevnih skupnostih na široko odprla vrata bralcem. Pridno nabavljajo knjižne novitete. Bralcev pa je žal premalo.
Veliko kritike je na račun kvalitete kinematografske dejavnosti. Kot da se kar ne moremo odločiti, ali bomo vrteli dobre filme ali takšne, ki -nesejo". Res pa je, da se kinematografi vzdržujejo zgolj z lastnimi sredstvi. Minulo leto pa se je programski svet odločil za novost: uvedel je filmsko gledališče, vsak film iz tega repertoarja je predstavil v Savinjskem občanu — kinodvrane Žalca, Prebolda in Polzele pa so bile še bolj prazne kot običajno.
Mnoge delovne organizacije v naši občini se že leta nazaj aktivno kot pokrovitelji vključujejo v akcije TDF (teden domačega fijma). Želimo, da bi se krog pokroviteljev še razširil.
Tudi razstavno-likovna dejavnost si vse pogosteje utira pot v delovne organizacije. Delavcem v OZD so poleg osebnega dohodka pomembne tudi druge vrednote: urejena okolica tovarne, dobro glasilo, tu in tam lepšajo jedilnice in avle razstavljena dela amaterjev in akademskih razstavljalcev. Lep zgled za urejene prostore je KIL Liboje. Kultura postaja vse močnejši motivacijski dejavnik za dobro delo in pristnejše medsebojne odnose.
Sloves Savinovega razstavnega salona je že davno prerasel regijske meje, saj je vsaka razstava pravo umetniško doživetje. Toda razstave imajo za stalne obiskovalce včasih grenak priokus elitizma. Obisk na otvoritvah, patudi sicer ni zadovoljiv. Treba je najti vzrok — zakaj tako? Stalne razstave prirejajo tudi v razstavišču Komenda na
Polzeli, v Nami, pogosto pa tudi v avli hotela Golding-Rubin.
V naši občini ustvarja in se ♦ uspešno predstavlja nekaj likovni-kov-amaterjev. Veseli smo vsakega njihovega uspeha.
Odbor za založniško dejavnost pri Občinski kulturni skupnosti ši prizadeva, da bi čas, ki ga živimo in so ga živeli naši dedje, predstavili in ohranili tudi zanamcem. Zato si že leta nazaj prizadeva za izdaje Savinjskih zbornikov, sodeluje pri izdaji monografij krajevnih skupnosti in glasil mladih ustvarjalcev. Spremlja pisateljsko snovanje pesnikov in pisateljev naše občine. Ker so njihove samostojne izdaje redke, smo se toliko bolj razveselili pesniških zbirk Mete Rainerjeve.
Mlade literarne ustvarjalce, fotografe in vse, ki znajo početi marsikaj zanimivega, pa je z ambicioznim programom povezala Književna mladina Slovenije pri OK ZSMS.
Tudi v naši občini se zavedamo, da je naš ugled odvisen od tega, koliko si prizadevamo ohraniti lastno samobitnost, obenem patudi od tega, koliko spoštujemo in cenimo, kar so dobrega in velikega ustvarili drugi. Da bi kar najbolje spoznali kulturo drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, poglabljamo kulturno izmenjavo skupin iz pobratenih občin Kruševac in Bačka Palanka. Posamezna kulturna društva iz občine pa ohranjajo pristne stike z društvi naših rojakov zunaj meja naše domovine. Prizadevamo pa si tudi, da z našimi nastopi v drugih republikah in sosednjih državah kar najlepše predstavimo našo narodno kulturo.
Treba je tudi znati
čeprav je v naši občini veliko ljubiteljskih skupin in doseženih uspehov, pa nismo docela zado-_ voljni, saj v naših prizadevanjih v iskanju lepote, plemenitosti in v njenem posredovanju ter sprejemanju potrebujemo še veliko sposobnih ustvarjalcev, spodbujevalcev in organizatorjev kulturnega življenja. Radi bi, da bi vsi, ki na tem področju delajo, še naprej delali z Ijubezni-
Ijamo, da je ekološki problem 'svetovni problem in problem vsakega izmed nas. Tudi v naši občini se na vsakem koraku srečujemo z grobimi napadi na naravo, okolje, v katerem živimo.
Sekretariat za varstvo okolja, urbanizem in gradbeništvo ocenjuje, da v naši občini še vedno ni zagotovljeno varstvo naravne dediščine. Saj razen Braslovškega jezera z okolico nimamo zavarovanih nekaterih pomembnih krajinskih območij, kot so kraški svet z nadzemnimi in podzemnimi pojavi pri Ponikvi, širše krajinsko območje Smiglove zidanice in Črete, nimamo občinskega predpisa o zavarovanju gozdov posebnega pomena.
Vrednote človekovega bivalnega in delovnega okolja smo ponekod znatno poslabšali, tako merimo v posameznih letnih obdobjih prekomerno onesnaženost zraka, kisel dež povzroča propadanje kostanja, bresta in jelke. Prav v tem času poteka zaključna faza raziskav o onesnaženosti zraka za našo občino. Na osnovi te bo izdelan spisek onesnaževalcev in seveda ustrezni sanacijski ukrepi.
Prav neodgovoren je naš odnos do virov pitne vode, zlasti do podtalnice. Nekateri vodotoki so prekomerno onesnaženi s fekalno in odpadno vodo. Nabrežja »cvetijo«, ribe v reki in potokih se dušijo.
OHRANITEV KULTURNIH SPOMENIKOV
Našo kulturno dediščino sestavljajo zajeten spisek spomenikov: zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, meščanske in trške kulture, umetnostnih in sakralnih.
Zgodovinska obeležja so v
največji meri posvečena padlim in umrlim za našo svobodo. Mednje spada tudi Šmiglova zidanica, ki je spomenik I. kategorije.
Arheološki spomeniki pričajo o davni preteklosti, o prebivalcih in njihovem življenju na našem območju. Naša preteklost je bila burna in bogata, o čemer pričajo
jo, pa tudi z več znanja, saj brez njega ni kakovosti, brez te pa je naše kulturno snovanje samemu sebi namen. Veliko izobraževalnih oblik je, ki bi se jih lahko udeležili naši kulturni delavci, pa se jih žal ne. Le čemu ne? Se morda premalo zavedajo, da občinstvo postaj k sreči vse zahtevnejše?! Prav .zato se moramo nenehno učiti, da bi zadovoljili njihove potrebe. To jim dolgujemo, saj je delo vsakega kulturnega delavca javno.
„Sreča-to je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti" (L.N. Tolstoj)
Ekoloai že dolao biieio olat zvona. Mi pa šele nekaj let razmiš-
številna najdišča. Največ jih je iz rimskega obdobja. Med njimi je spomenik I. kategorije rimska nekropola, ki predstavlja edinstven skupek provencialne rimske umetnosti. Za osvežitev le še drobec arheološkega bogastva iz teh časov: številna grobišča s skeleti, žrtveniki, žeiezna rovmca, novci, nagrobniki itd. Sicer pa to arheološko bogastvo obsega tudi predmete iz prazgodovinskih časov.
Urbanistični spomeniki, spomeniki meščanske in trške kulture; v to skupino spadajo posebnosti naših večjih krajev, pričajo o nastanku trškega jedra, o gradnji ulic, hiš, streh in fasad v posameznih obdobjih. Krajine kot pomembne naravne in z delom pridobljene vrednote človekovega okolja.v veliki men nismo uspeli ohraniti, ampak smo jo predvsem z izgradnjo nekaterih infrastrukturnih objektov grobo spremenili. Tako žal
nismo ohranili izgleda nobenega tipičnega kmečkega naselja.
Umetnostni spomeniki so gradovi in graščine. Na območju občine jih imamo ohranjenih. kar 22. Pravo bogastvo, ki ga močno načenja zob časa. Štirje gradovi oz. graščine govore o davnih časih le še v razvalinah. Nekdanja podoba teh dragocenosti je ponekod docela nestrokovno spremenjena. Trenutno je vsa pozornost posvečena ohranitvi graščine v Novem Celju, obnavljamo pa tudi že graščini Šenek in Grmovje. Sicer pa težke ekonomske razmere vplivajo tudi na ohranitev teh objektov.
Sakralnih spomenikov je največ. Mednje sodijo cerkve s svojobogatoarhitekturo, plastikami in poslikavami. Vsaka izmed njih skriva v sebi bogastvo številnih stilnih obdobij. Mnoge so skozi čas oskrunile nestrokovne poslikave in predelave in so krepko potrebne restavratorske veščine.
Vsi ti spomeniki pa so dokaz, kako so živeli in ustvarjali naši predniki. Vsakemu rodu gre zahvala za to, da so to bogastvo ohranili pred propadom in uničenjem. Zato smo tudi mi dolžni ohraniti, kar se ohraniti da. Res je, da igrajo veliko vlogo pri tem sredstva, še večjo pa srčnost in odnos do preteklosti, skrb in zavzetošt^za bodočnost. Ker nad to kulturno dediščino strokovno bdita Zavod za spomeniško varstvo Celje in Zgodovinski arhiv Celje, bomo tudi v bodoče skladno z dogovorom sofinancirali njuno dejavnost.
IZGRADNJA KULTURNIH DOMOV
O tem, kako potrebni so primerni prostori za kulturni utrip kraja, ne kaže izgubljati besed. Tako pomembni so kot zagreti ljudje, ki si nenehno prizadevajo, da bi z dejavnostjo napolnili odre in dvorane naših kulturnih domov. Zadnje čase se o tem vse premalo govori, piše, razpravlja. Zakaj nihče ne pove, da so predstave v teh kulturnih domovih in večnamenskih dvoranah delovnim ljudem in občanom olepšale, oplemenitile marsikateri dan, ki se je obrestoval v boljših delovnih uspehih in medsebojnih odnosih. Veliko glasnejši so> tisti, ki govore o stroških vzdrževanja in ogrevanja. Prav je, da si ne zatisnemo oči tudi pred to resnico, toda tudi ta problem se da s primerno kulturno politiko omiliti. Vedno se je treba vprašati: ali je z naložbo v kulturni objekt dosežen smoter oz. cilj. Rezultati kulturne vzgoje niso vidni od danes na jutri; v kritičnih trenutkih zgodovine jih merimo!
Letos smo obnovili dom v Libojah, končana je. tretja faza kulturnega doma v Žalcu. Naj ob tem odgovorimo na vsa izrečena in neizrečena vprašanja: zaradi kulturnega doma v Žalcu ne bo finančno prikrajšano nobeno društvo v občini. Delovni ljudje in občani, ki nas je združila akcija »Vsaka družina za opremo kulturnega doma«, pa si bomo prizadevali, da bomo z delom oz. kulturo politiko tega prepotrebnega objekta opravičili moralno in materialno podporo vseh, ki so nam naklonjeni. Želimo, da bi dom postal kulturno središče vseh, ki, kakor je rekel Prešeren: »dobro v srcu mislimo.« Upamo, da bomo prepričali tudi tiste občane, ki so našo akcijo zavrnili.
Morda še tole v razmislek:
V kulturnem razvoiu bi moralt-vsi naši delovni ljudje in občani imeti enake možnosti. Žal jih obrobne KS, v katerih ni nobeno OZD, nimajo. Prikrajšane so za materialna sredstva in za ljudi, ki bi bili gibalo Kulturne dejavnosti, a so odšli v kulturno razvitejša središča. Zato smo ljudem na obrobju občine vsi skupaj dolžni pomagati razreševati kadrovske in materialne probleme. Srčnosti jim ne manjka, zato se bo vsaka jaomoč obrestovala;
'Marsikatere problematike oz. vprašanj s področja kulture nismo predstavili, saj pričakujemo, da boste v javni razpravi opozorili nanjo vi. Želimo jaa, da ta javna razprava ne bi bila edina akcija, v kateri se bomo problematike kulture resneje lotili. Stanje v kulturi je treba vedno znova ocenjevati, analizirati, izboljševati. Brez kritike ni napredka.
Spregovorite v teh dnen o svojih medsebojnih odnosih, o odnosu do samoupravljanja, do čuvanja družbene lastnine, o jeziku, ki ga dušijo tujke in izposojenke, o vsebini svojih tovarniških glasil, o polomljenih drevesih v parku, o (ne)kulturm turistični ponudbi in še o čem.
Vse to so morda na prvi pogled drobtinice. Brez njih pa ni kruha, od katerega vsi živimo. Zato
io dolžni delati zanj.
POMOČ LAČNIM
Od vsepovsod prihajajo vesti o pomanjkanju hrane v Ariki. Navdajajo nas z grenkobo in sočutjem. Nemočni smo, da bi nasitili vse lačne na svetu, obupani, da je svet tako krut. A smo se kljub
našim skromnim možnostim odločili pomagati. Organizirali smoakcjio Pomoč lačnim v Afriki.
Ves zadnji mesec smo zbirali denar, akcijo pa smo zaključili 6. marca. Vsak učenec je prispeval
vsaj deset dinarjev, večina pa celo več. David ^uček iz 2. razreda je prispeval kai 1.500 dinarjev, torej ves prihranek. Močno si je želel, da bi stem lahko rešil življenje vsaj enemu od lačnih otrol^...
David in njegovi sošolci so zbrali največ denarja. Pa tudi sicer je mentoricaorganizacijeRKnašoli, Terezija Mirnik, ocenila akcijo kot zelo uspešno. Pri tem je poudarila, da ni pomemben zgolj denar, temveč tudi pripravljenost mladih za pomoč in neravnodušnost do lačnih vrstnikov. Ob preštevanju denarja smo ugotovili, da smo zbrali 20.412,50 dinarjev, kar pa še ni dokončna vsota, saj nekatere razredne skupnosti še niso oddale denarja. Vsemu bomo prišteli še denar, ki so ga zbrali učitelji.
V upanju, da bomo s tem denarjem res pomagali komu od otrok, ki nas tako žalostno opazujejo z raznih fotografij in plakatov, sem se vrnila v razred.
Mojca Scinda, OS Petrovče
Končni izkupiček še niznan, takole resno pa so seakcije lotili podmladkarji RK v Petrovčah, ki jih je v objektiv ujel naš sodelavec Ljubo Korber.
ŠOLA V NARAVI
Tudi letos je COS Prebold organizirala pravo šolo v naravi. Od 17. do 22. februarjaje skoraj 80 otrok in devet učiteljev, od tega štirje vaditelji SK Prebold, bivalo na Mozirski koči na Gòlteh. Sola v naravi je bila za učence zelo pestra. Ze samo življenje v koči in v sobah je bilo za učence čisto drugačno kot doma, saj so prostore delili s sošolci, na kar se je bilo treba navaditi. Vsak dan smo imeli dve uri pouka, potem alpsko smučanje. Letos so se učenci prvič seznanili tudi s tekom na smučeh, kar je omogočila šola z nakupom dvajsetih parov smuči, čevljev in pjalic. V popoldanskem času so se učenci seznanjali z vzdrževanjem smučarske opreme, z nevarnostmi v gorah in s prvo pomočjo pri nesrečah na smučiščih. Pripravili so tudi obrambno popoldne, na katerem so gradili bivake, igluje in improvizirane sani za prevoz ponesrečencev. Za nameček so pripravili še pravi pustni večer. Šola v naravi pa se je iztekla s tekmovanjem v veleslalomu.
Učenci so na Golteh preživeli pet nepozabnih dni. Pa ne zgolj zaradi smučanja, ampak tudi zaradi celotnega življenja med sošolci in učitelji, kakršnega na smučarskih tečajih ne spoznajo in je tako šola v naravi nekakšna nadgradnja smučarskih tečajev. Cena za posameznika v takšni šoli znaša 4.200 dinarjev, 2.100 dinarjev pa prispeva Občinska izobraževalna skupnost, poleg tega pa so šola, RK in DPM pomagali socialno šibkim otrokom, da so se tudi ti lahko udeležili šole v naravi.
Marjan Plavčak
jetno sprejeli. Kar nismo se mogli znajti med tolikšno množico naših prijateljic. Ob odhodu je vsaka ročica stiskala podarjeno slikanico ali pravljico. Skromna, a ne-
DAN, POSVEČEN KULTURI
Letos smo na OŠ Ljuba Mikuš počastili slovenski kulturni praznik nekoliko drugače kot doslej.
Najprej smo v svojo sredo povabili našega domačega likovnika — amaterja Aca Markoviča, ki nam je ob tej priliki predstavil nekaj svojih del na priložnostni razstavi. V razgovoru z likovno pedagoginjo nam je pripovedoval o začetkih svojega ustvarjanja, z motiviko, ki ga najbolj, impresionira, s tehnikami, ki so mu najbližje, pa tudi s težavami, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Povabil nas je tudi v svoj razstavni prostoi, kjer smo si ogledali njegove šopke v olju, pa poslikana olja, steklenice, kamen, lesene plastike in še in še. Pokukali smo tudi v prostor, kjer ustvarja. Polno materialov, pa barve, čopiči, lopatice — urejeni nered, v katerem pa se zelo dobro počuti.
pozabna gesta! Ob prebiranju in ogledovanju knjižic nam bo ostal ta dan še dolgo v prijetnem spominu.
Danijela Puncer
Obiskali smo še Mladinsko knjigo, kjer so nas prav tako pri-
Aco Markovič med mladimi na OŠ Ljuba Mikuš
ŠOLSKI RADIO
Šolski radio je na naši šoli že Tanja, Zlatko, Tomaž, Aleš, Boš-dolgo vsem znana zadeva, saj se v tjan, Nika in Sonja se trudimo in vseh razredih in hodnikih oglaša poskušamo vsem ustreči. Mnenja od začetka letošnjega leta. V za- o tem, kako nam to uspe, so raz-četku so bile oddaje krajše in lična, v glavnem pa so Mladostne dvakrat tedensko, sedaj pa se stopinje — tako se imenujejo sodelavci radia oglašajo vsak pe- oddaje našega radia — ocenili vsi tek prvo šolsko uro. Jerneja, Saša, enako. Največ pripomb je na dol-
»Presneto resna stvar, ta šolski radio,« menijo oblikovalci in ustvarjalci radijskega programa na Oš Polzela.
žino oddaje, češ, daje prekratka. Imajo take domislice in želje, da bi, če bi hoteli vsem ustreči, lahko imeli celodnevno oddajo. Tovarišica ravnateljica je naštela vse dobre in koristne lastnosti šolskega radia, mi pa upamo, da se bodo unesli tudi tisti nezadovoljneži, ki jim oddaja nikoli ni všeč. Razumeti morajo, da je naša oddaja samo dvajsetminutna in da mora ostati nekaj časa še za potrebe razredne ure.
Sonja Bedekovič in Andreja Repnik, OŠ Polzela
Pionirske prireditve v aprilu
2. Srečanje mladih literatov, 8. 10. in 12. Prvenstvo v nogometu, 15. do 21. Naša beseda 85, 16. Kviz iz zgodovine, 19. Šolska tekmovanja »vesele šole», 20. Občinsko tekmovanje mladih matematikov, 26. Občinsko tekmovale mladih tehnikov, Kurirčkova pošta, Občinsko tekmovanje mladih fizikov, Štafeta mladosti,
Aktiv mladih zadružnikov s Polzele je bil letos organizator regijskega kviza Mladi in kmetijstvo, ki je bil vzačetku marca v Žalcu. Zmagala je ekipa Šentjurčank, ki so pravilno odgovorile na vsa zastavljena vprašanja in so tako zastopale celjsko področje na republiškem kvizu, ki je bil v drugi polovici marca v Sevnici. V znanju iz poljedelstva, kmetijsko zemljiške politike, ugotavljanja mastitisa pri kravah in o osvobodilni fronti pa so se pomerile še ekipe iz celjske, konjiške, prevaljske, velenjske, slovenjgraške, laške, šmarske, mozirske in žalske občine. Našo občino so letos zastopali mladi zadružniki iz Tabora in sicer: Renata Križnik, Milan Lesjak in Milan Pustoslemšek. Priborili so si sedmo mesto, sicer pa so bile ekipe v znanju dokaj izenačene, saj so si delile drugo do šesto mesto z enakim številom točk.
-mm
RUBRIKA MLADIH
\a kvizu mladi in kmetijstvo zmagala ek i na Šeni ur ja
Mladi se pripravljajo na volitve
Do konca aprila morajo biti v vseh osnovnih organizacijah mladih v žalski občini izvedene volilno-programske konference. Jeseni pa jih čaka še volilno programska konferenca občinske organizacije.
Da bi zastavljeno delo kar najbolje opravili, so mladinci vobčinski organizaciji v zadnjih tednih izdelali podroben program aktivnosti osnovnih organizacij za pripravo konferenc ter evidentiranje kandidatov za občinsko organizacijo. V njem so zapisali, da se morajo mladi tokrat kot družbenopolitična
organizacija znotraj sebe kritično oceniti in odkriti pomanjkljivosti ter slabosti svojega delovanja. Obenem opozarjajo tudi naosipaktivnih članov v vrstah ZSMS, na dejstvo, da postajajo vse bolj servisna organizacija in se hkrati sprašujejo, ali mladi sploh lahko resnično vplivajo na celotno družbenopolitično dogajanje.
Programsko volilne konference naj bi s takšnimi pomanjkljivostmi in vprašanji obračunale, hkrati pa mladi upajo, da bodo tokrat v svojih sredinah izbrali prave ljudi zadelo v osnovnih organizacijah, člani
občinske organizacije so zato naredili tudi zajeten spisek kriterijev in meril za člane organizacij mladih v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela ter v občinski organizaciji. Nova vodstva bodo mladinci izvolili za naslednji dve leti, razen za področje vzgoje in izobraževanja, kjer traja mandat eno leto.
Po vseh osnovnih organizacijah naj bi programsko-volilne konference končali do začetka maja. Takrat se bodo začeli pripravljati na konferenco občinske organizacije, ki bo predvidoma konec septembra.	Irena Jelen
Ksenija Močnik
Novo ime v svetu glasbe
Nežen, mehak glas, poln čustvene prežetosti, otožnosti in hrepenenja ti ob pozornem poslušanju teksta in zvokov iz dvanajststrunske akustične kitare nehote zvabi solze v oči. Ta nežen in mehak glas pripada kantavtorici Kseniji Močnik iz Kom pol pri Štorah. Njeno ime v tem trenutku ne pove posebno veliko, prav zato pa povedo več njene pesmi. Ob praznovanju dneva žena so njene pesmi in njen glasbeni melos spoznavali tudi naši občani. V Hotelu Prebold je nastopila kot gostja tamkajšnjega ansambla, zatem pa še v Galiciji in v Trnavi. Povsod so jo z navdušenjem sprejeli.
Dekle iz Štor se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od svojih vrstnikov, drugačna je le njena življenjska pot. Še ne dveletno je mati pustila očetu oziroma starim staršem ter odšla v tujino. Ksenija je bila oropana materinske ljubezni, oropala ji jo je tujina, sla po denarju in drugi moški. Očetu, stari mami in dedku gre zahvala, da je Ksenija občutila vsaj delček ljubezni.
Ne glede na to pa je z leti njeno hrepenenje po materi naraščalo. Tako naraščalo, da jo je odšla iskat -v tujino. A je ostala praznih rok.
Razočarana se je zatekla v svet glasbe in v njej začela iskati nadomestilo zq izgubljeno materino ljubezen. K tej odločitvi je prispevalo tudi poznanstvo s kantavtorjem Marjanom Smode-tom ter podedovana glasbena žilica očeta glasbenika.
Mladi in prosti čas
Mladinci Trnave so sredi marca skupaj s člani občinske organizacije pripravili v tamkajšnjem Hmeljarskem domu okroglo mizo o preživljanju prostega časa mladih. Razgovor so pripravili v okviru programa Naš klub 85 in nanj povabili tudi mlade iz vseh krajev žalske občine.
In o čem je tekla beseda? O tem, kako zapolniti prosti čas mladih, kako množično pritegniti mladince v skupne akcije, pa o tem, kako najti motive za zanimive pogovore.	L
Po končanem pogovoru so pripravili še družabni večer, kjer so s skeči, glasbenimi ih plesnimi točkami sodelovali mladi iz osnovnih organizacij.
Ksenija nima glasbene izobrazbe, je samouk, vendar je v kratkem času dosegla in presegla samo sebe. Njen repertoar lastnih skladb se nenehno veča in .že presega število osemdeset. Njene pesmi so globoke, čustvene, v njih je izraženo vse tisto, kar čuti njeno mlado srce. Pesmi se rojevajo v trenutkih razočaranj, veselja, ljubezni. V
njih razmišlja o sebi, o svojem življenju, o ljubezni. Vseskozi pa se ji po spominu vrti mati in njen odnos do lastne hčerke. A ne manjka ji tudi vedrih, veselih in hudomušnih skladb. Prav vse pa gredo rade v uho.
Glasba je bila Kseniji že od nekdaj pri srcu, vendar pa se ji ni predajala tako zagreto kot sedaj.
Še pred leti je bila vsa predana športu. Bila je član smučarskega kluba Izletnik Celje in je na tekmovanjih dosegala dobre rezultat« Rada ie imela tudi atletiko, namizni tenis in še vrsto drugih športov. Sedaj se jim je skoraj odpovedala, raiši ie zakorakala v svet glasbene ustvarjalnosti.
Doslej je imela Ksenija že ne-
kaj samostojnih koncertov, nastopila pa je tudi na glasbenem festivalu v Titovem Velenju in v Slovenj Gradcu. Prav gotovo še ni rekla zadnje besede in bomo o njej še slišali. Toliko bolj, ker pravi, da piše svoje pesmi s srcem in zato upa, da jih bodo ljudje tudi s srcem sprejeli.
Darko Naraglav
I I
I
g.
Naša beseda ’85
Občinska konferenca ZSMS Žalec in Zveza kulturnih organizacij Žalec sta tudi letos razpisali 'akcijo Naša beseda 85, ki bo potekala od 7. do 13. aprila. Prireditve bodo potekale v Vrbju in na Polzeli.
V sklopu Naše besede bo v Savinovem salonu razstava fotografij Marka Cestnika, ki bo odprta od 25. do 30. marca.
Večer z mladimi literati bo v tednu Naše besede in bo organiziran v eni izmed osnovnih organizacij ZSMS v krajevni skupnosti. Nanj bomo povabili mlade literarne ustvarjalce, ki sodelujejo pri Književni mladini Žalec in so soustvarjalci glasila Ml. Na Občinsko konferenco ZSMS Žalec se je do sedaj prijavilo deset skupin, ki bodo sodelovale z recita'i, izraznim plesom, lutkovno igro, dramsko uprizoritvijo, musicalom itd.
J. Ušen
1
I
I
I
tej
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
POLZELA
Ko je Ingradov tozd iz Žalca končal glavna gradbena dela na novem gasilskem domu na Polzeli, so sklenili, da bodo ostalo opravili z udarniškim delom. Zaenkrat hitijospokrivanjem.Ostrešjeje že narejeno, na zgornjo ploščo
Konec minulega meseca so v mali dvorani doma Svobode na Polzeli na krajši slovesnosti predstavili precej obsežno knjigo, ki nosi naslov Polzela. Gre za monografijo, ki predstavlja Polzelo vsè od njenih začetkov do danes.
Zamisel o taki knjigi je že precej stara, vendar je bila njena priprava in izdaja večkrat odložena iz različnih vzrokov. Tokrat je pripravljalni odbor zbral številne strokovnjake in domače sodelavce, ki so skoraj dve leti zbirali podatke in sestavljali tekstein fotografije. Knjigaima416 strani, vsebuje 70 člankov, ki jih je napisalo 54 avtorjev. Poleg tega ima 234 črno belih in tri barvne fotografije. Razdeljena je na posamezna področja. Ločeno obravnava zgodovinske, politične, kulturne, gospodarske in telesnokulturne posebnosti Polzele.
Knjiga pomeni celovito predstavitev Polzele, izšla je v dva tisoč-
Naprej udarniško
spravljajo opeko (na sliki), ko pa bo vreme primerno, bodo dom pokrili.
Med udarniki nijp samo gasilci s Polzele, veliko pomagajo tudi drugi krajani, predvsem kmetje, ki so opravili številne prevoze in dali les
za ostrešje.
T. TAVČAR
izvodih, cena zanjo pa je tisoč dinarjev.
Na predstavitev knjige so povabili vse avtorje sestavkov, v umetniškem delu programa pa sta nastopila kitarist prof. Andrej Varl in kvintet Lastovka.
Knjigo je izdal pripravljalni odbor za pripravo občinskega praznika, založili pa stajo Občinska kulturna skupnost Žalec in krajevna skupnost Polzela, lektoriralajo je Marica Kotnik-Šepec, uredniški odbor je vodil Stanko Novak, knjigo pa je uredil Vili Vybihal. Povedati velja, da so se vsi domači avtorji sestavkov odpovedali honorarju. Na sliki: Urednik knjige Vili Vybihal podeljuje knjigo Mariji Makarovič, dr. etnografskih znanosti, kustusinji Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Knjigo je obogatila s prispevkom pod naslovom Zdravstvena kultura na izgledu Orove vasi.
TONE TAVČAR
Kri darovalo 294 ljudi
Krajevna organizacija Rdečega križa na Polzeli je za praznik — 8. marec — pripravila za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane krvodajalsko akcijo, ki je dobro uspela. Kri je darovalo kar 294 ljudi, kar pomeni eno najbolj uspelih akcij v občini. Največ, kar 166, jih je prišlo iz tovarne nogavic Polzela.
T. TAVČAR
Konferenca
mladih
V marcu smo imeli mladinci 00 ZSMS Polzela volilno-programsko konferenco. Pregled dela je bil temeljit in kritičen, kakršno je bilo naše delò v preteklem obdobju.
Uspešno smo sodelovali na kulturnem področju — na krajevnih proslavah, mladinskih klubskih večerih, Naši besedi 84, priredili smo rock koncert ob mesecu mladosti, plese, na katerih so se predstavili ansambli: Zvezdni prah, Generali, Embrio in Stop, slednjemu gre posebna zahvala, saj je na mladinskih plesih večkrat nastopal. Moramo se pohvaliti tudi z uspešno in aktivno dejavnostjo na športnem področju, saj smo zasedli tretje mesto na občinskih mladinskih športnih igrah 84. Tudi zanimive nogometne tekme med mlajšimi in starejšimi mladinci zapokal pečene piške ne smemo izpustiti. Ob občinskem prazniku, ki je bil lansko leto na Polzeli, smo izvedli številne delovne akcije za uspešno in dobro izvedeno praznovanje.
Naša glavna naloga pa je bila pridobitev in ureditev mladinske sobe. S pomočjo krajevne skupnosti, delovnih organizacij Tovarne nogavic in Garanta nam je uspelo v Domu krajanov urediti in opremiti lepo mladinsko sobo, katero smo po zaključku konference tudi svečano odprli.
Izvolili smo tudi novo vodstvo, sedanji predsednik je Peter Helbel. Bivšemu predsedniku Simonu Resniku in predsedstvu pa smo se za vodenje, ki je bilo kljub slabim pogojem za delo uspešno, zahvalili.
Novemu vodstvu pa želimo, da bi dobro zastavljen program uspešno izvedlo in nadaljevalo z uspešnim delovanjem mladinske organizacije.
Boris M. Bizjak
PREBOLD
Izšla monografija
Večje zmogljivosti v domu upokojencev
V žalski občini je premalo zmogljivosti v domovih za ostarele občane. Zato morajo te ljudi naseljevati v domovih izven občine, so povedali na seji,sveta za zdravstvo in socialno politiko pri predsedstvu občinske konference SZDL, ki je bila zadnje dni februarja na Polzeli. Z adaptacijo graščine Senek pa bi bilo okoli šestdeset postelj več.
Predvidoma naj bi bila obnova končana že do konca leta, toda le, če bodo lahko tamkajšnjemu domu upokojencev zagotovili dovolj de-naria. vrednost naložbe naj bi bila okoli 87 milijonov dinarjev, v to vsoto pa še niso všteti stroški za
opremo doma. Za celotno ureditev graščine pa bi potrebovali nad 124 milijonov dinarjev. Denar naj bi si zagotovili z dotacijo SPIZ-a in še bančnim kreditom.
V domu na Polzeli lahko po sedanjih zmogljivostih oskrbujejo sto šestdeset ljudi. Vse več pa je tistih, ki so potrebni večje nege, saj je kar osemdeset nepomičnih oskrbovancev. Zato so na seji opozorili, da dom na Polzeli nima ustreznih zmogljivosti. Dom Nine Pokorn, ki pa je za te namene zgrajen, pa najraje sprejema le zdrave ostarele občane.
-j™».--	-mn.
Kdo čisti kolektor ob Boljski?
To vprašanje si zastavljajo ribiči in mnogi drugi krajani Prebolda, ko jih pot zanese nizvodno ob Boljski do čistilnega kolektorja. Nekdaj vidna umazanija, ki je obiskovalca Prebolda pričakala ob vstopu v ta kraj, in ko mu je pogled skorajda obvezno poromal do korita Boljske, je bila z izgradnjo kolektorja oz. s kanalizacijo odstranjena. Videz je sedaj povsem drugačen, žal pa je le kakšnih 200 m niže slika ponovljena. Res da ni več na očem vsakemu, pa vendar bi se veljalo ob tem zamisliti, še zlasti, ker kolektor svoje funkcije ne opravlja tako, kot bi jo moral. Vzrok za to pa je treba iskati v dejstvu, da je že zdavnaj prepoln ulovljene nesnage in da ga še nihče ni očistil. In kdo bi to moral storiti?
D. Naraglav
I
I
I
I
Za lačne v Afriki
Akcija za pomoč prebivalstvu afriških držav, ki jih je prizadela katastrofalna lakota, dobiva vse večjo razsežnost. Vedno več naših občanov se odloča za solidarno pomoč, ki poteka preko organizacij Rdečega križa z darilnimi lističi — boni. Te lahko dobite na občinskem odboru RKS Žalec, lahko pa vam jih tudi pošljejo, če število le-teh javite po telefonu 710-035. Če svoje humanosti doslej še niste izkazali, bi pa želeli, da se pridružite tistim, ki so to že naredili, lahko nakažete sredstva tudi na žiro račun št. 50101-678-51579 — s pri pisom POMOČ AFRIKI.
I
I
I
I
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC
Cepljenje psov proti steklini
Na podlagi odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1985 je cepljenje psov proti steklim obvezno za vse pse, stare nad štiri mesece. Pravtako mora posameznik v treh dneh prijaviti poqin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo Veterinarski postaji Žalec.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. Zoper lastnike necepljenih psov ali tiste, ki niso prijavili pogina, odtujitve ali pobega psa, bo uveden upravno kazenski postopek pri sodniku za prekrške.
Stroški cepljenja, znamkice in vpis v register znašajo 550 dinarjev, poravnati pa jih morajo lastniki pri cepljenju psov.
RAZPORED CEPLJENJA: 8/4-1985 VRANSKO	pri Veterinarski amb.	ob: 8.00
(ponedeljek) ČEPUE	pri Kladnik	9.45
PREKOPA	pri gasilnem domu	10.00
GOMILSKO	pri KZ Gomilsko	11.00
GRAJSKA VAS	pri gasilnem domu pri Čvan	12.00
9/4—1985 TEŠOVA		9.00
(torek) PRAPREČE	pri Pistotnik	9.30
LOČICA	pri Ivanki Drolc	10.00
ZAHOMCE	pri Ukman .	11.00
LIMOVCE	pri Mihi Ferme	12.00
10/4-1985 KAPLA	pri Kokole -	9.00
(sreda) TABOR	pri KZ Tabor	10.00
LOKE	pri Jelen	11.00
11/4-1985 ŠENTRUPERT	pri Dvoržak	8.00
(četrtek) TOPOVUE	pri Završnik	900
KAMENČE	pri Orehovec — «revi	10.00
BRASLOVČE	pri Veterinarski amb.	11.00
12/4-1985 MALE BRASLOVČE	pri sušilnici	8.00
(petek) LETUŠ	pri Rovšnik	9.00
DOBROVLJE	pri Domu borcev	11.00
15/4-1985 POLZELA	pri Gosijek	9.00
(ponedeljek) BREG	pri Okorn	11.00
LOČICA	pri Smrečnik	12.00
16/4—1985 DOBRIČ	pri gost. Zabukovnik	9.00
(torek) ANDRAŽ	pri Vaši	10.00
ANDRAŽ (Podsevčnik)	pri Satler	11.00
ZALOŽE	pri Likeb	12.00
ZALOŽE	pri Čede	13.00
8/4—1985 GOTOVUE	pri zadružnem domu	8.00
(ponedeljek) GOTOVUE JEDERT	pri Nahtigal	9.00
GOTOVUE ZALOG	pri Zupanc	9.30
ZG. GRUŠOVUE	pri Serdoner	10.00
SP. GRUŠOVUE	pri obiralnem st.	10.30
PODLOG	na križišču	11.00
ROJE	pri zbiralnici ml.	12.00
9/4—1985 GRIŽE	pri zbiralnici ml.	8.00
(torek) ZABUKOVICA	pri gasilnem domu pri Minervi	9.00
ZABUKOVICA		10.00
PONGRAC	pri Žgank pri Matijeve	11.00
PONGRAC		11.15
ZAHOM	pri Poteko	11.30
MATKE	pri Gasilcu	12.00
ŠEŠČE	pri zadružnem d.	13.00
10/4-1985 PRELSKA	pri kapeli	8.00
(sreda) VINSKA GORA	pri zadružnem domu	8.30
PIREŠICA	pri Drev	9.00
JANSKOVO SELO	pri cerkvi	10.00
ČRNOVA	pri Breci	10.30
STEBOVNIK	pri uti	10.45
PODKRAJ	pri Kutičan	11.00
PONIKVA	pri zadružnem d.	11.30
STUDENCE	pri kapeli	12.30
11/4—1985 HRAMŠE	pri Pušnik'	8.00
(četrtek) VEL. PIREŠICA	pri Fervega	8.30
PERNOVO-GORCA	pri vodovodu	9.00
PERNOVO	pri gasilnem domu	9.30
GALICIJA	pri zadružnem domu	10.00
ZAVRH	pri obiralnem st.	11.00
MALA PIREŠICA	pri zbiralnici ml.	11.30
ARJA VAS	pri zbiralnici ml.	12.00
DREŠINJA VAS	pri Drev	12.30
LEVEC	pri Strenčan	13.00
12/4-1985 RUŠE	pri Kramar	10.00
(petek) KALE	v vasi	11.00
MARUA REKA	pri Čeret	12.00
MARIJA REKA	pri Vrban	13.00
KAPUA VAS	pri Svet	14.30
LATKOVA VAS	pri gasilnem domu pri Črmak	15.00
PREBOLD		16.00
GORNJA VAS	pri Ergot	17.00
13/4-1985 ŠEMPETER	pri zadružnem domu	8.00
(sobota) VRBJE	pri gasilnem domu	9.00
ŽALEC	v Veterinarski amb.	10.00
LOŽNICA	pri gasilnem domu	11.30
15/4—1985 PETROVČE	pri zadružnem domu	15.00
(ponedeljek) KASAZE	pri Arčan	16.00
LIBOJE	pri Škoberne	16.30
LIBOJE-ZAGREBEN	pri Švare	17.30
Hišni računalnik nam je vse bližji
Roboti 0M3Ì4Ì0 kvarne
Beseda robot izvira iz češke besede robotnik, ki pomeni tlačan. Današnji pomen je dal tej besedi leta 1920 češki pisatelj Karel Čapek v svojem delu R. U. R. t. j. Rosumovi univerzalni roboti.
V svetu je leta 1981 delalo približno 12.000 robotov, od tega približno polovica na Japonskem, četrtina v ZDA in četrtina v deželah Zahodne Evrope. Istega leta je bila poprečna svetovna cena robota 140.000 ameriških dolarjev, kar predstavlja približno petletni zaslužek specializiranega delavca. Zanimiv je tudi podatek, da uvedba novega robota ukine 24 delovnih mest, odpre pa devet novih (pet za izdelavo robotov, štiri pa za njihovo strežbo). Skupno torej vsak robot ukine 15 delovnih mest.
Konec leta 1983 je bilo v uporabi že več kot 76.000 robotov, od tega samo na Japonskem 54.000 in v ZDA 10.000.
Industrijska uporaba mikro-elektronske inteligence spreminja videz nekaterih tovarn in zanesljivo je, da bo uporaba „elektronske delovne sile" v naslednjih letih še naraščala. Čeprav se o industrijskih robotih
mnogo govori, so jih ameriški proizvajalci do sedaj zaposlili le kakšnih 10.000 in še to v glavnem pri proizvodnji avtomobilov. Japonska, ki je prva odkrila ekonomske prednosti robotov pred*drugimi, si je za leto 1985 zastavila cilj prvih tovarniških obratov brez človeške delovne sile.
Roboti predstavljajo sanje vsakega direktorja in poslovodje: ne koristijo časa za malico, nič nimajo proti delu v treh izmenah, ne pritožujejo se zaradi delovnih pogojev niti zaradi prenizkih prejemkov, predvsem pa nikoli ne sestankujejo. Poleg tega pa opravljajo številne posle hitreje, ceneje in kvalitetnejše od ljudi.
Kaj je pravzaprav robot? Na-splošno je to vsak stroj, ki opravlja kakšno človeško aktivnost, samostojno in inteligentno ob pomoči elektronske logike, vsebovane v mikroprecesorjih. Ti „živčni" centri mogočajo robotu raznovrstnost pri delu.
Večina sodobnih industrijskih robotov sploh ni podobna „mehanskim ljudem", ki jih najdemo v filmih in stripih znanstvene fantastike. Najpogosteje je robot mphanska roka z dvema do šestimi zglobi; gibi teh rok se
po potrebi lahko spreminjajo. Tako roka lahko: vari, koviči, lakira, struži ali pili.
Delo programerja je, da pripelje robota korak za korakom v željene položaje in istočasno pritiska tipke programa v spomin. Robot si tako zapomni ves proces in ga tako potem stalno opravlja. Prednost robota je tudi v tem, da lahko opravlja dela, ki so težka in nevarna za človeka. Roboti lahko dvigajo tudi bremena, težka do 1000 kilogramov, in delajo učinkovito tudi pri 50 stopinjah Celzija. Še posebno dobrodošel je robot v livarnah, saj so v njih ljudje \7 stalni nevarnosti pred kalupi z raztopljeno kovino.
Slepo izpolnjevanje navodil predstavlja včasih tudi slabost. Ker je programiran, da opravlja posle zelo natančno, mora biti material, ki ga obdeluje, brez napake koordiniran. Če pridejo npr. do robota, ki vari avtomobilske dele, deli le za nekaj milimetrov premaknjeni, robot zgreši mesto, ki bi ga moral zvariti. Prav zaradi tega so začeli znanstveniki že delati na tem, da bi začeli izdelovati robote s sposobnostjo čutne zaznave.
Jože Grčar
SK Oljka iz Andraža je na 30-metrski skakalnici v Založah pri Polzeli pripravil občinsko prvenstvo v smučarskih skokih za vse kategorije. Zmagovalci — cicibani: C. Podkrižnik, pionirji: B. Oblak; pionirji: A. Ažman, st. pionirji: Mogel; mladinci: Jager (vsi Braslovče); člani: Tanjšek (Oljka-Andraž). V meddruštveni tekmi pa je ekipno pokal krajevne skupnosti Andraž osvojila ekipa Braslovče-Andraž (769 točk), sledi Lopata pri Celju (504,5), Fram (395,5 točke) itd.
Partizan Polzela je pripravil tekmovanje v veleslalomu. Nastopilo je 64 tekmovalcev. Zmagovalci — ml. pionirji: Andrej Pur; st. pionirji: Tomaž Sever; pionirke: Nataša Zmrzlak; mladinci: Robi V^sle; člani: Franc Svatina; članice: Jožica Svatina;
st.	člani: Dori Podlesnik; in pri veteranih: Mišo Marovt.
Na Polzeli je bil četrtfinalni turnir pionirskega košarkarskega festivala za pokal Žurni. Pri pionirjih in pionirkah se je ekipa z imenom Savinja (najboljši igralci iz občine) uvrstila na polfinalni tufnir.	Zbral: T. TAVČAR
takšen napis. Z vsebino tega proizvoda smo se že seznanili, to je takoimenovana trda marmelada, zavita v palmine liste, ki je narejena iz sadežev gvajav, nam pa je še posebno teknila pri dolgotrajnih raziskavah v jamah. Marsikaj, kar smo videli že prejšnje dni, tudi tokrat ni ušlo našim očem, videli pa smo tudi vrsto novih zanimivosti. Ob pogledu na „mesnice", ki so se vrstile vseskozi ob poti, nam je šlo skoraj na bruhanje. Prah, muhe in smrad, bi naše sanitarce prav gotovo vrgli v zrak. Vsakršna želja po svežem mesu je ob pogledu na tako razstavljeno meso takoj skopnela. Raje jemo konzerve, ob tpm pa velja priznati, da je konzervna industrija v Kolumbiji dobro razvita in da v skupini teh proizvodov ne manjka takorekoč ničesar. Kosilo si privoščimo na kamionu, saj želimo čimprej priti v San Gii. Žal nam to ne uspeva najbolje in se šele, ko že skorajda obupamo, pred nami začenjajo kazati luči tega mesteca, ki bo v naslednjih dneh naš dom.
San Gii je od Bogote oddaljen več kot 300 km. Sodi med razvi-
ta mesta, saj leži ob glavni poti med Bogoto in obalo Karibskega morja. Tokrat nam ni potrebno postavljati tabora, saj se namestimo v prostorih kompanije. Še posebno pa smo veseli, da nam teden dni ne bo potrebno skrbeti za hrano. Abonirajo nas v svoji kuhinji in resnici na ljubo moramo reči, da smo ves čas jedli kot bogovi.
DARKO NARAGLAV (dalje)
KRATKE ŠPORTNE VESTI
Odbojkarji Partizana Šempeter so v nadaljevanju tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi gostovali v Brezovici in srečanje dobili 3:1. Na lestvici so na petem mestu s 14 točkami.
Na 2. memorialnem smučarskem teku „Rudi Planinšek" je na dobro pripravljeni progi liboj-skega smučišča, v organizaciji TVD Partizana Liboje, nastopilo 39 tekmovalcev. Zmagovalci — pionirji: Franjo Baloh; pionirke: Bojana Grm; mladinci: Sergej Kalafatič; člani: Marjan Filipčič; st. člani: Dolfe Naraks; veterani: Boris Lončar; članice: Anica Reberšek. Memo-rialni tek — 10-km— mladinci: Jože Šmithofer, člani Rudi Kolander, st. člani: Janko Veligov-šek; veterani: Lenko Cilenšek.
DVOJE ŠAHOVSKIH TEKMO V ANJ
Občinska zveza Društev prijateljev mladine Žalec je pripravila občinsko prvenstvo v šahu za mlajše in starejše pionirke in pionirje. Strokovno je tekmovanje izpeljal šahovski klub Savinjčan iz Šempetra, občinski prvaki so postali pri mlajših pionirkah Svetlana
Spasič iz OS Šempeter, primlajših pionirjih Matjaž Neidorfer iz OS Petrovče, pri starejših pionirjih Aleš Masnec iz OŠ Polzela in pri starejših pionirkah Anita Lesjak iz OŠ Šempeter. Nastopilo je 46 mladih šahistov.
Pred tem pa ie zveza DPM Žalec
pripravila regijsko ekipno tekmovanje v šahu za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Nastopilo jih je kar 130 iz osmih občin. Iz‘naše občine se tokrat niso najbolje uvrstili.
T. TAVČAR
NOVI VETER NA ŠPORTNO-REKREACIJSKEM
NOVO VODSTVO
Tako kot številna društva in organizacije so tudi preboldski jamarji v minulem mesecu na občnem zboru pregledali rezultate svojega dela v minulem obdobju. Z vsem so bili več kot „zadovoljni, saj so izpeljali vrsto aktiv-'nosti, ki jih uvrščajo med najuspešnejše jamarske organizacije v državi. Program dela, ki so ga sprejeli, pa kaže na to, da njihova aktivnost ne bo nič manjša v tem in naslednjem letu in se zatorej lahko nadejamo novih rezultatov in podvigov; K temu pa bo prav gotovo prispevalo tudi novo vodstvo, ki ga sestavljajo tudi mladi kadri. Po večletnem izredno uspešnem predsedovanju Darka Naraglava je krmilo kluba prevzel Silvo Ramšak, ki že polnih deset let posveča ves svoj prosti čas razvoju in napredku jamarstva in je eden izmed stebrov jamarskega kluba. Torej se ni bati, da bi ta dejavnost v kraju pod Zvajgo usahnila, ampak bo z novimi, mladimi kadri prinašala novo vsebino.
-O V-
puimočJiT
Vse kaže, da bo na področju športno-rekreativne dejavnosti delavcev TT Prebold zapihal nov veter, ki bo razpihal nekajletno pasivnost na tem področju. V isti sapi pa je potrebno dodati, da so se posamezniki v okviru sindikalnih športnih iger in drugih priložnostih večkrat izkazali in se ta pasivnost bolj nanaša na množičnost.
Da bi presekali ta gordijski vozel, so na letni konferenci OO sindikata TT Prebold sklenili, da ustanovijo na ravni delovne organizacije komisijo za šport in rekreacijo. Sklep o tem je že realiziran in komisijo sestavlja 12 članov in članica, ki sodijo med najprizadevnejše športnike in športne delavce v kolektivu. Njihova naloga je dvigniti športno rekreacijsko dejavnost na čimvišjo raven, predvsem pa motivirati člane kolektiva za množično telesnokulturno aktivnost. V zvezi s tem je pripravljen program dela, ki vsebuje vrsto akcij, ki naj bi jih organizirala in izvajala komisija, da bi dosegla željene cilje. Poleg sindikalnih športnih iger, v katerih bi sodelovali v vseh športnih panogah, bodo sodelovali naTekstiliadah, organizirali bodo medobratne športne igre, športna srečanja z dislociranimi obrati, tečaje za tenis, raznovrstne turnirje in še kaj. Skratka: obeta se bogata aktivnost. Pri vsem tem pa računajo na podporo vodilnih in vodstvenih delavcev ter podporo celotnega kolektiva V svojem programu pa so predvideli za najprizadevnejše športnike in športnice ogled kakšne večje športne prireditve. Nagradili so tudi minulo delo in tako popeljali svoje čKhstvo na ogled svetovnega prvenstva v smuških poletih v Planictv
CVETLIČARNA JOŽICA OGRAJENSEK,
BRASLOVČE 25
sporoča, da je začela z obratovanjem v središču Braslovč. 'Cvetličarske storitve nudi vsak dan od 8.00 do 16.00, ob sobotah do 12.00 in ob nedeljah od 7.30 do 10.30.
Se priporoča za obisk
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Savinjskega občana smo pomotoma namesto FRANCA KRAŠOVCA zapisali Franc Košir, namesto PAVLE ČULK pa Pavla Čuk. Svojcem obeh se za neljubo napako iskreno opravičujemo in prosimo za razumevanje.	Uredništvo
V SVETU TEME IN TIŠINE KOLUMBIJE
Občina La Paz z istoimenskim občinskim središčem se nahaja okrog 230 km severno od Bogote. Tu je v spodnjekrednih apnencih poznanih največ jam v Kolumbiji. V tem kopastem krasu, ki se razprostira na nadmorski višini okrog 2000 m, so poljski jamarji delno ali povsem izmerili okrog 20 jam. Prav to dejstvo pa je bilo odločujoče, da je tudi nas pot zanesla v ta predel. Poleg Hbyo del Aira, ki nas je dokaj namučil, a hkrati tudi razveselil in očaral, smo največje raziskovalne užitke doživljali pri raziskovanju jame Hoyo de Colombia, Cuchara, Los Indios in Cueva del Molimo. Vsi smo ob teh raziskavah prišli na svoj račun. Dela je bilo za vse več kot dovolj. Tudi naš biolog Boris je vtaknil svoj nos v prav vsako jamo. Jamska favna je bila tu precej bogata. Posebnosti teh jam pa so nedvomno jamske rakovice, ki jih je več vrst in so zaradi tega predstavljale za Borisa pravo poslastico, kar je veljalo tudi za jamske ribice in še na nekatere druge živalce kolumbijskega podzemlja. Poglavje zase pa so nedvomno ptiči guačarosi, ki smo jih spoznali v Floyo del Airu. Njihovo vreščanje nas je navdajalo s strahom in imeli smo občutek, da so te pernate živali iz Hitchcockovega filma Ptiči in da nas bodo vsak trenutek napadle. Njihov razpon kril je širok približno meter, zatorej ni čudno, da smo s strahom prodirali po temi tega skrivnostnega brezna. Kmalu smo uvideli, da so imeli prav tisti, ki so nam dopovedovali, da ptice niso nevarne, ampak da samo neznansko vreščijo. Gnezdijo na skalnatih policah, svoje mladiče pa hranijo s paiminimi plodovi. Mnogo plodov, ki jih niso pojedli, je vzklilo in so v popolni temi zrasle majhne palme, ki pa so seveda brez zelenila. Guačarosi so podobni sokolom, imajo rjavkasto sivo perje in kljun, podoben pticam roparicam. Po temi se gibljejo s ppmočjo „radarskega sistema" £- podobno kot netopirji. Danes so te ptice zaščitene,
nekdaj pa so jih lovili Indijanci in iz njih pripravljali olje, ki je bilo zelo obstojno. Živijo samo v severozahodni Južni Ameriki — v jamah andskega gorovja in zato je bilo srečanje z njimi za nas še toliko zanimivejše in nevsakdanje.
Teden dni aktivnega dela je za nami. Čas je za odhod na novi raziskovalni teren. Vasico Veredo el Tigre zapuščamo zadovoljni. Tabor je pospravljen. Več stvari pustimo našemu gostitelju Antoniu Pitalitu in njegovim otrokom. Zahvaljevanju ni ne konca ne kraja. Oprema je naložena na kamion in džip, ki sta last Companie Engeneria e ia Hidrosistemas, za katero bomo raziskovali jame na področju načrtovanih elektrarn. Tudi mi smo že na svojih mestih in začenja se dolgo potovanje, ki se konča šele v poznih večernih urah v mestecu San Gii. Potovanje je zanimivo. Ob poti videvamo številne tovarne Bocarillo, skoraj vsaka deseta hiša ob poti ima
JAMARSTVO
OBRATI GOMILSKO
PODELJUJE
ŠTIPENDIJE
ZA POKLICE
MIZAR-LESAR
ŠOLA V LJUBLJANI
TESAR - OBDELOVALEC
LESA
Sola v celju
Delovna organizacija GIP INGRAD CELJE podeljuje za šolsko leto 1985/86 več
za naslednje poklice:
GRADBINEC — zidar, tesar, železokrivec in cementninar MIZAR
SLIKOPLESKAR STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLJUČAVNIČAR MONTER VENTILACIJSKIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV ELEKTROINSTALATER
Podeljujemo tudi štipendije za skrajšane programe.
Vlogo za štipendijo je treba poslati na naslov: GIP INGRAD CELJE, Služba za izobraževanje, Lava 7, 63000 CELJE.
Sprejeli bomo tudi več učencev, ki ne bodo nadaljevali šolanja, in jim bomo nudili možnost usposabljanja za gre d-bince, s čimer bodo pridobili interno kvalifikacijo.
Imietnik @ G-slje
TOZD TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica ŽALEC
Cenjenim strankam sporočamo, da imamo v prodaji naslednje programe:
-	ROMANTIKA OB JADRANSKI OBALI
-ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE PO DOMOVINI IN TUJINI
-	POTOVANJA V TUJINO: München. Budimpešta, Benetke, Bratislava, San Marino, Grčija . . .
Organiziramo tudi obisk prireditev v CANKARJEVEM DOMU za zaključne skupine, ekskurzije, sprejemamo pa tudi naročila za avtobusne prevoze. Poleg tega nudimo vse vrste orogramov ostalih agencij, avlo vozovnice za domači in mednarodni promet, železniške vozovnice in vozovnice za spalnike.
Se priporoča
V SPOMIN
Pavletu Dolarju
iz Miklavža
Dne 3. marca 1985 so minila štiri leta, odkar si odšel od doma brez besed in brez slovesa. Nihče ni slutil, da se ne boš več vrnil. Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine. Globoke rane, vsekane v srce, se ne bodo več zacelile. A ostal je spomin nate, ljubi Pavle, in solze, ki te žal ne prebude. V naših srcih boš vedno živ.
Žalujoča: mama in ostali
ZAHVALA
Albina Laznika
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta in svaka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami v najtežjih trenutkih, nam pomagali, darovali cvetje in vence in ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Rijavcu in dr. Zupanu za vso skrb med boleznijo.
Iskrena hvala DPO Griže, GD Griže in Zabukovica, njegovim stanovskim tovarišem — rudarjem — za lepo slovo. Hvala govornikom za ganljive besede slovesa, godbi Zabukovica, pevcem in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način izrekli sožalje.
Zabukovica, Griže, Žalec, Brezno, T. Velenje, Štore, Hrastnik i Vsi njegovi.
12 SAVINJSKI OBČAN - Marec 1985
DA NE POZABIMO
Spomini in dokumenti o zgodovini sindikatov
Ob 35-letnici povojnega delovanja sindikata je odbor za tradicije delavskega gibanja pri Občinskem svetu ZSS Žalec pričel zbirati gradiva, ki pričajo o zgodovini te organizacije. Tako so med drugim poslali nekaterim sindikalnim delavcem anketo, na katero so dobili že vrsto zanimivih podatkov. Ker pa je o delu sindikatov premalo zapisanega, odbor prosi vse, ki jim je poznano povojno delo sindikata, da spomine napišejo ali pa jih ustno posredujejo Občinskemu svetu. Vsak podatek je za zbiralca seveda dragocen. Mi pa bomo v tej in naslednjih številkah objavili posamezne zanimive dohodke. Odbor ugotavlja, da je najmanj napisanega v obdobju do leta 1956.
Prvega junija 1956 je bil ustanovljen Občinski sindikalni svet Žalec, poprej pa so v občini delovali krajevni sindikalni sveti, ki so bili vezani na Okrajni sindikalni svet Celje in okolica. Delo teh svetov je malo znano. V tem obdobju so delovali tudi strokovni sindikati, sindikalne podružnice pa so bile vezane na vodstva strokovnih sindikatov na okraju Celje in okolica.
Odbor je pripravil razgovor z nekaterimi nosilci sindikalnega dela v občini, iz njihovega pripovedovanja pa smo zapisali naslednje spomine:
Tov. Kotar je razgrnil spomine na začetek sindikalnih športnih iger, ki imajo bogato tradicijo, saj so prve igre organizirali že sredi šestdesetih let. Spominjale zaključka iger s podelitvijo pokala Stanku Skoku, predstavniku šahistov. Spominja pa se tudi prvih povojnih let, ko so na pobudo sindikata Rudnika Liboje ustanovili mladinske delovne številke. Ob nedeljah so tedaj organizirali proizvodno tekmovanje in so za tiste čase dosegali pomembne rezultate. Leta 1948 je mladinska številka dosegla dnevno proizvodnjo 32 ton premoga na mladinca in je tako presegla dotedanji rekord Ruskega rudarja Stahanova.
Jože Pilih je pripovedoval kako so ustanovili prvo počitniško skupnost v Sloveniji. V času njegovega mandata (1959—1962) so razvili 24 sindikalnih praporov, med njimi tudi prapor Občinskega sindikalnega sveta Žalec, ki ga je razvil Roman Albreht, sprejel pa Martin Vučer. Prav tako se spominja potrjevanja raznih pravilnikov delovnih organizacij, ki jih je moral pregledati in potrditi Občinski sindikalni svet.
Vlado Gorišek, ki je bil predsednik Občinskega sveta v obdobju 1962 do 1964 je zapisal: „Delo sindikatov smo usmerjali predvsem v razreševanje družbeno-ekonomske problematike. V ospredju so bila vprašanja produktivnosti in osebnih dohodkov. Nismo pa izgubljali časa s športom in ozimnico."
Ivo Robič je zapisal: „Udarniško sem delal v rudniku Laško, sodeloval sem pri mobilizaciji delovne sile, vpisu ljudskega posojila, delal pa sem tudi v kamnolomu."
Nasploh je v povojnih letih bilo ogromno udarniškega dela predvsem pa velike pripravljenosti ljudi, ki jo danes vse preveč pogrešamo.
fj
LB-Splošna banka Celje
^ m m m*, /«a». '
Še premalo izkoriščena agencija
Pred slabim letom dni so delavci Ljubljanske banke odprli agencijo v Hmezadovi blagovnici v Žalcu. Leto dni poslovanja pa je prekratka doba, da bi ljudje sprejeli ponujeno novost
Za agencijo namreč sami delavci Ljubljanske banke ugotavljajo, daje le-ta za kupce sicer lepa in dobrodošla pridobitev, saj imajo ob nakupih denar takoj pri roki, vendar pa še zdaleč niso izkoristili vseh njenih možnosti.
Agencija Ljubljanske banke v Hmezadovi blagovnici v Žalcu je namreč namenjena vsem občanom, še posebej pa obrtnikom. Poleg vseh običajnih poslov odobravajo v tej agenciji tudi vse vrste kreditov po pravilih banke: kreditirajo kmetijstvo, obrt in občane ter odobra-
vajo vse vrste potrošniških posojil. Posebnost te agencije pa so nakazila & deviznih hranilnih vlog za konsignacijo. Poleg te agencije opravljajo plačila za konsignacijo v žalski občini Je še v enoti Ljubljanske banke v Žalcu.
Svoje usloge so želeli tamkaj zaposleni ponuditi tudi upokojencem, predvsem zaradi lažjega dostopa, saj se jim v blagovnici ni treba vzpenjati po stopnicah.
Delavci Ljubljanske banke so prepričani, da bo agencija v blagovnici v naslednjih letih vendarle zaživela. Predvsem pa si želijo, da bi dobili na razpolago vsaj še en manjši prostor, kjer bi strankam lahko nemoteno predstavili vse možnosti in ugodnosti poslovanja, ki jih ponujajo v tej agenciji.
EPP
DRUGO SREČANJE GOSTINSKIH DELAVCEV
»Boljša ponudba, prijaznejša beseda, lepše urejeni lokali — skratka: večja kakovost to je bistvo našega letošnjega dela.« Tako je dejal direktor delovne organizacije Gostinstvo-turizem Miloš Frankovič udeležencem drugega srečanja Hmezadovih gostinskih in turističnih delavcev. Prireditev je bila tokrat v Hmezadovi dvorani v Žalcu na prvi marčevski dan.
Miloš Frankovič je pretežni del svojega govora namenil predvsem lanskoletnemu delu in letošnjim načrtom, nakupu hotela Golding-Rubin, ob koncu pa nanizal še nekaj težav, s katerimi se Hmezadovi gostinski delavci največkrat ubadajo; to so zlasti zastareli in slabo opremljeni lokali ter premajhno število strokovnih in dobrih gostinskih delavcev.
Po direktorjevih uvodnih besedah so gostinci, med njimi pa tudi gostje iz gostinskega podjetja Župa iz Kruševca ter Brodogradilišta iz Splita, spremljali kulturni program. Nekaj programa so pripravili gostinci sami, poleg njih pa so nastopili tudi pevci Savinjskega okteta.
Na koncu prireditve je direktor sestavljene organizacije Hmezad Vlado Gorišek podelil še priznanje in plakete delavcem za dolgoletno sodelovanje. Za desetletno delo so jih prejele: Jožica Jeram, Janja Sofrenič, Zdenka Koklič in Anica Ropotar. Za dvajsetletno delo: Anđela Kuserbanj, Zvonka Dobnik, Marija Selič, Jožefa Razboršek in Erika Potočan. Štefka Pevec pa je dobila priznanje za tridesetletno delo.
Irena Jelen
Tekmovanje v orientaciji
Planinsko društvo Polzela je organiziralo tekmovanje v orientaciji, ki se gaje udeležilo 18 pionirskih, 5 mladinskih in 3 članske ekipe. Pri pionirjih je bila prva ekipa Žalca pred Šempetrom in Pojzelo. Ekipa PD Zabukovica je zmagala pri mladincih pred Polzelo in Žalcem. Pri članih paje zmagala ekipa Šempetra pred Zabukovico in Žalcem.
GASILSKO DRUŠTVO DREŠINJA VAS ISCE HIŠNIKA
za opravljanje hišniških del v gasilskem domu Drešinja vas. Za protiuslugo nudimo dvosobno stanovanje. Pisne prijave pošljite na naslov Gasilsko društvo Drešinja vas do 22. aprila 1985.

.
} K? ' * ’-Sij .
Zaplankana zadruga
O stanovanjski zadrugi Sončni hrib zadnji čas krožijo čudne zgodbe. Potlej, ko je na Sončnem hribu zrasel grozd novih stanovanjskih objektov s prizidki in asfaltiranimi stezicami, so se člani stanovanjske zadruge obdali z visoko ograjo, skratka, zaplankali so se, da bi uživali svoj mir.
Sedaj pa so se pojavili nekakšni novi interesenti. Vsiljivci stegujejo vratove čez plot in prosijo, da bi jih sprejeli v stanovanjsko zadrugo, ker bi pač tudi oni želeli imeti lastno streho nad glavo. Bilo bi človeško razumljivo, da bi jim stanovanjska zadruga odškrnila vrata in jim tako omogočila, da bi sè v doglednem času dokopali do svoje hišice.
»Ne moremo sprejeti novih članov, ker nimamo še urejenih zadev s stanovanjsko skupnostjo in sploh — počakajte!« so jim rekli preko plota.
No, interesenti niso nasedli takim iz trte izvitim odgovorom. Odločili so se, da bodo potrkali še na druga vrata glede članstva v stanovanjski zadrugi. Zdrav razum jim je rekel, da se za odgovorom skrivajo sebični interesi izvoljencev na Sončnem hribu, ki kreditov niso pripravljeni deliti z novimi člani. -Čeprav že stojijo strehe na novih hišah, bi še radi pozidali to in ono.
za to pa potrebujejo kredit, ki bi jim sicer s prirastkom novih članov skopnel.
Zato so v svoji modrosti glavo potisnili v pesek, češ, mi imamo nove hiše, vi pa — kakor znate. Sicer pa tako mislijo tudi člani sosednje stanovanjske zadruge Mačkon. Ti imajo vsega 11 članov — graditev stanovanjskih hiš, parcel pa je na voljo 54 pa teh 11 izvoljencev kljub temu ni pripravljeno sprejeti novih članov v zadrugo. Še pomislijo ne, da je družba vložila sredstva za stavbeno ureditev zemljišč za vse zadružne interesente, ne pa zgolj za peščico izvoljencev. Takšno ravnanje je kot v posmeh statutu, v katerem stoji črno na belem, da se v stanovanjsko zadrugo lahko vključi vsak občan, ki je sprejel ustanovitveni akt in gradi v zazidalnem okolišu ter plačuje članarino. Za stanovanjsko zadrugo Sončni hrib pa še to, da še vedno nima pravega vodstva, saj vse posle že skozi več mandatov opravlja vršilec dolžnosti upravnika.
Sedaj gre za to, ali bodo ljudje, v omenjenih stanovanjskih zadrugah kot noji še naprej tiščali glave v pesku ali pa bodo podrli plotove in novim članom na široko odprli vrata ...	Vrtavka
število strank je zadovoljivo, toda zmogljivosti agencije Ljubljanske banke v Hmezadovi blagovnici so še premalo izkoriščene
	
	
;■ l'ì'i^ .' .j' j	
% iM1 &	
Prva faza osrednje čistilne naprave za odplake v Kasazah poteka skladno s terminskim pianom, izvajalca del Gradis in Nivo Celje zagotavljata, da bo čistilna naprava začela obratovati že jeseni. V teku je tudi izgradnja glavnega kanalizacijskega zbiralnika Kasaze-Zalec. Zavedajoč se, da je varstvo podtalnice in skrb za čisto okolje življenjskega pomena, zato tej dejavnosti namenjamo tudi velik del sredstev.	-jk
Ekipa Manchestra iz Žalca je osvojila odlično drugo mesto v malem nogometu v Sloveniji in bo igrala na državnem prvenstvu. Poleg športnega uspeha .so si prislužili čestitke za organizacijo finalnega turnirja. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Na posnetku ekipa Manchestra Gregor Čulk, Jelko Pesjak, Srečko Haladea, Janez Lokan, Marjan Haladea, Jože Šalej, Dani Kotnik, Bojan Vogler, Andrej Vengust, Grega Jošt, Aleksander Šarlah, Ivan Mavrek in Ciril Naprudnik. t. T.

Pod pokroviteljstvom Poslovne skupnosti Hmezad-Merx sta Novi tednik in Radio Celje pripravila že trinajsti dvodnevni izlet na morje za sto kmečkih žena. Pot jih je vodila iz Celja preko Lipice do Portoroža, od tu pa do Rovinja in Pule. Za tiste, ki so bile prvič na morju je bilo največje doživetje slano morje. Izleta se je udeležilo tudi petnajst kmečkih žena iz žalske občine, ki smo jih ujeti tudi v objektiv.	T. T.
Tretjo soboto v marcu so v tovarni nogavic na Polzeli delali za izgradnjo nove šivalnice. Na ta dan so tudi delavci skupnih služb delali v proizvodnji in sicer na pakiranju nogavic (na sliki). S tem so k sredstvom za izgradnjo šivalnice primaknili 3 miljone dinarjev.
T. TAVČAR
VAŠ OSKRBOVALEC
Hmezad
IQ let AGRINA
TOZD VELEPRODAJA, trgovina na debelo:
DE KMETIJSKA MEHANIZACIJA DE REZERVNI DELI KM DE GRADBENI MATERIAL DE REPROINVESTICIJSKI MATERIAL DE BARVE, LAKI
DE CIVILNA IN OSEBNA ZAŠČITA DE KMETIJSKI PRIDELKI DE ŽITARICE DE NOVI SAD
TOZD MALOPRODAJA, trgovina na drobno:
DE BLAGOVNICA z izdelki kmetijske mehanizacije, rezervnih delov za KM .in avtotehnični material, gradbeni material, elektro in vodoinstalacijski material, barve, tapete, vijaki, orodje in agrokemija
DE TRŽNICA ŽALEC
TOZD TRANSPORT, Vrbje, Žalec:
tovorni prevoz blaga v cestnem prometu in organizacija prevozov
Poslovalnice: Vrbje—Žalec, Sežana, Beograd, Novi sad
TOZD SADEKS:
odkup, predelava in dodelava zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, sadja in mehkužcev
DE ŽALEC - NOVO CEUE
DE MARKOVCI: odkupne postaje PRIJEDOR, SANSKI MOST, ILIĐA, DOBOJ, MATIJEVIČI
TOK MEGA — temelfna organizacija kooperantov:
program kmetijske mehanizacije, gradbene operative, storitveni in drobno kovinski program