Narodna prosveta je obče dobro vseh, zato bi za njo morale skrbeti vse politične stranke. Nedotakljiva in sveta bi morala bdti vsem, ne samo šola, temvec tudi njeni de> lavci — učitelji naroda! Nikakor pa, da jo poedinci ali poeddne politične stranke izko* riščajo v svoje strankarske svrhe. Toda nobena stroka državnih uradnikov — izvzemši upravnih in političnih — ni v toliki mcri služila v politično=strankarske svr* he v naši državi, kakor učiteljstvo. To je tudd razumljivo! Politične stranke črpajo pri nas politično silo iz kmetskega dela naroda, a učitelji so — ker so v neposrednem stiku z njim — naj« prikladnejše opordšče za politično agitacijo v narodu. Poedine pclitične stranke zahte* vajo, da so- ucitelji njihovd politdčni ekspo* nenti v selu. A oni — ker jdm je razbita nada; da bi na podlagi svojih učnih uspehov in šolskega dela prišli do boljšega mesta — po* stajajo pod silo razmer prdganjači političndh strank. Za nje delajo; za nje se izpostavljajo, a pri političnih izpremembah se to maščuje.  Očito je, da prd takih razmerah mora nazadovati dn propadati prosveta sama. iPo* trebno je iz tega ozira urediti pravne odno= šaje učiteljstva tako — posebno z ozirom na premeščanja — da premeščanje na boljše mesto ne bo odvisno od nicesar drugega, kas kor edino od strokovne sposobnosti in uspe= ha učnega delovanja učitelja. Vsak političnos strankarski vpliv v tem poglcdu mora biti onemogočen! Premeščanjc učitelja na boljše mesto je pravzaprav edina dobrina za učite= lja, zato je to zadevo treba osobito vzeti v obzir pri ustvarjanju novega šolskega zakos na, dn ne dopustiti ne okenca, kaj šele kaka vratca, za politične vplive. Poitrebno je, da se postavi učitelje izven dosegljivosti in ob= močja političarjev. To mora b-iti deviza na* šega šolskega zakonodajstva in naše pro^ svetne uprave. Depolitizacija pnosvetnih de= lavcev v popolnem smislu te besede! Za vsakc normalne možgane, ki niso otrovane s partizanstvom, mora biti pravo strašilo misei na tkzv. »partijski ključ« v po« '.jledu nameščanja državnih uslužbencev. To je specijalni izum državne uprave na Bal= kanu; to je monstrum nasproti obliki mo= dernega kulturnega napredka, nad katerim se mora zgražati upravna znanost zapada. Bodočnost — nadejamo se, da tudi pri nas — bo s čudom pomišljala na partijski kljuc«. Sprejemanje »partijskega ključa« v pros svetni administraciji za nadzorndškoi službo —- ker si ga je za učiteljsko: službo nemogoče * Dr. Sigmund Čajkovac, narodni poslanik (KDK), profesor viš. ped. šole v Za= grebu, bivši načelnik v min. prosvete (pod St. Radičem) je prioboil v »Napredku« zani= mivo razpravo o naši prosvetni upravi. Ker se načelno razprava sklada s stališčem, ki ga je zastopal »Učit. Tov.«, boimo v odlomkih njegova uvaževanja vredna izvajanja pona= tisnili. zamisliti — bi upropastilo v kratkem času popolnoma osnovno šolstvo. Pa še vedno se, na žalost, deluje in dela na to, da se nadzorndki zamenjujejo in novi nameščajo, toda ne na podlagi pedagoških in upravnih sposobnostih, nego po partijski pripadnosti! Politična premeščanja učiteljstva, razres šavanja in penzioniranja šolskih nadzornikov na podlagi partijskih vplivov so vzrok, da osnovno šolstvo v državi v kvalitativnem pogledu ne napreduje, pač pa nazaduje. Kdor želi dobro osnovni prosveti v naši državi, ta mora stremeti za tem, da se depo= litizirajo prosvetni delavci — učitelji. Njihova osebna politična svoboda, kot državljana, naj ostane nedotakijiva; na nji= hovo prosvetno in administrativno delo ne sme imeti nikakega vpliva, niti njihovo in ne tuje strankarsko politično prepricanje.