GLASNIK LJUBLJANA, 20. NOVEMBRA 1956 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO III., ŠTEV. 90 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 15. SEJA SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE IN SPLOŠNO UPRAVO OLO Dne 15. novembru je bila 15. seja Sveta za notranje zadeve in splošno upravo, ki jo je vodil predsednik sveta Marjan Jenko. Poleg članov sveta so prisostvovali seji tudi predsedniki ljubljanskih občin, zastopniki republiške in okrajne Uprave za ceste in zastopniki Tajništvu za komunalne zadeve OLO. Svet je obravnaval nekatere probleme cestnega omrežja ter prometne varnosti. Prometni odsek Tajništva zn notranje zadeve je za to sejo pripravil obširno poročilo o problemih cestnega omrežja, objektov in prometne varnosti na območju Okraja Ljubljana. Po razpravi je svet sprejel glede teh vprašanj zaključke odnosno sklepe, ki jih mora izvesti pristojni organ in ki zadevajo izboljšanje cestnega omrežja ter prometne varnosti spričo vedno bolj naraščajočega prometa v Okraju, posebno pa na območju mesta Ljubljane. Ker gre za zelo aktualne probleme, objavljamo v celoti poročilo, ki ga je podal na seji sveta šef prometnega odseka tov. llinko Kapun. I. Cestno omrežje, cestni objekti, njihova prevoznost in vzdrževanje A. CESTNA MREŽA I Skupna dolžina cest I., II., III. in 'V. reda znaša na celotnem območji okraja Ljubljana po najnovejših Podatkih 1875 km in 565 m. Ceste, 5i so mišljene v navedeni kilo-letraži, se po svoji strukturi dele r gramozne oz. makadamske in v Urjene — tlakovane. Na območju okraja Ljubljana potekata dve republiški cesti 1. reda št. 1 in 10 ter dvanajst republiških cest II. reda. Vse ostale ceste so okrajne oziroma občinske III. in IV. reda. Dolžina cest je glede na površinsko izvedbo in vrsto tlakov naslednja: Vrsta cest Kategorija Skup. dolžina Gramoznih Kockanih Betonskih Asfaltiranih km kin km km km Republiških i. 134,690 47,674 33,169 29,387 24.460 Republiških ii. 242.619 232.851 1,206 0,554 8.008 Okrajnih m. 753,236 737.936 — — 15,300 Občinskih IV. 745,020 729,826 — — 16,194 Skupaj 1875,565 1748,287 34.375 29,941 63,962 a) Republiški cesti I. reda št. 1 in 10 Republiška cesta št. I/t poteka ?'* Bregane skozi Ljubljano do Podmena, cesta št. 1/10 pa od avstrij-> ,c meje po 'Šentilju skozi Maribor, Wubljano do Sežane in državne »leje. Cesti I. reda, katerih skupna dolila znaša 154.690 km, sta na 87,016 km »Deni z betonskim, granitnim in ^'altnim tlakom, medtem ko je ' 7'6?4 km omenjenih cest zgrajenih r^ršinsko v gramozni izvedbi. Gra-s}0zno cestišče je na odcepu od « ,jice do vasi Pljuska ter na od-rjau od Prevoj do Trojan. Na teh jr^kih sta cesti za normalni pro-velika ovira zlasti v jesenskem I ' zimskem času. . Širina cestišču dosega v zgoraj vreden ih odsekih z obcestnimi ban-y.h 6 do 7 km. Ker sc po glavnih .Vadnicah razvija zelo močan treznih, pri ostalih udeležencih pa je bila najdena koncentracija alkohola od 0,50 do 4%o. Opazili smo tudi, da so pri alkoholiziranih voznikih v letošnjem letu ugotovljene manjše.kon-centracije alkohola kakor lani. c) Kolesarji — poseben problem Do 30. sept. 1956 je bilo letos na območju okraja 596 prometnih nesreč. Od tega števila so zakrivili kolesarji 184 ali 31% nesreč, pri katerih lahko ugotovimo vzroke, ki vplivajo na porast. Ravno glede kolesarjev je v tem pogledu največ različnih stališč, medtem ko so mnenja o ostalih koristnikih cest bolj enotna. Večina nesreč ima svoje vzroke prav v duševnem stanju kolesarjev, katero brez dvoma vpliva na njihovo pozornost. Elementi, ki vplivajo na zmanjšanje pozornosti pri kolesarjih so različni. Ob enostavnosti vožnje na kolesih lahko kolesar sprosti svoje misli in jih ne posveti prometu. V tem pogledu je položaj pri ostalih koristnikih cest bistveno drugačen. Tudi obnašanje kolesarja je odvisno od posebnosti kolesa; ravnotežje kolesarja je nestabilno — nestalno, kar je vzrok, da se nerad ozira; zaradi ožine pnevmatike se raznim špranjam na cesti izogiba pravokotno; zaradi neprožnosti kolesa se izogiba najrazličnejšim nepravilnostim ceste itd. V mestih sc kolesarji neradi vozijo ob pločnikih, ker se boje zadetja. Nova motorna vozila — katerih je vsako leto več — delujejo brezhibno, neslišno itd., vzbujajo pri kolesarju vedno manjšo pozornost, kot pa stara motorna vozila. Zato se kolesar pri zavijanju v levo redkokdaj ozre in preveri, če ga morda ne prehiteva vozilo, katerega stroj teče neslišno. Zaradi teh razlogov sc bomo morali pri kolesarju boriti poleg upoštevanja prometnega reda tudi za prevzgojo njegove duševnosti. Te preobrazbe pa ne bomo dosegli samo s kaznovanjem. Samo letos do 30. septembra smo kaznovali 14.240 kolesarjev. Če temu številu prištejemo še one, ki so bili kaznovani v upravno-kazenskem postopku ali pa samo opozorjeni od naših uslužbencev, lahko ugotovimo, da skoraj ni kolesarja, ki zaradi storjenega prekrška ne bi imel opravka z nami. Zaradi tega smo mnenja, da skrb za varno vožnjo kolesarjev ne zadeva samo organe za notranje zadeve, ampak tudi najrazličnejše druge organizacije. č) Razmerje prometnih nesreč med poklicnimi vozniki, amaterji ter ostalimi Vrste voznikov, udelženih pri prometnih nesrečah, so naslednje: poklicnih voznikov 216 voznikov-amaterjev 80 voznikov brez voznega dovoljenja 27 voznikov EC2 27 inozemskih voznikov 11 vojaških voznikov 10 Skupaj 371 Razmerje med poklicnimi vozniki motornih vozil, udeleženih pri prometnih nesrečah in celotnim številom registriranih poklicnih voznikov je 1:15. Vozniki-amaterji pa so udeleženi pri prometnih nesrečah v razmerju 1 :50. Visoko je tudi število povzročiteljev prometnih nesreč, ki nimajo vozniškega dovoljenja. B. REPRESIVNI UKREPI a) Povzročitelji prometnih nesreč v kazenskem postopku Zaradi suma kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa (čl. 271) KZ smo v prvih šestih mesecih .tega leta obravnavali 148 storilcev, med katerimi je 147 moških in 1 ženska. Število kaznivih dejanj s tega področja je bilo 123. Med 148 udeleženci prometnih nesreč, ki so osumljeni kaznivega dejanja, je bilo voznikov motornih vozil 124, voznikov vprežnih vozil 15, kolesarjev 8 in 1 pešec. Med delikventi je bilo 91 poklicnih voznikov, 37 amaterjev, 7 voznikov ECZ, 9 voznikov JLA in 4 vozniki brez. vozniškega izpita. Po socialni strukturi je največ delavcev (104), uslužbencev (23) itd. b) Upravno kaznovani kršitelji cestnoprometnih predpisov 1. Kaznovani od sodnika za prekrške Število Kavno- Delavci Kmetje llalui- Obrtniki Oatali Skupaj prekrškov ranih benci Januar—junij 3404 3045 1659 165 630 173 418 3045 število upravno kaznovanih kršiteljev se je v prvem polletju letos zelo dvignilo in je celo znatno večje od celotnega številu v letu 1955. ju porast je posledica doslednega izvrševanja novih prometnih predpisov, ki so izšli ob koncu leta 1955. Po izidu novih predpisov smo državljane v glavnem samo opozarjali in jim nove predpise pojasnjevali. Šele nulo smo začeli z ostrejšimi ukrepi. Po socialni strukturi je med kršitelji največ delavcev in uslužbencev ali drugače rečno, največ kolesarjev. 2. Kaznovani na kraju kršitve V prvih devetih mesecih letošnjega leta'je bilo v mandatnem postopku kaznovanih 14.240 oseb. Med kaznovanih 18.786 oseb, kar je za Lansko > leto je bilo v istem času knzn ovanih 18.786 oseb, kor je za 4546 več kakor letos, vendar pa je bilo vsoto izrečenih kazni v lanskem letu nekoliko manjša. C. POPULARIZIRANJE IN IZVRŠEVANJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV IN UKREPOV a) Predavanja, tisk, film itd. V prvem polletju letošnjega leto smo v prometni disciplini vzgajali predvsem našo mladino s tem, da smo v osnovnih šolah in gimnazijah prirejali predavanja, spremljana čestokrat tudi s filmi. Posebno miličniki, ki so obiskovali osnovne šole, so to nalogo odlično izvedli. Mnenju smo, da mora delo z mladino postati ena stalnih oblik vzgoje in sodelovanja, zato smo te naloge prenesli tudi na avto-moto društva v okraju. Posamezni člani raznih avto-moto društev so tudi obiskovali osnovne šole in predavali otrokom tisto, kar morajo glede svoje varnosti in varnosti drugih vedeti o cestnem prometu. Organizirali smo tudi pionirske prometne krožke. Zelo uspešna so bila tako imenovana »premična« predavanja, pri katerih smo otroke po mestu vozili z avtobusom in jim pojasnjevali med vožnjo pomen prometnih znakov križišč, prehodov za pešce in dolžnosti posameznih prometnih udeležencev. Samo v letošnjem letu smo priredili 34 predavani o prometu in prometni varnosti. Teh predavanj se je udeležilo nad 8000 osnovnošolskih otrok in dijakov. V Logatcu pa je bilo organizirano pionirsko propagandno tekmovanje z avtomobilčki. V časopisih smo objavljali razne članke o napakah kolesarjev, pešcev in ostalih koristnikov. V prvih šestih mesecih tega leta je na primer Ljubljanski dnevnik objavil 43 naših prispevkov, v katerih smo opozarjali na red in disciplino v prometu. Nuše prispevke so objavljali tudi ostali listi. Velik učinek so napravili na prebivalstvo ostanki razbitega avtomobila, last ljubljanskih mlekarn, ki smo ga razstavili pred Ajdovščino. Preko Združenja šoferjev in avtomehanikov smo z raznimi predavanji skušali vplivati na izboljšanje cestno-prometne varnosti. Obiskali smo tudi ra/na transportna podjetja in jim razlagali nove cestno-prometne predpise ter stanje prometne varnosti. predvsem onih, ki so zaposleni. Ravno pri teh nam bodo morale pomagati razne družbene organizacije. b Posebni ukrepi za izboljšanje cestnoprometne discipline Poleg propagandne dejavnosti smo okrepili tudi cestno kontrolno službo in dosledno posegli v borbo proti alkoholiziranim voznikom. Samo v prvem polletju letos smo odvzeli voznikom motornih vozil 41 vozniških dovoljenj. Večina voznikov je bila zasačena, ko so med vožnjo uživali alkoholne pijače. Ob vrnitvi vozniškega dovoljenja izprašamo voznika o znanju prometnih predpisov. Ce voznik leteli ne zna. mu dovoljenja ne vrnemo toliko časa, dokler sc ne prepričamo, da obvlada predpisano snov. Nekateri poklicni vozniki zelo slabo obvladajo prometne predpise, ne poznajo prometnih znakov in pripisujejo nekim simbolom čestokrat drugačen pomen. Zelo smo poostrili nadzor nad vozniki, ki prevažajo potnike s tovornimi avtomobili. Zaradi poostrene kontrole se ie število voznikov C kategorije, ki žele prevažati potnike, znatno zmanjšalo in sc je zvišalo število voznikov I) kategorije, kateri lahko upravljajo vse vrste motornih vozil za prevoz potnikov v javnem prometu. Ravno tako smo posvečali nadzor nad tehničnim stanjem motornih vozil. Nekateri vozniki nimajo urejenih svetlobnih naprav tako, kakor zahtevajo prometni predpisi. Izvedli smo tudi nočne kontrole v večjih podjetjih in ustanovah, ki imajo motorna vozila, in ugotovili razne napake. Končno smo uvedli še nočne preglede motornih vozil, da na ta način ugotavljamo brezhibno stanje svetlobnih naprav. c) Polaganje izpitov in nekaj podatkov o registriranih motornih vozilih V prvem polletju tega leta je polagalo vozniške izpite za oznike motornih vozil 1220 kandidatov. Od tega števila jih je 359 ali 29,4°/« padlo, medtem ko je 861 kandidatov izpit napravilo. Med 1220 kandidati je polagalo vozniški izpit 1050 amaterjev, od katerih je 508 ali 29,9•/• padlo In 722 napravilo, ter 190 poklicnih voznikov, katerih je 51 ali 36.6 °/cpadlo in 139 napravilo. Število registriranih motornih vozil je v primerjavi zadnjih dveh let naslednje: Leto Osebni . Avtobusi Tovorni Motorna Skupaj avtomobili in prikolice kolesa 1955 1490 87 1498 1500 4575 1956 (30. sept.) 1437 112 1503 1785 4837 Število registriranih motornih vozil je bilo na dan 30. septembra t. 1. 4837. Neregistriranih motornih vozil pa je 1331, skupno je torej v okraju po naših podatkih 6168 vozil. Od 1331 neregistriranih motornih vozil ie 878 vozil, ki so v letu t935 že bila registrirana. 453 vozil pa tudi v letu 1955 ni bilo registriranih-Takšen porast neregistriranih vozil ima svoj vzrok predvsem v uvedbi novih taks na motorna vozila in v ostrejšem kriteriju pregledovanj11 motornih vozil. (Nadaljevanje ho v prihodnji številki »Glasnika«) Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA LJUBUANA-MOSTE Na podlagi 2. odstavka 15. in 79. člena 'Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) 111. razdelka 2. poglavja priloge I/B Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ludskili odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) ter 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakonn o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58/55), izdaja Občinski ljudski odbor po sklepu seje z dne 5. 10. 1956 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih 1. člen V odloku o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih MI.O Ljubljana (Ur. list LRS št. 31/54) se za 6. členom doda nov člen 6 a. ki se glasi: V hišah, ki so grajene po letu 1950, se najemnina razdeli: najmanj 70% v amortizacijski sklad, najmanj 10% za vzdrževanje do 20% za hišno upravo. Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad in v sklad za vzdrževanje tudi višji odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišno upravo. 2. člen Besedilo 7, člena v prejšnjem členu imenovanega odloka se spremeni takole: ga dela najmenine, ki sc plačuje v amortizacijski sklad. 3. člen Spremeni se tudi 8. člen istega odloka tako, da se glasi: Glede preobrazbe državljanov v smislu povečanja cestnoprometne discipline, smo že našli pot v šole. Skupno z avto-moto zvezo SloVenije sc. borimo še zn to, da bi bila predavanju o prometni varnosti tudi učni predmet. Nismo pa še uspeli najti poti do starejših kolesarjev. Hišni sveti stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene v letu 1918 in prej, ne vplačujejo v sklad za ziclanje stanovanjskih hiš dela amortizacijskega sklada. Amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje sc za te hiše združita v cn sklad zn vzdrževanje. Hišni sveti stanovanjskih hiš, ki so zgrajene po letu 1918, odvajajo od stanovanjskih "najemnin mesečno iz amortizacijskega sklada v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora 20% tiste- Od najemnin za poslovne prostore v hišah, last splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij ter zasebnih hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja hišni svet za zidanje stanovanjskih hiš:* 1. pri hišah, zgrajenih do vključno leta 1900 30% 2. pri hišah, zgrajenih od leta 1901 do vijačno 1910 40% 3. pri hišah, zgrajenih od leta 1911 do vključno 1918 50% 4. pri hišah, zgrajenih od leta 1918 do vključno 1945 60% 5. pri hišah, zgrajenih od leta 1945 dalje 70% Ostanek najemnine pa se razdeli: najmanj 60% v amortizacijski sklad, najmanj 20% za vzdrževanje, do 20% za hišno upravo. Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad in v sklad za vzdrževanje tudi višji odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišno upravo. 4. člen Hišni sveti, ki hodo po določbah tega odloka razpolagali z večjimi denarnimi sredstvi, teh višjih sredstev ne smejo uporabljati za stroške hišne uprave. 5. člen Tn odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ciril Fain 1. r. OBČINA CERKNICA Na podlagi 2. odstavku 7. člena Uredbe o polnili in selitvenih stroških (Ur. list FLRJ št. 28-295/55), 24. člena statuta občine Cerknica z dne 3t. 5. 1956 in v skladu z določbami odredbe o višini kilometrine (Ur. list LRS št. 4-4/56) je Občinski ljudski odbor. Cerknica na 10. seji dne 25. oktobru 1956 sprejel ODLOK o kilometrini za uslužbenec Občinskega ljudskega odbora Cerknica 1. člen Uslužbenci in delavci, zaposlen* pri Občinskem ljudskem odboru Cerknica, imajo pravico do kilometrine ob pogojih, določenih v teu* odloku. 2. člen Kilometrina je odškodnina ** pot, opravljeno po nalogu za službeno potovanje, v kraj, ki je odd«" Ijen od sedeža ObLO Cerknica ve* kot 4 km, in sicer peš ali z vozilom- Kilometrina pripada do središču območja terenske dejavnosti, ne P® tudi za prehojene ali prevožen1' razdalje na samem zemljišču ‘c terenske dejavnosti. 3. člen Kilometrina ne pripada usloč" ' bencem, ki zaradi značaja svoje službe morajo to službo opravlj«1 na prostem im terenu (na primm gozdarji, cestarji in podobno). Kilometrina ne pripada del«*' cem in uslužbencem, ako imajo « razpolaga redna prevozna sredstvu-Le po izrednem nalogu odredbou«j jalca se v takem primeru lahko le'|’ j poslužijo kolesa, če je to v interen službe, nakar imajo pravico j kilometrine. 4. člen Kilometrina znaša za en kil®" meter opravljene poti: 1. pri uporabi uradnega dvo- M kolesa 15 & 2. pri uporabi prometnega sredstva, ki je zasebna „ last, kakor tudi pri hoji, 19 & 5. Člen Ta odlok velja od dneva ob j11’ v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik I Občinskega ljudskega odi** Jože Telič 1. r. Realizacija je znašala 40,286.729 din. Zaposlenih je bilo 21 delavcev, 3 uslužbenci in 1 vajenec. Plan je bil presežen za 25 %. Knjigovodstvo v redu in ažurno. Vse obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane v redu Naziv postavke A. Osnovna In izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 5. Izločena sredstva in druga investicijska redstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Kupci In druge terjatve 5. Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček I. Izguba _____________________________________________Skupaj: Znesek v 000 din ZgJp' Naziv postavke Znesek v <100 din A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1.318 1. Sklad osnovnih sredstev 1.318 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 383 3. Razni skladi 393 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij — 1.513 B. Viri obratnih sredstev •. Viri obratnih sredstev (skupno) 830 942 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 202 7. Dobavitelji in druge obveznosti 1.817 8. Druga pasiva 2.941 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 2.941 10. Klitje Izgube 7.299 Skupaj; . 7.299 Vodja računovodstvai Zore Marija Z':_„ednlk upravnega odbora! Matko Franc Direktor podjetja: Snorar Stane Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine in skladišča usnja »KONUS«, Slovenske Konjice, Ljubljana, Gosposvetska 2, v letu 1955 Podjetje je doseglo v letu 1955 za 18 % višji promet kot v letu 1954. Zaposlenih je bilo skupno 11 uslužbencev AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra mi PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Zč°tp" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva A. Vlrl osnovnih in Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicije v teku — 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 2. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 473 3. Razni skladi 1.720 B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 25.935 t. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 1. Viri obratnih sredstev (skupno) 18.037 6. Kupci in druge terjatve 8. Druga aktiva 14.432 19 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 20.718 D. Finančni uspeh 1. Razporeiem dobiček •. Izguba Skupaj: 8.513 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 404 8.513 49.392 10. Kritje Izgube Skupaj: 49.392 Vodja računovodstvai Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Gogala Franc tirbac Marjan Pečenko Karel Izvleček iz noročiln o poslovanju slaščičarne GRABLOVIC JOSIP, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Nazorjeva 3, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno 7. junija 1951 z odločbo IO MLO Ljubljana. V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 9 delavcev in uslužbencev ter ustvarilo 11,302.297 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno. Knjigovodstvo je ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja je imel redna zasedanja in je tekoče probleme sprati reševal **TIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Zj^' Naziv postavke Znesek v 000 din Z6'j*3" Naziv postavke Znesek v "00 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev L Osnovna sredstva 1.265 1. Sklad osnovnih sredstev 1.205 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije — L izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 546 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 535 B. Obratna sredstva 1. Drugi viri finansiranja Investicij S. Skupna obratna sredstva SIS B. Viri obratnih »redstei C. Sredstva v obračunu In druga aktiva S. Viri obratnih sredstev (skupno) 240 B. Kupci ln druge terjatve 20 C. Viri sredstev v obračunu tu druga sredstva 1. Druga aktiva T. Dobavitelji ln druge obveznosti 300 D. Finančni uspeh 1. Druga pasiva 137 1. Razporejeni dobiček *. Izguba Ki D. Finančni uspeh ». Dobiček 10. Kritje Izgube 58 Sldjpaj: 3.443 Skupaj: 3.443 Vodja računovodstvai Predsednik upravnega odboru Direktor podjetja« Spelctlč Fanti Bertoncelj Rezka tirablovlc Josip I I Podjetje je bilo ustanovljeno 1. maja 1954. V letu 1955 je bilo zaposlenih povprečno 8 uslužbencev in 2 vajenki V 6 prodajnih mestih je bilo ustvarjenega 43,738.377 din prometa. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 3. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 1. Razporejeni dobiček B. Izguba _______________________________________________Skupaj: Znesek v 000 din Zg}J>' Naziv postavke Znesek v 000 din • A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 318 1. Sklad osnovnih sredstev 311 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 383 3. Razni skladi 467 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij — 158« B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) — 175 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva — 7. Dobavitelji in druge obveznosti LH3 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 2.118 Skupaj: rus Vodja računovodstva! Komel Jelena Predsednik upravnega odborat Lavrenščak Metod Direktor podjetja« Bazbornlk Izvleček iz poročila o poslovanju SVINJEGOJSTVA MLINSKEGA PODJETJA DOMŽALE, v letu 1955 Obrat je v letu 1955 obratoval samo prve tri mesece, nato pa je bil v likvidaciji Osnovna sredstva je v pretežni, večini prevzelo matične podjetje — Mlinska industrija Domžale, del teh sredstev pa je bil prodan na dražbi. Matično podjetje je prevzelo tudi vse obveznosti, in terjatve tega obrata AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1933 PASIVA Z ' Nazlvpostavke Znesek v < 00 din Z^^" Naziv postavke Znesek v <100 din A. Osnovna ln izločena sredstva A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev l. Osnovna sredstva — 1. Sklad osnovnih sredstev _ 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije — 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 2.459 3. Razni skladi 2.533 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — • B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva i B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 1. Viri obratnih sredstev (skupno) — 6. Kupci ln druge terjatve 77 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 8. Druga aktiva 58 7. Dobavitelji ln druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 61 7. Razporejeni dobiček 369 D. Finančni uspeh . 1. Dobiček 369 18. Kritje izgube Skupaj: 2.963 Skupaj: 2.963 _ Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odbora! Direktor podjetjai Roglič Frane Šušteršič Albin Rode Ludvik Izvleček Iz poročila o poslovanju tovarne mlinskih strojev »MLINOSTROJ««, Domžale, v letu 1955 Proizvodni plan in realizacija sta bila dosežena 107%. Zaposlenih je bilo povprečno 86 oseb. Delovni prostori so grlo proizvodnje, kateri so premajhni in neustrezajoči AKTIVA BILANCA na dar 31. decembra 1955 PASI^ Zgt^' Naziv postavke Znesek v ooo din zs®p' Naziv postavke j Znesek v 800 dld A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 25.567 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 28.371 " Investicije v teku 94 2. Dolgoročni krediti zo dokončane Investicije 5.19« S. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 7.521 3. Razni skladi 8.078 B. Obratna sredstva 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 3. Drugi viri finansiranja investicij 8* *. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 23.816 B. Viri obratnih sredstev 1. Viri obratnih sredstev (skupno) 17.62« 5. Kupci ln druge terjatve 2.898 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 8. Druga aktiva 196 7. Dobavitelji ln druge obveznosti D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 11.433 1. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 7.41» 21.411 Skupaj: 81.519 18. Kritje Izgube Skupaj: I1.BJ/ Vodja računovodstva! Korošec Ivanka Predsednik upravnega odbora! Kralj Jož« Direktor podjetja! Braučlč Maka Izvleček iz poročila o poslovanju pekarne »STARI VODMAT«, Ljubljana, šmartlnska 6, v letu 1955 Podjetje je ustanovljeno z odločbo MLO 1316 z začetkom poslovanja 1. novembra 1952. Pekama posluje s 25 delavci in 3 nameščenci AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1855 PASIVA Z^?‘ Naziv postavke Znesek v 000 din ZgJp‘ Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Vir! osnovnih in Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva •08 1. Sklad osnovnih sredstev 908 1. Investicije v teku 1. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 354 S. izločena sredstva ln druga investicijska sredstva 189 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 8. Drugi viri finansiranja Investicij — i. Skupna obratna sredstva 1.197 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva S. Viri obratnih sredstev (skupno) 1.000 g. Kupci ln druge terjatve 1.015 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva g. Druga aktiva 70 7. Dobavitelji in druge obveznosti 2.217 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1. Razporejeni dobiček g. Izguba 8.095 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 3.095 Skupaj: 7.574 Skupaj: 7.574 Vodja računovodstva; Predsednik upravnega od borat Direktor podjetja: M.izl Bernarda Korenčan Jernej Hrovat Franc Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovskega podjetjr »'»EnEV« Ljubljana, Cigaletova 3-1., v letu 1955 Od celotne dejavnosti podjetja odpade 54 % prometa na izvoz, 46 % pa na promet na domačem tržišču. Promet je bil za 34 % večji kot leta 1954, ko je bilo podjetje ustanovljeno. Povprečno število zappslenih je bilo 29 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1855 PASIVA Ziatp- Naziv postavke Znesek v 000 din ZjtP' Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih In izločenih sredstev L Osnovna sredstva 3.479 1. Sklad osnovnih sredstev 2.562 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 917 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 9.361 3. Razni skladi 11.892 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — D. Obratna sredstva S. Drugi viri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 51.291 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 44.978 S. Kupci In druge terjatve 9.711 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva g. Druga aktiva 2.350 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 16.146 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 5.019 D. Finančni uspeh S. Izguba 9. Dobiček 5.019 10. Kritje Izgube 81.814 Skupaj: 81.814 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Žagar ML Cok Anton Goslar Miran i Izvleček iz poročila o poslovanju OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA, Logatec, v letu 1955 ^°djetje si je v letu 1955 iz lastnih virov nabavilo za 773.065 din osnovnih sredstev. V letu 1955 je bilo zaposlenih povprečno 26 delavcev ter so se v glavnem izvajale usluge zidarskih in delno tesarskih del. Podjetje je poslovalo brez kredita z lastnimi obratnimi sredstvi aktiva Naziv postavke A. Osnovna In izločena sredstva J- Osnovna sredstva r Investicije v teku *• Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci ln druge terjatve *■ Druga aktiva D. Finančni uspeh !• Razporejeni dobiček izguba - _________________________Skupaj: BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Znesek v 000 din Naziv- .postavke znesek v 000 din 773 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 648 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 38 3. Razni skladi 822 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 125 5. Drugi viri finansiranja Investicij 138 B. viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) — 1J13 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7.'Dobavitelji ln druge obveznosti 1.262 8. Druga pasiva 2.667 D. Finančni uspeh 2.667 9. Dobiček 5.524 10. Kritje Izgube Skupaj: 5.524 Vodja računovodstvu Petrovče Anica Predsednik upravnega odbora) Celarc Ludvik Direktor podjetja: Mesar Viktor Podjetje obstaja od 1948. Leta 1955 je imelo povprečno 65 zaposlenih. Celotna realizacija je biila dosežena 100,10 % po planu. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno, delavski svet in upravni odbor podjetja pa sta svoje naloge zadovoljivo rešila Zap St. Naziv postavke A. Osnovna In izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. izločena sredstva tn druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci in druge terjatve 6 Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba __________________Skupaj: Znesek v joo din 9.503 428 4.269 4.154 1.525 22.326 55.909 Zap. St. Naziv postavke 9. 10. A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje izgube Skupaj: Znesek v 000 din 9.503 4.769 428 13.200 5.683 22.32« 55.908 ^ Vodja računovodstva! Mezeg Anica Predsednik upravnega odborat Markovič Vinko Direktor podjetja: Virens Frane Izvleček iz poročila o poslovnnlii tnvnme bnrv In lakov »C0L0R«, Medvode, v letu 1955 Postavljeni količinski proizvodni plan je podjetje doseglo z 106,1 %. Plan realizacije pa s 103,4 %. Podjetje je plasiralo svoje proizvode n* teritoriju vseh republik FLRJ ter je v teku leta prejelo več pismenih priznanj za dobro kvaliteto. Podjetje ni v stanju zadovoljiti vseh potrošnikov iz razloga, ker ne razpolaga s potrebnim strojnim parkom tn napravami, kateri bi biild za zadovoljitev teh potreb nujno potrebni AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1855 PAsrVi ZgtP' Naziv postavke Znesek v 400 din . Naziv postavke Znesek v 000 din , A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 91.211 1. Sklad osnovnih sredstev 84.844 i. Investicije v teku 15.185 1. Dolgoročni krediti za dokončane investicij« c.zei 3. izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva 47.195 3. Razni skladi 13.97* A. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 3. Drugi viri finansiranja Investicij 15.33« 4. Skupna obratna sredstva 332.374 B. Viri obratnih sredstev j C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva S. Viri obratnih sredstev (skupno) 393.86« S. Kupci in druge terjatve 97.865 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 57.518 1. Dobavitelji ln druge obveznosti 63.365 D. Finančni uspeh 1. Druga pasiva 33.954 7. Razporejeni dobiček 268.461 D. Finančni uspeh 8. izguba S. Dobiček 269.161 18. Kritje izgube Skupaj: 916.899 Skupaj: 910.809^ Vodja računovodstva! Sare Ivan Predsednik upravnega odborat Velkavrh Viktor Direktor podjetja! Klanjšek Jože Izvleček Iz poročila o poslovanju 7An"i.*MFfiA VESN0 INDUSTRIJSKEGA PODJETJA, Ljubljana, v letu 1955 Podjetje ima sedem lesno industrijskih obratov. Celotni dohodek v letu 1955 je znašal 784,969.512 dih. Zaposlenih je bilo povprečno 695 oseb PAlM AKTIVA BILANCA na dan SL decembra 1851 Zap. št Nazlvpostavk« Znesek v 800 din *{®Naziv postavke Znesek v >00 dl* A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 211.261 1. Sklad osnovnih sredstev 172.301 52.284 1. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 38.96« S. izločena sredstvo ln druga Investicijska sredstva 50.447 3. Razni skladi «8.633 «. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij «9.61« 6. Drugi viri finansiranja Investicij 2.588 «. Skupna obratna sredstva 390.856 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva g. Viri obratnih sredstev (skupno) 387.811 8. Kupci ln druge terjatve 70.362 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 33.116 T. Dobavitelj) ln druge obveznosti S. Druga pasiva 25.88« 82.ll« 7. Razporejeni dobiček 104.347 D. Finančni uspeh 8. Izguba 1. Dobiček 104.9«! 10. Kritje Izgube 912.667 Skupaj: 818.8«!/ Vodja računovodstva Kupret Lidija Predsednik upravnega odbora« Korošec Aloja Direktor podjetja« Marolt Anton k