tednik
http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 21. FEBRUAR 2013 / ŠTEVILKA 995, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
995
»»7896 1 2H440671
PIZZERI
NAPA
tel.: 05/ 6415140
s»mobil
OPTIKA IZOLA

Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Trg Elbi na Kristana 3 05/ 6418111 Smrekarjeva 27 05/ 64170 53

Kaj pa si danes dobrega naredil?
Naša največja državna banka je lani ustvarila za 300 milijonov izgube in če hoče tako poslovati še naprej potrebuje vsaj 200 zelo dobro plačanih strokovnjakov. Ja, res moraš biti velik strokovnjak, da banko in državo z njo, spraviš na kant.
(Mef) Managerjem in finančnikom seje zmešalo. Pa ne le njim. Zmešalo se je diplomirancem, magistrom in doktorjem ekonomskih znanosti, ki so jih naše univerze v zadnjega pol stoletja spravile na svet in jih najprej naučile, da morajo ceniti svoje delo. In ga cenijo. To se vidi. Pozabili pa so jih naučiti tistega, kar svojega otroka nauči vsaka dobra mati, namreč tega, da se nagrada dobi za dobro delo. Gotovo se vam je v otroštvu zgodilo neštetokrat, da vam je kdo od starejših dejal: “Ker si bil priden in si naredil to in to dobiš za nagrado bombon ali sladoled”.
Ce pa nisi naredil nič dobrega ali pa si celo razbil šipo, umazal
nove hlače ali zlomil igračo, potem si bil kregan in na nagrado še pomislil nisi.
Takšno ravnanje se je zdelo povsem logično in naravno. Zapisano je v knjigah vseh verstev, od krščanstva do budizma, spoštujejo ga ateisti in anarhisti. Nihče o tem ne dvomi. Niti finančniki in ekonomisti. Razen, ko gre za njihove plače.
Takrat pa ta naravni zakon naenkrat ne velja več. Prav nič jih ne briga, če jim firma, ki jo vodijo, propada pred očmi, če izgubljajo tržišča, zaostajajo za konkurenco, kopičijo kredite, prodajajo lastnino, odpuščajo delavce, ukinjajo regrese in ne plačujejo prispevkov za zaposlene.
Njihovi prihodki so zagotovljeni z managersko pogodbo, ki jim bo, po dokončnem propadu podjetja, navrgla še odpravnino v višini desetletnega zaslužka njihovega delavca. In če bodo spretni bodo postali še lastniki vsega, kar je za njihovo firmo vrednega ostalo.
Ne bom vam jih našteval, saj jih poznate. Srečujemo jih na televiziji, najprej kot zvezde, potem kot zvezde s težavami, potem kot tiste s transparentov stavkajočih delavcev, nato nekatere tudi kot obtožence, potem pa povečini izginejo iz javnosti.
In to samo zato, ker jih nihče ni vprašal: Kaj pa si dobrega naredil, da si zaslužil toliko?
Šinjor in šinjorina
Mama mia ma ke bionda z leti malo več rotonda on pa kukr en patron, ki komaj čaka na penzion.
Nova pesem je zapeta, zdaj še za video posneta, in ker nam nikdar ni vseeno je zadaj Izola za sceno.
Naj se vidi na Golici, kako živimo mi v resnici.
Malo ribe lovimo včasih bjonde podimo, na snemanju pa si ne damo duška odkar je v penzijo šel Ostrouška.
nezaposlenim vstop prepovhdanT
Šari n-—T .


S5
Š5H
| EKHH I šggrLT
Še 5 številk do 1000
Naslovnica Mandrača št. 5 iz marca leta 1991 (objavljena je na 7. strani) dokazuje, da se v teh dvaindvajsetih letih ni nič spremenilo. Nezaposlenih vse več, dela vse manj, očitno je kriza prišla v Izolo že takoj po zadnji osvoboditvi. Saj res, koga pa smo sploh osvobodili?.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
MANDRAC JE LAHKO LEPO DARILO
Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Izjava tedna:
Zadevo smo predali protikorupcijski komisiji maja letos.
-	Letos ali lani?
-	Letos! Saj obravnavate poročilo za leto 2012.
Darko Fillput, preds. NO Občine Izola
vi \Yimvf 2
Četrtek, 21. februar2013, št. 995
Stran za ogrevanje------------------------------------------------------------
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
V ISKANJU IZGUBUENE GARANCIJE
Zadnje tedne, vsaj tako berem, vsi iščejo pravno državo.
Ni je, so glasni stisti na ulici in jo iščejo po kotičkih, vogalih, parkih. Če hočejo pogledati, ali je skrita za kovinskimi ograjami in policijskimi kordoni, je ne najdejo, ker jih pošpricajo s solzivcem.
Ni je, pravijo oni drugi, ki se skrivajo za temi ograjami in policijskimi kordoni, pa se človek mora vprašati kaj pa, hudiča delajo, če imajo oblast, a nimajo pravne države, pa jo iščejo naokrog, iščejo, kdo jo je ukradel, skril. Pa se mi zdi, da bosta brezdomec in klošar prej izbrskala v kontejneru diamant, kot bodo oni našli pravno državo, iščejo jo zato, da je ne najdejo. Ali pa jo najdejo samo takrat, ko je treba zaščititi sebe, svoje privilegije, svoje stolčke, svoj nepošteno stečeni denar od onih od katerih so prisvojili svoje privilegije, svoje stolčke, svoj nepošteno pridobljen denar.
Stari, pametni Honore de Balzac je napisal, da so »zakoni kot pajčevina, mušice se zapletajo vanjo in poginejo, velike muhe pa jo raztrgajo«. Nekaj podobnega je povedal precej mlajši, pa nič manj pametni Herbert Marcuse: »Zakon in red sta povsod zakon in red, ki ščitita uveljavljeno hierarhijo.« Na to sigurno, niso mislili pisci Magna Carte (1215), ko so, med drugim, v 40. klavzuli zapisali: »Nikomur se ne bomo prodali, nikomur ne bomo odrekli ali odgodili pravice ali sodbe.« Na to niso mislili izvoljeni poslanci islandskega Althinga, ki danes slavi več kot tisoč let kot najstarejši izvoljeni parlament na svetu. Ta Skandinavija spet vse prekaša, švedski prehod na parlamentarni sistem, pa Francija preko Montesquieja, da o antični atenski in rimski demokraciji ne ponavljam. Zakoni so zato, da se normativno urejajo odnosi med ljudmi in odnosi ljudi in države, ki bi morala biti njihova. Zakoni ščitijo ljudi pred samovoljo države. Tako bi moralo biti. Pa ni. Zadnje dni postaja vse bolj jasno. Pravne države ne rabimo, med oblastjo in državljanom ne sme biti nobenega posrednika. Tako kot pod Obznano in Zakonom o zaščiti države jugoslovanskega kralja Aleksandra, ko je parlament bil samo glasilo politične volje politične stranke na oblasti, a drugih političnih strank ni bilo, ker so bile prepovedane, ali so delovale iz ilegale. Politiki so tako evoluirali v bitja, ki spominjajo na ljudi samo po zunanji podobi, drugače so anatomsko povsem prilagojeni avtonomnemu življenju, v celoti neodvisnemu od takoimenovanih volilcev. Zato imamo vse manj številno vlado, ki je bila in vse bolj postaja izraz volje ene osebnosti - predsednika vlade, ki neposredno komunicira z ljudstvom. Parlament je samo sredstvo za potrjevanje njegove volje, politična stranka pa mehanizem za privid demokrattične komedije. Resnica je brutalno žalostna - Slovenija je danes, kar se sistema oblasti tiče, v poziciji Srbije v času Miloševiča in Hrvaške v času Tudjmana. Slovenija 2013 je Srbija 1988 in Hrvaška leta 1990. Pravne države ne rabimo, ker imamo notranje ministrstvo, ki si je podredilo pravosodni sistem in najbolj brutalno pohodilo temelje družbene delitve oblasti na zakonodajno, pravosodno in izvršno, kot vojaška hunta podredila družbo. Vojaško-policijska hunta si je prisvojila oblast in državo. Današnji slovenski politik je eno navadno brezspolno, brezideološko in brezidejno bitje, ki s takoimenovanim ljudstvom nima nobene zveze. Zato ljudstvo protestira, zato se javlja nova urbana gverila, Facebook revolucije, Wikileaks, Anonymousi, Occupy Wall Street, nedokončane ideje neposredne demokracije, masovna gibanja in bujenje civilne družbe. Taki oblasti, kakšno imamo je potekla garancija. Ostal ji je samo teror.
Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoja osebna stališča in mnenja, ki so včasih lahko tudi stališča in mnenja uredništva.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Kdo pa nam določa ceno vode
V zadnjih dneh vse več prahu dviguje polemika zaradi nove evropske direktive o koncesijah, ki naj bi bila sprejeta letos in ki naj bi vodila v privatizacijo vodnih virov. V Sloveniji so si nevladne organizacije in okoljsko ministrstvo enotni, da mora voda ostati javna dobrina. Predlog direktive zahteva objavo obvestila o podeljevanju koncesij za oskrbo z vodo v uradnem listu EU. Praksa evropskih držav, ki so vodne vire že privatizirale, kaže številne škodljive posledice.
Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš je v vsesplošnem nasprotovanju privatizacije vodnih virov, ki mu že zdaj nasprotuje več kot milijon evropskih državljanov, kar nekoliko presenetila s sporočilom za javnost v katerem pravi, da je bila v zadnjih 6 mesecih, kot poročevalka v senci v parlamentarnem Odboru za regionalni razvoj (REGI), tesno vključena v žolčno razpravo na to temo. Direktiva je res vzbudila ogromno pozornosti med večjimi državami članicami in v razpravah se se je odprlo ogromno nacionalnih vprašanj in prioritet. Predvsem Nemci in Avstrijci so naslikali direktivo kot prinašalko privatizacije vode, a poslanka meni, da to ni popolnoma pravilna ocena direktive, ki da prinaša v EU predvsem navodila glede pregleda, revizij, transparentnosti in kriterijev podeljevanja koncesij za vse države članice. V luči tega, da so bile koncesije do sedaj leglo korupcijskih dogovarjanj in netransparentnih postopkov in da je podeljevanje le-teh potekalo praktično po 27 različnih pravnih poteh, sem mnenja, da v EU takšno direktivo potrebujemo. V skupini Evropskih socialistov in demokratov skušajo z direktivo zagotoviti, da se ohrani nadzor organov oblasti nad upravljanjem dejavnosti, ki so v javnem interesu. V prvi vrsti to pomeni, da morajo biti javne dobrine (torej tudi voda) dostopne vsakomur pod enakimi, z zakonom določenimi pogoji.
Poslanec Ivo Vajgl pa je zapisal, da se odpira vprašanje demokratičnosti, transparentnosti in odprtosti postopka odločanja in javne razprave o vsebini direktive. V Sloveniji je do nedavnega praktično ni bilo, vlada je o direktivi februarja lani sprejela pozitivno stališče z nekritičnim povzemanjem njenih ključnih rešitev in s pridržki, ki ne gredo v smeri zavarovanja javnega interesa na področju oskrbe s pitno vodo, državni zbor o njej ni pripravil posebnih posvetovanj, civilna družba pa je bila iz dosedanjih odločanj bolj ali manj izključena. Slednje ne preseneča, saj po podatkih CNVOS aktualna vlada letos 100-odstotno krši Resolucijo o normativni dejavnosti, v prvem polletju prejšnjega leta pa jo je kršila v 84%. Gre torej za zavestno in arogantno kršenje sprejetih obveznosti, za popolno odsotnost pripravljenosti na strateško partnerstvo s civilno družbo, ki je sicer ključno pri izboljšanju politične participacije in krepitvi legitimnosti političnega sistema.
Na evropski ravni je Evropska komisija pripravila javno posvetovanje, ki se je sklenilo aprila 2011, in po njenih podatkih je največ pripomb in predlog prispelo iz Združenega kraljestva, Nemčije in Francije, Slovenija ni omenjena.
Tudi slovenska javnost, ki sicer večinsko nasprotuje privatizaciji vodnih virov direktivo komaj pozna. Pa tudi za državo bi lahko rekli nekaj podobnega, saj se ministrstvo zdaj brez posebnih utemeljitev pridružuje civilni družbi, ki odločno nasprotuje privatizaciji vode s podeljevanjem koncesij. Res pa je, da smo Slovenci velikokrat nedosledni in tudi v tem primeru kar pozabljamo, da imamo s koncesijo sprivatiziranih že celo vrsto vodnih virov, od tistih, ki jih najdemo na policah s pitno vodo ali različnimi mineralnimi vodami, do najčistejšega izvira v Sloveniji, ki ga je menda kupila multinacionalka, ki proizvaja gazirano sladko pijačo.
Seveda pa je veliko vprašanje ali na nek način niso sprivatizirani tudi tisti vodni viri in sistemi, ki jih zdaj upravljajo javna podjetja v lasti občin. Če Rižanski vodovod zaradi enega neplačanega računa pošlje grozilno pismo, da bo uporabniku izklopil vodo ali pa montira vodomer po svoji oceni, ne-glede na to, da je to kriterij za plačilo omrežnine je prav vseeno, kdo je lastnik takšnega podjetja, zasebnik ali javno podjetje.
Znano je tudi, da javna komunalna podjetja, danes z denarjem uporabnikov ravnajo koruptivno saj na različne načine servisirajo politične elite in stranke, račune za to, pa plačujemo uporabniki preko položnic. Lokalne skupnosti, beri lokalni politični veljaki, obvladujejo javna podjetja izključno zato, da preko teh podjetij uresničujejo svoje osebne in politične interese. Ni jim je mar za javni interes, še manj jih zanima zaščita uporabnikov. Ceno vode, ki jo plačujemo namreč določajo prav oni.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
mob : 041/ 703 - 927
^	MmORM 3
Občina Izola--------
Ali je škver vzrok ali posledica?
17, redna seja občinskega sveta bi lahko bila, glede na vsebino, veliko bolj razburkana, kolje v resnici bila. O odločitvi, da se bodo Uradne objave objavljale izključno na spletu, smo povedali že veliko. ludi to, da je to očitno tako pomembna postavka proračuna, da so zaradi nje svetniki želeli celo spremeniti statut. A tokrat je bilo govora o moratoriju za gradnjo ob škveru in posledični nakup tega zdaj veliko manj zanimivega zemljišča in še marsičem, ki je napolnilo današni Mandrač.
Belvedere z novo recepcijo
V četrtek je izolski občinski svet imel 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Izola, na kateri so občinske svetnice in svetniki soglasno pooblastili župana, da podpiše skupno deklaracijo slovenskih, italijanskih in hrvaških občin proti predvideni izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Po potrditvi deklaracije s strani vseh občinskih svetov občin, ki nasprotujejo izgradnji terminalov, bodo župani deklaracijo poslali vladam v Rim, Ljubljano in Zagreb ter Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu.
Seja se je sicer začela s predlogom Tomislava Vitezice in stranke Izola je naša za umik 9. točke dnevnega reda, v zvezi s povišanjem cen komunalnih storitev, saj so dobili gradivo prepozno, "poleg tega pa ni elaborata za ravnanje z odpadki občine Izola, ki bi ga občinski svet moral obravnavati in na podlagi katerega bi lahko spreminjali cene. Manjka pa tudi poslovno poročilo”, je omenil Vitezica. Svetnik IJN in nekdanji direktor Komunale Alojz Zorko pa je dodal: "Imamo pred seboj elaborat o oblikovanju cen. Mi sprašujemo o elaboratu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Izola, ki naj bi ga obravnaval ta občinski svet, zato, da bomo vedeli, ali ta Komunala še sploh namerava odvažati smeti, ali pa jih bomo sami vozili na deponijo. O tem se moramo odločiti tukaj, ne pa na Komunali. Danes imamo v Izoli občutno skrčeno in slabo zbiranje odpadkov iz območja občine. Ekološki otoki so iz dneva v dan polni tudi če enkrat tedensko odvažajo odpadke, ob tem pa so nam celo vzeli kontejnerje za večje odpadke brez nekega obvestila. Mi Komunali damo izhodišča, kako naj poteka čiščenje v Izoli, oni pa naj nam povedo, koliko to stane. ” Župan Igor Kolenc se je s predlogom strinjal, a dodal, da “Ključno ni to, kar ste vi, gospod Zorko, povedal, temveč to, da ne vemo, kam bomo odpadke sploh še vozili, glede na to, da nam ta država ne ponudi nobene realne rešitve. Vendar zato, da bi imeli Izolani jasno sliko, zakaj bo prišlo do dviga cen, predlagam, da se elaborat kvalitetne-je pripravi do naslednje seje. Tragikomično je, da zaradi države danes sploh ne odlagamo smeti na naši deponiji, temveč jih samo skladiščimo. Sploh ne vemo, kaj bomo s smetmi. ”
Nadalje so svetniki sprejeli uradno prečiščeno besedilo Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Izola in se seznanili s projektom urbane ureditve starega mestnega jedra Izole, ki ga je občinska uprava pripravila za prijavo na javni poziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in o katerem bolj obsežno pišemo na naslednji strani.
Na pobudo Hotelov Belvedere so v prvi obravnavi potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah Lokacijskega načrta za območje Belvedere, ki predvideva gradnjo novega paviljonskega objekta z recepcijo in spremljajočimi programi v območju turističnega naselja Belvedere. Želja investitorja je tudi urediti nekaj dodatnih nastanitvenih enot višjega standarda štirih zvezdic in sprostitvenih prostorov ter s stekleno povezavo recepcije z restavracijo in hotelskimi zmogljivostmi ustvariti možnost celoletnega poslovanja.
Malija se usklajuje z zakonodajo
Z namenom, da se uskladijo in razjasnijo posamezna določila odloka o ureditvenem načrtu Malija z vsebinami ter terminologijo po veljavni zakonodaji, je Občina Izola pristopila k spremembi in dopolnitvi določil Odloka UN Malija. Spremembe in dopolnitve se nanašajo le na tekstualni del, in sicer na spremembe besedila odloka v delu, ki obravnava merila in pogoje glede oblikovanja objektov, namembnosti in kapacitet objektov ter njihove zunanje ureditve, brez spremembe grafičnega dela. Svetniki so v prvi obravnavi potrdili spremembe tega odloka. Svetnik Oljke Vojko Ludvik je pripomnil, da bi morali poskrbeti, da ne bi prišlo na tem območju do gradnje večnadstropnih objektov. "Preveri naj se možnost obravnave objektov legaliziranih po sanacijskem PUP-u. Objekti naj bodo dovoljene etažnosti P+l, izjemoma P+2. Jasno bo treba zapisati, kdaj so dovoljene etažnosti do P+2”, je še povedal Ludvik.
S popustom do škvera?
Občinski svetniki so sprejeli Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za »območje Marina«. Ta bo območje zavaroval pred neželenim gradnjami do priprave novega občinskega prostorskega podrobnega načrta za to območje. Občina Izola je namreč že v letu 2011 podala pobudo za vpis lokacije škvera v register nepremične kulturne dediščine, ki jo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport potrdilo januarja letos z izdajo sklepa, s katerim je lokacijo škvera kot enoto dediščine vpisalo v register kulturne dediščine.
Občina je že sprejela Sklep o pripravi občinskega prostorskega podrobnega načrta za notranje ureditveno območje IPA3, s katerim želi tematsko urediti območje škvera in ga povezati s parkovno ureditvijo, znotraj katere bi ovrednotili tudi območje nekdanje javne pralnice. Glasovanje ob tej točki je bilo nekoliko nenavadno, saj je šlo za glasovanje po skrajšanem postopku, kjer so ob prvem branju vsi svetniki brez pripomb glasovali za, nato pa se je razvnela debata pred glasovanjem v drugem krogu. Tukaj je svetnik SDS Radivoj Nardin omenil, da občinski svet ne bi smel omejiti gradnje na območju zato, da na ta način doseže nižjo ceno ob nakupu zamljišča. "Tlz-kaj obstaja resna nevarnost tožbe. Se pa strinjam, da se to območje zaščiti, ampak ne s ciljem doseganja nižje cene", je povedal Nardin
Lastniki izsiljujejo s cenami
V	nadaljevanju seje so svetniki potrdili spremembo Odloka o zazidalnem načrtu Prešernova - Drevored 1. maja, s katerim so stanovanjsko stavbo na naslovu Kosova 3 izvzeli iz določil predvidenih posegov kot objekt za odstranitev.
Občinski svet je potrdil tudi nekaj prodaj nepremičnin ter pridobivanje nepremičnin za potrebe rekonstrukcije ceste Malija-Nožed, gradnje sle-menske ceste Jagodje-Šared in gradnje krožišča na izhodu s hitre ceste. Po predlogu svetnika Izolanov Slavka Samotorčana, da se občanu iz podeželja omogoči odkup hiše, v katero je veliko vložil, je Župan Igor Kolenc poudaril, da odkar delajo na zaledju, posamezniki poskušajo od Občine izterjati čimveč, ko pa Občina prodaja, pa bi radi dali čimmanj. “Gre za prava izsiljevanja. Vrnemo lahko največ za pet let nazaj. Je pa cenilec določil ceno. Tukaj ne gre za zafrkavanje ljudi, temveč za pravni postopek, ki ga je treba voditi. Človeški vidik razumem, a po drugi strani obstajajo prioritete”, je povedal župan Kolenc in dodal, da je dogovarjanje za odkup oziroma menjavo parcel pri gradnji slemen-ske cente Jagodje - Šared težavno delo. "Lastniki prihajajo na Občino in se ne strinjajo s cenitvami. Imamo težave in jih rešujemo, a to je proces. Cesto Malija - Nožed na-primer bomo zaključili, a ne v celoti, saj bo zadnjih sto metrov ostalo takšnih, kot so, ker dva občasna stanovalca in en domačin zavirajo gradnjo, saj bi radi nekaj izsilili. Soglasja nismo našli in bomo tam prekinili dela. Tako se bomo obnašali tudi naprej, sicer se to nikdar ne konča."
Z internetom je menda lažje
V	drugi obravnavi so svetniki potrdili tudi Odlok o uradnih objavah Občine Izola, ki predvideva elektronsko izhajanje uradnih objav kot najhitrejši, najcenejši in najširšemu krogu uporabnikov dostopen medij. Ta omogoča, da si lahko kadarkoli in kjerkoli, vsak, ki ima dostop do interneta in s tem dostop do spletne strani Občine Izola, vsebino uradnih objav ogleda in jo prebere ter svoj izvod uradnih objav tudi natisne, so zapisali v sporočilu za javnost.
Nadzorni odbor prevetren
Svetniki so se seznanili z delom Nadzornega odbora Občine Izola v letu 2012. Obširneje o tem pišemo na 5. strani Mandrača. szj, am
Zahvala (nekaterim) svetnikom
Uredništvo Mandrača se javno zahvaljuje naslednjim občinskim svetnikom za vztrajanje pri prenosu Uradnih objav iz tiskane v elektronsko obliko, kar bo posledično ogrozilo poslovanje in obstoj Mandrača prav ob njegovi 20-letnici: Silvano Sau, Felice Žiža (narodnost), Breda Pečan, Marino Do-mio, Aleksej Skok, Valdi Morato, Romina Kralj, Sebastjan Moralo (vsi SD), Vlado Marič, Branko Simonovič, Marjetka Popovski (vsi Desus), Edi Grbec (Združeni za Izolo) in Vojko Ludvik (Oljka).
Prav na podlagi izolske iniciative za izdajanje uradnega glasila občine izključno v elektronski obliki je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo v sodelovanju s Službo Vlade RS za zakonodajo, Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije ter Javnim podjetjem Uradni list RS pripravilo osnutek projekta »Portal elektronskih uradnih glasil občin in Register predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti«. Občina Izola, ki s svojimi usmeritvami sledi razvoju in napredku informacijske tehnologije, je torej le korak pred ostalimi. Glede na zapisano in izglasovano pričakujemo, da bo zgolj v elektronski obliki izšel tudi Bobnič.	Uredništvo Mandrača
Razkrivanja
Naloga Nadzornega odbora je seveda predvsem nadzor, ne pa sankcije, a to še ne pomeni, da je to organ brez vsakršne moči. Nasprotno, Nadzorni odbor bi moral predstavljati samo zadnji korak pred potencialno prijavo ali sankcijo.
Kot je zapisano na spletni strani izolske občine, pa tudi v izolskem statutu: Nadzorni odbor občine Izola je najvišji organ nadzora občinske javne porabe. Zadolžen je za nadziranje porabe proračunskega denarja v skladu s sprejetim proračunom in za njegovo smotrno porabo, nadziranje finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev in nadziranje razpolaganja s premoženjem občine Izola
Če Nadzorni odbor ugotovi nepravilnosti pri razpolaganju s premoženjem občine, nenamenskosti ali nesmotrnosti porabe proračunskih sredstev ali nepravilnosti pri finančnem poslovanju uporabnikov proračunskih sredstev, mora o tem obvestiti občinski svet, župana in kršitelja. Nadzornemu odboru morajo vsi uporabniki proračuna in upravljavci premoženja občine omogočiti vpogled v njihovo poslovanje in finančno stanje.
Delo občinskega nadzornega odbora je javno. Ko je njegovo poročilo dokončno, o svojih ugotovitvah obvesti javnost.
Naloga Nadzornega odbora je torej ta, da ugotovi morebitne nepravilnosti in o tem obvesti pristojne inštitucije, a tudi občinski svet, v končni fazi pa tudi javnost. Na četrtkovi seji, ob rednem poročanju predsednika NO Darka Filiputa, pa je bilo opaziti, da je v primerih, ko je NO ugotovil kršitve, odreagiral medlo in neopazno.
To je bilo posebej očitno pri ugotovitvi NO, da je uslužbenec občinske uprave, ob prekinitvi pogodbe med Mabro in Občino za gradnjo garažne hiše za pošto, pozabil izbrisati Mabro iz zemljiške knjige, kar bi lahko Mabra izkoristila tako, da bi zemljišče dala pod hipoteko in prišla do slabih dveh milijonov evrov. NO je napako ugotovil in predlagal, naj bodo uslužbenci v prihodnje bolj pazljivi.
Tako-le je potekal pogovor med predsednikom NO Filiputom in svetnikom SDS Radivojem Nardinom: Radivoj Nardin: Moje drugo vprašanje je o Mabri. To je že stara zgodba. Gre pa za to, da je nadzorni svet že v prejšnji sestavi opozarjal na mogoče posledice, a naredilo se ni nič, ugotovitve Nadzornega odbora pa se mi zdijo premile. Nam lahko poveste, kaj vas je vodilo do tako milih sankcij, saj ste samo priporočili
nekaterim uslužbencem, naj bodo v prihodnosti bolj dosledni pri svojem delu.
Darko Filiput: Občina je prekinila pogodbo [z Mabro op. n.) ampak nekje je ostal kratek stik, saj se to ni izbrisalo iz zemljiške knjige in na to smo opozorili. Kako je strokovna služba ukrepala naprej pa ne vem. Nardin: Če dovolite, je bilo ugotovljeno, da Nadzorni odbor pričakuje večjo odgovornost strokovne osebe z Občina Izole, ki je vodila postopek ugotavljanja pogodbe o ustavni pravici številka 35115-2009. To je enako, kot če bi ti kdo povedal, veš, si lump ampak je že v redu, boš bolj priden naslednjič. Mene zanima, če je Nadzorni odbor zahteval od te do-tične osebe kakšno odgovornost, da postavi precedens in reče, dovolj vas imamo, delali boste strokovno, za svojimi strokovnimi odločitvami boste tudi stali ali pa se bomo še igrali volkove in rdeče kapice. To sem pričakoval od komisije, da bi zahtevala določene akcije, določeno odgovornost. Ker mi na ta način lahko sprejemamo še tako dobre odloke in sklepe, a dokler jih ne bo nekdo nadziral in skrbel za njihovo izvršitev in sankcije, smo tukaj brezveze. Zaradi tega me zanima. Nadzorni odbor, ki je za to odgovoren, je ugotovil kdo je ta oseba in zahteval od predstojnika, od direktorja občinske uprave ali župana, da prične proti tej osebi določene postopke?
Filiput: Ko Nadzorni odbor zaključi poročilo, tega prejmejo občinski svet, župan in pristojne službe. Nismo organ sankcij, da bi koga zaprli ali koga po prstih. Mi samo obvestimo, kje je bila napaka in kakšno napako smo ugotovili. Kdo je ta oseba ne vemo, ker nismo dobili odgovora s strani Občine. Samo ugotovili smo, kaj je bilo in kje je napaka. Na občinski upravi pa so plačani, da to uredijo. Če smo mi ugotovili, da je tukaj napaka, bi bilo prav, da tisti, ki je za to pristojen, to tudi uredi.
Za to tudi dobiva mesečno plačo.
Če je zakuhal za 1.900.000 eurov, za kolikor bi lahko Mabra najela kredit, je jasno, da je to velika, velika napaka.
Nardin: Še enkrat bom povedal. Pričakoval sem od Nadzornega odbora zahtevo, da se spelje postepek. Tu pa je pod osmo alinejo napisano, da Nadzorni odbor pričakuje večjo odgovornost. Ma lepo vas prosim. Vas popolnoma razumem, vem v kakšnih okvirjih delujete, vendar sem pričakoval večjo resnost in kar je še bolj žalostno, pričakoval sem odzivno poročilo s strani Občine, vendar se nadzorni organ ni odzval in je poročilo tako postalo dokončno. Tako sem to razumel jaz. To ne leti toliko na vas ampak na tiste, ki so dolžni ukrepati za vami in se sprašujem, če je bil ugotovljen sum korupcije, je dolžnost komisije tudi, da poročilo pošlje naprej. Treba je povedati: Bilo je narobe, gre za korupcijo ali
za kazenski pregon ali pa je v redu. In zgodba se zaključi, sicer se bo še leta in leta valjala in ko bo treba, se jo bo povleklo ven za politične namene.
Filiput: Ravnokar sem govoril s Petro, ki nam s strani Občine pomaga. Župan pa mi je ravnokar pokazal odgovor protikorupcijske komisije. Prav tako pa smo tudi mi zadevo predali naprej, da bi se to uredilo.To smo predali naprej maja letos. Neznani glas: Letos ali lani?
Filiput: Letos. Oziroma, lani, ker je poročilo iz leta 2012. Odgovor protikorupcijske komisije pa je prejel župan decembra 2012, mi ga sploh nismo dobili v vednost.
Nardin: Mislim, da bi kot občinski svet morali biti seznanjeni o zgodbi, ki se že dolgo plete in bi bil čas, da se tudi razplete in jo lahko odložimo v predal. Moja vprašanja in priporočila so naj NO nastopa odločno, saj je to najvišji organ nadzora v občini, nad njim pa ni nihče. Torej mora nastopiti odločno. Če ne boste postavljali mej, bo zgodba zbežala iz rok. Nič drugega.
Kaj pa javnost?
Nato so govorili še o nenavadno dragih javnih naročilih, pa o tem, da je nemogoče pregledati vsa javna naročila. Govorilo se je tudi o tem, da občinski inšpektorat zaostaja z delom, predvsem zaradi predhodnega dela, pa o tem, da so tisti, ki dobijo na dom kazni, sami za to krivi, ker, kot pravi župan, “Vsak, ki dobi kazen, jo dobi zavestno, ker je naredil prekršek zavestno.”
Vsekakor pa je nenavadno, da je bila javnost o delu Nadzornega odbora obveščena zgolj naključno, preko vprašanja svetnika, ki ga je nekaj zanimalo. Kako se je zgodba zaključila, kdo je za zgodbo kriv, ali je šlo za napako ali za sum korupcije, kaj je protikorupcijska komisija ugotovila in pred dvema mesecema tudi sporočila občinski upravi, pa tako ali tako ne vemo. Bomo pa poizkusili izvedeti, seveda.	am
Malija in Nožed kot Romeo in Julija
Makadam še ne bo izgintf
Malija in Nožed si še tako želita povezave, a ne gre. Tudi, ko so se na Občini odločili, da bodo to cesto uredili, so vmes posegli osebni interesi, oziroma, kot je povedal župan, prava izsiljevanja. Dogovor menda ni bil možen z dvema občasnima stanovalcema, takoimenovanima vikendašema, ter enim domačinom. V občinski upravo so tako udarili po mizi in bodo zadnjih 100 metrov ceste pač pustili v prvotnem stanju. In menda bo to “modus operandi" ob podobnih primerih tudi v prihodnje.	am
Občina nadzira občino
S “scagneti" in koriti do enotne podobe
Občinski svetniki so na četrtkovi seji poslušali informacijo o načrtovanih ukrepih za oživitev in polepšanje starega mesta, kar naj bi dosegli z osvetlitvijo podhodov, namestitvijo klope in pručk, korit za zelenje in obnovo fasad v najbolj obiskanih ulicah starega mesta. Župan je edini opozoril, da brez sodelovanja prebivalcev ne bo šlo.
r-*' ,-»>«
«1
Wmrt


Na četrtkovi seji občinskega sveta je višja svetovalka za urbanizem na Občini Izola Teura Raschini občinskim svetnikom predstavila projekt urbane ureditve mestnega jedra. Kot nam je povedala Raschinijeva, projekt prenove urbane opreme v Izolskem starem mestnem jedru predvideva ureditev dolge klopi in točkovnih klopi v sklopu območja pri Svetilniku ter ureditev povezovalne poti med parkom in mestnim uličnim središčem, dopolnitev in usklajevanje prisotnosti zelenja in elementov za posedanje v štirih mestnih ulicah ter osvetlitev značilnih mestnih podhodov. Namen ureditve pa je ustvariti enovito podobo starega mestnega jedra. O tem, kaj to pomeni in kako bodo to izpeljali, pa smo povprašali kar arhitekte samo.
-	Kaj je urbana prenova mestnega jedra? Gre za nekakšno posodabljanje starega dela mesta?
-	Na projekt lahko gledamo na več načinov. Občina je izkoristila priložnost, da se prijavi na javni poziv in pridobi evropska sredstva. Ena od možnosti je bilo povečanje atraktivnosti starih, zgodovinskih mestnih jeder. Zdela se nam je odlična priložnost, da uredimo vse te elemente, ki niso med seboj usklajeni, a to je morda le en del te zgodbe. Pomembno je tudi, da s tem projektom ustvarimo malo bolj prijazno in varno okolje, naprimer z razsvetljavo, ob tem pa smo pregledali tudi stare študije, ki so bile že narejene za staro mestno jedro. Želja je, da bi se tako občani kot obiskovalci sprehajali in se odpravljali v staro mesto. Poleg tega pa je zdaj, tudi na evropski ravni običaj, da se veliko
naredi za samo ureditev mestnih jeder, ter da se ljudi zvabi ven, na ulice, da prosti čas uporabljajo tudi na zunanjih površinah. In zakaj tega ne bi izkoristili, glede na to, da imamo res prelepo staro mesto, ki pa velikokrat žal ni izkoriščeno. Z enotno ureditvijo bi morda to dosegli.
- Sicer neusklajenost naprimer cvetličnih korit opazite predvsem arhitekti?
To je res. A večkrat smo se odpravili na spreho-M de po starem mestnem jedru in opazovali, kaj bi se lahko naredilo. Opazili smo ogromno kotičkov, mrežnih povezav manjših prostorov, ki niso ravno trgi, morda so samo razširjeni deli ulic, kjer bi se človek lahko malo ustavil, si kaj ogledal, med navednicami posedal. Vedno pravim, da se je treba tudi ustavljati, ne pa samo sprehajati. Zato bi radi uvedli neko rdečo nit, nek povezovalni element, ki se nato ponavlja, da je prepoznaven med sprehodom in da tisto celovito podobo starega mesto.
Zdi pa se mi zelo lepo, da so nekateri stanovalci že dokazali, da si želijo lepše ureditve, bodisi s hortikulturo, z dišavami in tako naprej. Veliko je stanovalcev, ki dajo nekaj na to in so svoje kotičke že uredili. Mi bi te kotičke radi povezali, morda s temi elementi ža posedanje, da bi prevzeli tradicije stanovalcev mestnega jedra s temi znamenitimi “scagneti", pručkami za posedanje, za druženje, saj so se v Izoli nekoč veliko družili po ulicah in mislim, da danes ni veliko drugače.
-	Druženje pred pragom naj bi bila tudi značilnost Mediterana.
-	Tako je, druženje sede na pragu. Tudi, ko smo imeli predstavitev na krajevni skupnosti Staro mesto, so se mi člani zdeli kar navdušeni nad projektom. Zaenkrat sicer imamo le programsko zasnovo in pravi projekt je še v pripravi, a zdelo se jim je zanimivo in nekateri so nam tudi povedali, kako se spominjajo otroških dni, ko so starejše gospe pazile nanje, seveda sede na teh pručkah.
-	Občutek je, da se po dolgem času vrača duh starega mestnega jedra, posebej na nekaterih ulicah.
-	Mislim, da staro mestno jedro skuša zaživeti, tudi z mlajšimi ljudmi, z mladimi družinami. Morda zato, ker so nekoliko nižje cene nepremičnin, a tudi zato, ker čutijo in razumejo vrednost starega mestnega jedra. In
zato tudi dajo veliko na urejanje.
-	Pričakujete da boste pri ureditvi sodelovali s stanovalci?
-	Vsekakor in mislim, da je tako tudi prav. Zato smo tudi pogledali, kaj so stanovalci sami že naredili.
-	Če prav razumem, bi radi logično povezali te lokacije.
-	Povezali in uredili, da bi dosegli skupno podobo, a tudi zato, da bi dosegli neko funkcionalnost. Opažamo, da je pomanjkanje urbane opreme, vsaj v mestnem jedru. Veliko je težav, povezanih predvsem s prostorom. Ne želimo velikih elementov, ki bi pritegnili pozornost, ampak predvsem si želimo filigranske posege in elemente.
-	Kje boste urejali?
-	Gre za nekatere ulice v starem mestu, ki so še posebej primerne za to. Naj omenim naprimer pot do Svetilnika, to je ulica, ki pride do Svetilnika mimo Tartinijeve ulice, in kjer se nam neposredno odpre park. Je na pol skrita, a poveže celotno mestno središče, tudi preko Besenghijeve palače. Sicer pa bi radi dosegli povezavo med ulicami s pomočjo teh skupnih elementov, ne pa s tablami, kot je to naprimer v Benetkah. Vsekakor pa ne bo velikih posegov v zelenje. Sem absolutno proti temu. Najraje bi urejali z uporabo kamnitih elementov.
-	Bo pol milijona evropskih sredstev zadostovalo?
-	Na žalost projekt še ni čisto zaključen in upamo, da ne bo večjih težav. Bi pa bili s temi sredstvi seveda zadovoljni, večina pa bi jih šla seveda v samo opremo.
-	Komu pa je to urejanje namenjeno? Domačinom ali gostom?
-	Vsekakor predvsem domačinom,
zato je tudi pomembno, kakšne so njihove želje.	am
Zupan za zakonitost, občan pa za pravico
Svetnik Liste Izolani, Slavko Samotorčan, je ob sklepanju o prodaji občinskega premoženja opozoril na primer najemnika občinske hiše na podeželju, ki je, v dogovoru z občino, v stavbo vložil veliko dela in denarja ter jo dobesedno prenovil, ko je izrazil željo, da bi jo odkupil pa so občinske strokovne službe opravile cenitev sedanje vrednosti stavbe in če najemnik ne bo plačal te cene jo bodo prodali drugemu, najboljšemu ponudniku. Cenilec je vrednost hiše ocenil na nekaj več kot 107 tisočakov, vlaganja najmenika, ki je v hiši že od leta 1955 pa na 58 tisoč evrov. Tako bi moral predlagatelj za odkup hiše, ki jo je sam vzdrževal polnih 75 let plačati okrog 48 tisočakov. Doktor Darjo Felda iz Kort je v imenu bolnega očeta, ki je vsa leta vzdrževal in obnavljal občinsko lastnino, Nadzornemu odboru Občine Izola poslal dopis v katerem je pojasnil nestrinjanje s takšno oceno vrednosti hiše, v kateri niso v zadostni meri upoštevani njihovi vložki. Strokovna delavka je pojasnila, da je takšno oceno vrednosti hiše podal cenilec, Župan pa je dodal, da mora ravnati v skladu z zakoni in da občina ne more in ne sme prodajati nepremičnin pod ocenjeno vrednostjo.
Občinski svetniki so z večino glasov potrdili pravni posel, ki bo sklenjen med Občino Izola kot prodajalko in predkupnim upravičencem oziroma najugodnejšim ponudnikom, kot kupcem za nepremičnino, z dvoriščem vred veliko 72 m2, po izhodiščni ceni 48.600,00 EUR. To seveda lahko pomeni, da če sedanji najemniki ne kupijo hiše po tej vrednosti, postane lastnik nekdo, ki bi ponudil več kot je ocenjena vrednost. Seveda smo dr. Feldo vprašali, kaj bodo storili.
-	Trenutno še čakam na odgovor Občinskega sveta, medtem ko sem prejel odgovor Nadzornega odbora, s katerim so me obvestili, da bodo primer obravnavali. Verjamem, da na prejšnji seji (tik pred sejo Občinskega sveta) primera še niso obravnavali, saj so malo pred sejo šele prejeli moj dopis in se z zadevo prvič neposredno srečali. Najbrž bi moral Občinski svet počakati tudi odgovor Nadzornega odbora, ki bo zadevo preučeval - ne vem sicer, kaj bi bila funkcija Nadzornega odbora.
-	Kako boste ravnali, če res pride do tega, da se občina odloči prodati nepremičnino z javnim zbiranjem ponudb?
-	Sicer res upam, da bodo odločitev umaknili ali spremenili, saj je treba ne nazadnje počakati na to, da se zapisnik sprejme (na naslednji seji). Morda bo še kateri izmed svetnikov premislil in se globlje pozanimal o stvari. Tudi na Uradu za upravljanje z občinskim premoženjem, na katerega je bil moj odgovor naslovljen, bi lahko ponovno preverili ozadje, saj sem jim sporočil svoj kontakt, če bi želeli zadevo razjasniti. Razočaran bom nad ravnanjem odgovornih v Krajevni skupnosti Korte, če ne bo odziva z njihove strani, saj bodo s svojo neodzivnostjo pokazali, kako jim prav nič ni mar za njihove krajane, ki so celo življenje živeli za svoj kraj in po svojih močeh doprinesli za razvoj vasi - še posebej takrat, ko je bilo veliko enostavneje kar oditi v mesto, kjer so bili pogoji za bivanje neprimerno boljši. Zgodovina se ni začela s tem mandatom, niti ne leta 1991, tudi prej se je bilo treba žrtvovati za “stvar”, pa še veliko več zanosa in prostovoljnega dela je bilo. Skratka še upam na kanček zdrave pameti, ur
----------------------------------------------- Pogled od strani
Tudi greznica je lahko velik problem
Tako se je zgodilo, da stanovalec, ki zadnje dve leti stanuje v edinem lastniškem stanovanju v hiši, kjer so ostala stanovanja občinska, je moral že šestkrat poklicati “na pomoč” komunalce, saj mu fekalije dobesedno vdirajo iz te nič kaj pravljične “podtalnice". Kar je pa še najbolj žalostno je, da odtok, ki mu “pognoji” stanovanje in verando niti ni njegov.
“Težava je v tem, da je bilo vse skupaj zgrajeno bolj na oko, cevi so postavljene brez padca, greznica je premajhna, poleg tega pa tudi težko dosegljiva s stroji, da bi jo lahko za prav izpraznili’’, nam je povedal stanovalec, ki ni mogel skrivati jeze nad še eno poplavo fekalij. “Tokrat sem šest ur čistil verando, naslednje jutro pa je gnojnica začela vdirati iz tuš kabine, vse do dnevne sobe in kuhinje, kjer sem še nekaj ur reševal laminat. Saj to ne moreš verjet!”, je dodal.
Kdo lahko ukrepa?
No, verjeti ne moreš niti temu, da to ne zanima takorekoč nikogar. “Na obisku sem imel že direktorja Komunale Denisa Beleta, ki pa mi je povedal, da Komunala lahko uredi zadevo na ulici, a kar se tiče moje verande, je pač to moja stvar. A to, da so stanovanja občinska res ni pomembno? Pa saj to niti niso moje fekalije. Kako naj jaz to uredim?”
Menda je za nerodno situacijo krivih več faktorjev, tudi ta, da ljudje straniščno školjko vsake toliko uporabljajo namesto kante za smeti. A to je že druga zgodba. Vprašanje dneva je predvsem, kako se izogniti rednim poplavam.
“Korak naprej smo naredili že s tem, da je tokrat tako zaudarjalo, da je začelo motiti tudi sosede, ki mi ob reševaju problema stojijo ob strani. Upam, da bomo skupaj našli rešitev, a mimo občinskih služb pač ne gre. Cevi so postavljene na občinski zemlji, priključene pa so na občinska stanovanja. Kot pravim, komunalce sem poklical že šestkrat, štirikrat sem poklical zasebnika, da počisti greznico. Res upam, da je to bilo zadnjič.”
Verjamemo, da je zadeva rešljiva. Vendarle, če sosedje stopijo skupaj, se da rešiti marsikaj. Tudi to, da fekalije potujejo po začrtani poti v sosednji Koper. Saj to vendarle tudi plačamo.
Ekonomija ni ekologija
piše: Franc Krajnc
Trgovine se vendarle tudi odpirajo
Na Sončnem nabrežju se namreč pripravlja nova dejavnost, takšno, pravijo, ki jo v Izoli še nismo imeli. A bolj kot popestritev turistične ponudbe nas veseli dejstvo, da poslovni prostor, ki je bil nekoč od Trgoavta, zadnja leta pa je, kljub zavidljivi lokaciji žalostno sameval, nas ne bo več opominjal, da živimo v času krize. Podoba Sončnega nabrežja bo nedvomno pridobila na estetskem vtisu, zaposleni na zavodu za zaposlovanje pa bodo morda imeli nekaj manj dela. In to tudi nekaj šteje.	am
Potrebujemo program politične preobrazbe
Politični prostor v Sloveniji je razcepljen, razgradljiv in služi za udejanjanje lastnih interesov, večkrat tudi v škodo posameznikov in družbe kot celote.Prišel je čas, ko se moramo vprašati ali nas ljudje, ki so Slovenijo skorajda pripeljali na kant, lahko še vodijo?
Pojav strankokracije je postal za Slovenijo nevaren, saj lahko državne in druge institucije, pa tudi izvoljeni posamezniki, postanejo talci strankarskih zapovedi kako naj ravnajo, kako naj glasujejeo. Ste morda opazili kakšnega poslanca, ki med sejo DZ telefonira in se posvetuje s svojim strankarskim liderjem kako naj glasuje?
Neodgovorna dejanja profesionalnih (plačanih) politikov, predvsem pa neznanje in neobvadovanje celote, so Slovenijo pripeljala do skorajšnjega finančnega zloma države, padca BDP, skrhanega ugleda v svetu in revščine velikega števila državljanov, ki nimajo nobene možnosti za izražanje svojih zahtev po pravičnosti, razen seveda z demonstracijami na cestah in trgih. Dosegli smo nekakšno odstujenost delavcev od politike in podjetja, nekdanji socialistični direktorji pa so se prelevili v kapitaliste ali hlapce tajkunom.
V Sloveniji imamo trenutno pravo posebnost. Ministri in strankarski vodje odhajajo, ker tako hoče ljudstvo, hkrati ostajajo in bolj ali manj na tiho snujejo novo vlado ter si tako v resnici zagotavljajo obstanek v dobro plačani politiki in še večjo trdnost stolčkov! To vsekakor ni normalno, vsaj za demokratično družbo ne!. Nekaj je hudo narobe in to je jasen dokaz, da ne bomo doživeli nikakšnega »očiščenja« in ob obstoječem volilnem sistemu ne bomo videli novih nekontaminiranih obrazov. Nekatere zadeve z milijonskimi poneverbami ali primanjkljaji se ne premaknejo tudi celo desetletje, zato potrebujemo program korenite preobrazbe, tako na gospodarskem kot tudi na družbenopolitičnem področju.
Drugi slovenski paradoks ali bolje rečeno smešnica je politična odgovornost. Pravijo, da so edino plačilo za politično neodgovornost volitve! Kakšna zmota. Politične stranke postavijo na vrh svoje liste kandidate, za katere menijo, da bodo s svojim delom in znanjem prispevali k gospodarskemu razcvetu države, a poglejte kaj se jev zadnjih petih letih zgodilo. Skorajda ni sektorja, ki ne bi nazadoval. Nastala so strahotna strukturna neskladja, Slovenija se je medtem krepko zadolžila za neto 17 milijard evrov, ki jih bodo plačevala pokolenja, politiki pa nam pripovedujejo nedokončane pravljice in gradijo gradove v oblakih. Ponovna negativna ocena ameriške bonitetne hiše pove svoje.
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoje osebno mnenje, ki je lahko tudi enako mnenju redakcije.
MANDRAČ 5 IL mandr/cchio
’KS IZOLA * STARO f£ST0

CL 1S0LA ‘ CITTA' VECfflIA
GIMIFF
knjigima In papirnica librcrla a cartokrla
lacla. trg 22. juli|a 6 — tel.: 056/62-022
eda smerdu tel.: 066/6i-*S8 — me rje te mlsluar tel.: 066/63-707
NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN!
To potrdilo je treba predložiti sve tovalcu zaposlitve ob vsaki priglasitvi.
Kandidat, ki ima pravico do zdravstvenega varstva ali do denarnega nadomestila, se mora zglasiti pri svetovalcu zaposlitve najmanj enkrat mesečno, če teh pravic nima, se mora zglasiti vsaj enkrat na tn mesece.
če se kandidat v navedenih rokih ne zglasi pri svetovalcu zaposlitve ali če se ne odzove njegovemu pi;. menemu vabilu, izgubi pravice, ki mu gredo iz naslova začasne nezaposlenosti. Če se ne zglasi niti na ponovno vabilo, ga skupnost črta iz evidence
Kandidat mora vsako spremembo bivališča sporočiti svetovalcu zaposlitve
Občinska skupnost za zaposlovanje
dz-oUa,
POTRDILO O PRIJAVI
Priimek t3z.pLn,U _............
Ime	kLArtA-VVLOul
Kar znak	Po.LL.PkJ
Pokhc oziroma
smer izobraževanja OOV60NA Datum prijavo	4 ^ ^
ŠTEVILKE ZA STRAH
Občinska skupnost za zaposlovanje je stisnjena v majhno sobico na Veluščkovi št. Z Soba je majhna in majhne so možnosti tistih, ki vstopajo vanjo z upanjem, da bodo izvedeli za prosto delovno mesto. Majhna je soba še manj je delovnih mest, zato pa je obiskovalcev v njej iz dneva v dan več. Decembra se je v njej zvrstio 543 nezaposlenih tzolanov, od tega 244 žensk in kar 230 mlajših od 26 let.
Večina je nekvalificiranih delavcev ( 227 ), 140 je tistih s poklicno šolo, 143 je srednješolcev, 21 je višje in 12 visokoizobraženih brezposelnežev. Lahko bi rekli, da je struktura brezposelnih boljša od tiste v podjetjih, a je to že druga pesem. Med višješolsko izobraženimi je največ pomorcev, visokoizobraženi pa so vsi po vrsti cfružboslovci.
106 je tistih, ki iščejo šele prvo zaposlitev.
Kaj pa socialna varnost nezaposlenih ?
Denarno nadomestilo za brezposelnost prejema 65 prosicev, znaša pa od 60 do 80 odstotkov povprečne plače prosilca za dobo šestih mesecev. Denarno pomoč v višini 2.800 dinarjev prejema 39 pripravnikov in tistih, ki nimajo več pravice do denarnega nadomestila
Obetajo pa se še lepši časi. Z novo zakonodajo naj bi denarno nadomestilo znašalo le 60 odstotkov povprečne plače, stečajniki naj bi ostali 'na suhem", denarna pomoč pa bo dosegla le 80 odstotkov minimalne plače v ‘državr.
PROSTA DELOVNA MESTA DNE 2Z 1.1991
-	Organizator kulturnih prireditev ( ZKO Izola)
-	Radiološki ing.-pripravnik ( Bolnica Izola)
P«
j Luka Koper potrebuje 20 skladiščno transportnih delavcev (težakov op. p.)
Nezaposlenost o kateri smo svoj čas stišali le od tistih, ki so vedeli povedati, da je kapitalizem pred propadom, prihaja v naše hiše. Izola je najmanjša slovenska občina in njene težave ne bodo bistveno "stresle’ novonastajajoče države pod Alpami, vendar to ne pomeni, da bodo socialni nemiri, ki jih je pričakovati, manj odmevni kot drugje. "Grejejo" jih nekatere poteze, ki nas vračajo v čase brutalnega kapitalizma velikih socialnih razlik. Ta spoznanja so nas vodila ob pripravi tokratne številke Mandrača. Mimogrede, s predstavniki drugih izolskih krajevnih skupnosti smo se dogovorili, da ga bomo ponudili v prebiranje in ustvarjanje tudi niim.
Uredništvo
Nova nadaljevanka ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI
Zaposlen sem v Mehanu kot lanser - oskrbovalec v oddelku kjer proizvajamo velike fliperje. Trenutno sem na takoimenovanem čakanja 4. februarja pa naj bi se vrnli na de'o. Po štrajku smo dobii izplačano novembrsko plačo, kaj bo z decembrsko ne vem, kaj s februarsko iz lanskega leta pa še manj. Potnih stroškov nismo dobili že od oktobra.
Pri znancih sem si izposodi denar za elektriko, za drugo sem imel nekaj privarčevanega Vsako jutro vstajam zgodaj in hodim po Izoli v upanju, da mi bo kdo ponudi kakšno priložnostno dela vendar dela ni. denarja pa tudi ne. Ostaja mi le še upanja da se bom 4. februarja res vrni na delo v tovarno.
Vojko Tomažič Gregorčičeva 78 Izda

SP**
Rokometaši so zasluženo prvoligaši
Rokomet

S $3 I. \
____»J,
Namizni tenis
Cimos: Istrabenz plini 30:26 (12:12)
Cimos Koper: Vran 5 obr., Rapotec
5,	Osmajič 3, Bombač 3, Brumen 5 (3), Bundalo, Boškovič 3 (začetna sedmerka); Škof 10 obramb, Do-belšek, Grzentič, Krivokapič 1, N. Poklar 1, Hrastnik, Konečnik 1, Ga-vranovič 6, Darovec. Trener: Fredi Radojkovič
Istrabenz plini Izola: Kevič 15 obramb. Božič 8 (2), Redžič 4, Smolnik, Gorela 2, To. Ponikvar, Jurič 2 (začetna sedmerka); Gregorič, Jelovčan 2, Dolenc 1, Kojič, Bubnič, Koštric, Ti. Ponikvar, Fidel
6,	Slobodnik. Trener: Borut Hren. Naši fantje so držali besedo. Čisto po moško so se udarili s Koprčani, ki se ob zgodnjem vodstvu Izole s 5:2 niso več znašli na domačem parketu. Minuta odmora Fredija Radojkoviča je zalegla, da so Koprčani izenačili, a se niso odlepili od Izolanov. Slabih deset minut pred koncem so sicer vodili za tri zadetke, a je Peter Božič s tesnim pokrivanjem nosilca koprske igre Deana Bombača zaustavil nalet rumeno modrih, tako da sta ekipi odšli na odmor pri izenačenem izidu. Nastop Izole je bil v tem delu zelo dober: obramba je sicer imela nekaj malega spodrsljajev, a se je čvrsto upirala domačinom, tudi Kevič je dobro opravil svojo nalogo, zadovoljni pa smo lahko tudi s prikazanim v napadu. Sploh z igro v prvi četrtini, ko je Izola hitrimi protinapadi in prenosi žoge pokazala, da zna igrati dober rokomet. V nadaljevanju so gostitelji »kopirali« izolski nastop v uvodu tekme in pobegnili za tri gole. Minuta premor Boruta Hrena ni pomagala, saj se izolski rokometaši niso uspeli zbrati. V obrambi jim ni več šlo kot v prvem delu, prvi zadetek pa so dosegli šele po osmih minutah, ko je Cimos postavil delni izid 6:1. Skoraj na sredini polčasa so domači imeli prednost osmih golov (22:14) in pričakovati je bilo hud poraz Izole. Vendar naši rokometaši niso dvignili bele zastave! Koper je zaigral nekoliko bolj ležerno, kar so naši izkoristili in s tremi zaporednimi zadetki Dušana Fidela znova napovedali boj za točke. Kljub boljši igri Cimosa v obrambi ter razigranemu vratarju Škofu je Izola uspela zadevati in je v 57. minuti znižali zaostanek na 24:22. Vendar Cimos ni dovolil presenečenja pred domačim občinstvom in je v zaključku še nekajkrat zadel ter z novo zmago pred svojim občinstvom popravil vtis po prvenstvenem porazu z Mariborom.
Srečanje je bilo sicer borbeno, vendar športno - tudi po zaslugi najboljšega sodniškega para Peter Ljubič in Nenad Krstič.
Dušan Fidel, Istrabenz plini Izola: “S prvim polčasom sem zadovoljen, igrali smo dobro. Med 30. in 40. minuto pa smo imeli mrk in tam smo izgubili dvoboj. Če tega ne bi bilo, bi bila tekma enakovredna do zadnjih minut. Morda bi se jim pred koncem še zatresle roke ... Če bomo ponovili takšne igre, lahko računamo na sedmo ali osmo mesto v končnici.”
Izola ostaja na 9. mestu in ima 12 točk. V soboto odhaja na gostovanje k ekipi Jeruzalem Ormož, ki je z enakim številom točk mesto nižje na lestvici. Zatem jih do konca rednega dela prvenstva čakata še dve domači tekmi: 27. februarja proti Trimu Trebnje ter 9. marca proti Celjanom.
Odbojka
Galeb grup Robotina - Calcit Volleyball 2 1:3 (-12,16,24,24)
V 17. krogu 3. DOL - zahod so se Izolanke pomerile z vodilno ekipo prvenstva in po dramatični igri srečanje izgubile v zaključku zadnjih nizov. Naša dekleta so začela odločno in brez težav prišle do zmage v prvem nizu.
Vendar v nadaljevanju niso uspele ponoviti svojega nastopa, saj so gostje zaigrale kot prerojene in so brez večjih težav prišle do izenačenja v nizih. Kot je razvidno iz rezultata, se je tekma lomila v končnici obeh zadnjih nizov: ekipi sta bili namreč izenačeni, na koncu pa so bile uspešnejše Kamničanke. Izolanke gre vsekakor pohvaliti za tokratni nastop, kajti z malo več zbranosti in sreče v zaključku zadnjih dveh nizov bi se tekma obrnila v korist Izole. Izidi posameznih nizov z izjemo drugega pa dovolj zgovorno pričajo o tem, da so bila naša dekleta enakovreden partner kamniškim odbojkaricam, ki so se tako okrepile na vodilni poziciji.
Izolanke kljub porazu še ostajajo na tretjem mestu. V petek bodo gostovale pri škofjeloškem Partizanu, ki je na četrtem mestu z enakim številom točk.
l.SNTL-članice
Arrigoni: Interdiskont 2:5
V	soboto so članice igrale doma proti prvi ekipi letošnjega in lanskega državnega prvenstva. Ekipa Inter-diskonta iz Raven na Koroškem je bila skozi cel dvoboj boljši nasprotnik in zasluženo zmagala. Po eno tekmo sta zmagali Maja Milenkov-ski in Urška Čoklej. Kljub porazu je naša ekipa ohranila peto mesto na prvenstveni lestvici.
2. SNU-člani
Muta: Arrigoni 5:2
Člani so odigrali prvo tekmo zjutraj na Muti. Proti ekipi, ki je ob Arrigoniju kandidat za drugo mesto v letošnjem prvenstvu so naši člani odigrali nekoliko pod pričakovanji. Čeprav so bili po igri povsem enakovredni, so v odločilnih trenutkih dvoboja bili domačini bolj zbrani. Po eno tekmo sta zmagala Simon Frank in Gregor Vukovič.
Sobota II: Arrigoni 1:5
V	popoldanski tekmi so bili naši igralci favoriti in to v dvoboju tudi pokazali. Po dva dvoboja sta zmagala Gregor Vukovič in Simon Frank, enega pa Kristjan Ludvik. Kljub porazu proti Muti naši igralci še vedno ostajajo na visokem drugem mestu prvenstvene lestvice. Zal pa imamo odigrano tekmo več od ekip, ki so takoj za nami, tako da ohranitev drugega mesta, ki vodi v kvalifikacije za prvo ligo ni odvisna samo od nas.
Erik Paulin uspešno na Češkem
Od srede do nedelje je na Češkem, v mestu Hodonin potekalo odprto prvenstvo Češke pod okriljem svetovne namiznoteniške zveze.
Za kadetsko ekipo Slovenije je nastopil Erik Paulin, skupaj s Hru-stničanom Darkom Jorgičem. V predtekmovalni skupini sta prepričljivo s 3:1 premagala Češko B in Grčijo. Še bolj gladko, s 3:0, pa sta premagala ekipo Anglije.
Pravo presenečenje sta pripravila v osmini finala, ko sta s 3:1 ugnala močno reprezentanco Belorusije. V tesni in povsem enakovredni tekmi sta nato s 3:2 klonila v četrtfinalu proti ekipi Rusije.
V posameznem delu se je Erik kot drugi uvrstil naprej iz predtekmovalne skupine. Za med 32 je s 3:0 premegal Turka Vigenlerja, nato pa je za uvrstitev med 16 najboljših s 3:0 ponovno izgubil proti Rusu Zi-marinu.
Lep uspeh sta z Darkotom dosegla tudi v igri dvojic z uvrstitvijo med 16 najboljših.
Keguanje
Po gostovanju pri drugouvrščeni Radenski in gladkem porazu z 3340 : 3193 oziroma 7 : 1 so se za izolane pričele tekme za obstanek. V soboto je v goste prišla ekipa Korotana iz Prevalj in se dolgo upirala domačinom, saj je Konec s 590 p.k. v zadnjem paru naredil vso razliko v kegljih v korist izolanov. Končni rezultat je bil 3385 : 3337 oziroma 6:2. IZOLA 3385:3337 KOROTAN 6 : 2 Gorjup 572:571 Sonjak 1 : 0 Širca 569:573 Kos 0 : 1 Mars 527:578 Žagar 0 : 1 Kumar 560:529 Rebernik 1 : 0 Kneževič 567:556 Golob 1 : 0 Konec 590:530 Franc 1 : 0 Lestvica l.B liga moški: 1. Gorica 25, 2. Radenska 20, 3. Pivka 17, 4. Škofja Loka 16, 5. Siliko 14, 6. Rudar 12, 7. Hidro 10, 8. IZOLA 10, 9. Fužinar 9, 10. Korotan 7 točk;
Dekleta so gostovala pri drugi ekipi Trebenj in z novim rekordom kegljišča slavile 3023 : 3267 oziroma 1 : 7. Še enkrat več so izolanke zaigrale izenačeno saj ni z rezultatom ni izstopala nobena igralka in tako dosegle odličen rezultat.
TREBNJE II. 3023:3267 IZOLA 1: 7
Godnjavec 441:543 Stankovič 0 : 1
Mulh 519:525 Stegovec 0 : 1 Škafar 563:567 Černelič M. 1 : 0 Novak 464:517 Mlač 0 : 1 Flisar 535:559 Gregorič L. 0 : 1 Oven 501:556 Ugrin 0 : 1 Lestvica 2.liga zahod ženske: 1. IZOLA 20, 2. Novo mesto 14, 3. Kočevje 12, 4. Pivka 10, 5. Brest II. 10, 6. Medvode 6, 7. Slavija 6, Trebnje II. brez točk;
V soboto, 23.02.2013 igrajo doma le dekleta ob 13.00 proti ekipi SLAVIJE. Moška prva ekipa odhaja v Trbovlje k ekipi Rudarja druga pa v Pivko k drugi ekipi Pivke. (Gorazd)
Izola denarja ni videla?
Ob koncu lanskega leta je tržaški 1L Piccolo pisal o nenavadnih finančnih transakcijah Triestine oziroma predsednika Giorgia De Giorgisa, ki je, pred dokončnim finančnim zlomom z računa tega, nekoč velikega kluba, nakazal velike količine denarja (govori se o 4 milijonih eurov) na neznane račune, med tistimi, ki jih preiskujejo kriminalisti pa se je znašel tudi izolski nogometni klub, ki je predsedniku Triestine in sodelavcem, ki so že pred obtožnico, najverjetneje omogočil izvedbo dela teh finančnih transakcij.

v
\ r
Po II Piccolu in spletnem portalu Regional obala povzemamo, da naj bi Triestina leta 2007 preko MNK Izole kupila Thierry Aude-la, Nicolasa Desenclosa in Miche-la Ornecka za skupno vrednost 900.000 evrov. Nogometaši so prišli iz uveljavljenih francoskih nogometnih klubov, kot so Montpellier, Monaco in Auxerre. Triestina bi morala dejansko njim plačati transfer za prestop, vendar so s trikom izvedli najprej prestop v amaterski izolski nogometni klub, ki se je boril za preživetje v nižjih ligah.
Po naših virih so bogati klubi v nekem obdobju kupovali igralce iz podobno rangiranih moštev tako, da so jih najprej kupili nižjerangirani klubi in zanje odšteli minimalno denarja ali včasih celo nič, potem pa so jih ti nižjerangirani klubi „prodali“ zainteresiranim bogatim klubom.
V	primeru Triestine bi to funkcioniralo na naslednji način: Primor-skoligaš MNK Izola kupi mladega igralca francoskega prvo ali dru-goligaša, ga registrira kot svojega igralca in ga nato poceni “proda" resnično zainteresiranemu klubu (Triestini). Seveda pa to le ni tako preprosto, saj mora tak igralec imeti certifikat ki mu ga izda nogometna zveza, iz katere igralec prihaja.
Dva od treh francoskih igralcev, ki so bili v Izoli (Thierry Audela, Nicolasa Desenclosa in Michela Ornecka) sta dejansko imela pogodbi sklenjeni z Izolani do leta 2009 in bila prijavljena na NZS ter tudi odigrala nekaj tekem. Tretji, Desenclos, pa je Izolanom dokaj neznan, razen tistim, ki so v italijanskih časnikih brali o tem, da je zaigral za milanski Inter. Desenclosa je kupila Triestina skupaj z Interjem iz Milana, tako da je bil igralec v solastništvu obeh klubov, kasneje je igral v Belgiji in francoskih nižjeligaših. Audel pa je imel malce boljšo kariero v Piši in San Marinu.
“Izolski nogometni klub tega denarja ni videl”, so vest komentirali tisti, ki so bili takrat in so še vedno blizu izolskemu moštvu, “sicer bi se to poznalo tudi na sestavi moštva in na rezultatih.” Kam in s čigavo pomočjo je denar Triestine izpuhtel iz njihove blagajne zdaj še preiskujejo. Mi pa smo prebrskali naše arhivske številke Mandrača in tam našli zapis o omenjenih prestopih igralcev.
Mandrač -16. avgust 2007
V	Mandraču smo 16. avgusta 2007 v zvezi s temi nenavadnimi prehodi objavili naslednji članek:
Izolan v prvi postavi črnomodrih
Kar presenečeni smo bili ob spremljanju prijateljskih nogometnih tekem in posebej turnirja Birra Moretti na katerem je slavila ekipa Interja v kateri je velik del srečanja odigral francoski igralec Nicolas Desenclos, ki naj bi v Inter prišel iz izolskega tretjeligaša. Vest je seveda imela preveč neznank, da bi jo kar tako preslišali, zato smo se v uredništvu lotili pregledovanja internetnih strani, da bi izvedeli kaj več o tem virtualnem Izolanu in predsednik Aleš Milanič nam je povedal, da je MNK Izola kupila tri mlade igralce treh francoskih klubov (Montpelliera, Monaca in Auxerra) z željo, da okrepi vrste svojega prvega moštva. Potem pa so v klubu dobili zelo dobro ponudbo Triestine za prvega od igralcev (Desenclos-a) in seveda so se v klubu odločili, da ga prodajo Triestini.
Triestina ga je kupila skupaj z Interjem iz Milana, tako da je igralec v solastništvu obeh klubov. Po besedah Aleša Milaniča se nekaj podobnega zdaj obeta tudi s preostalima igralcema, saj gre za res kvalitetne mlade in perspektivne igralce.
Tako je dejansko zanikal govorice, da je Izola odigrala zgolj vlogo vmesne postaje: “Mi smo igralce kupili za našo prvo ekipo, res pa je, da se zanje zanimajo tudi močni klubi v sosednji Italiji, zato jih verjetno ne bomo obdržali pri nas" je še povedal Milanič. Nesojeni Izolan Desenclos je trenutno v vrstah Interja s katerim je odigral nekaj pomembnih pripravljalnih tekem, v Triestini pa upajo, da bo okrepil njihove vrste.
Malo podatkov
Iskanje podatkov o omenjenih prestopih seveda ni preprosto, saj v takoimenovanem Calcio-mercatu kar mrgoli neznank, še posebej v primeru mladih igralcev. Tudi o Nicolasu Desenciosu (letnik 89) na internetu ni veliko podatkov, zelo različne pa so tudi informacije o izolskem tre-tjeligašu.
Tutto Mercato web piše o tem, da je v sezoni 2006/2007 Desenclos nastopal v slovenski prvi ligi kot član NK Izola. Francoski časopisi so zapisali, da je bil mladi francoski igralec med 24-timi igralci milanskega prvoligaša, ki so se predstavili na turnirju Birra Moretti.
Nogometni klub Triestina je na svoji spletni strani zapisal, da je v začetku avgusta sklenil pogodbi o nakupu dveh igralcev, češkega napadalca Sediveca in francoskega branilca Nicolasa Desenclosa iz Interja (po formuli solastništva). V sezoni 2006/2007 je po njihovih podatkih nastopal v prvi slovenski ligi kot igralec NK Izola. Tržaški časniki pa pišejo, da je
okrepitev rezultat dobrih odnosov med Triestino in Interjem in da je igralec član moštva Isola dTstria. Tudi veliki France Fo-otbal je nesojenega izolskega nogometaša postavil celo v naslov članka: Nicolas Desenclos - rezerva Montpelliera v milanskem Interju? Zapisali so, da je igralec še vedno član izolskega nogometnega kluba.
Kje pa je končalo 900.000 Eur?
ur
DRUŠTVA SPOROČAJO
DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE IZOLA Ohranjevanje zdravja v Termah Zreče
Člani in podporni člani, obveščamo vas, da bomo v ponedeljek 14.01.2013 pričeli z vpisovanjem za 7. dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče. Odhod: 16.03.2013 / Prihod: 23.03.2013
Praznovanje Dneva žena
Člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo v soboto 9.03.2013 praznovali dan žena ob prijetni glasbi in dobri hrani v Rivieri - gostinski šoli v Izoli s pričetkom ob 18:00 uri. Z vpisovanjem bomo pričeli v četrtek 07. 02. 2013. Vse ostale informacije boste dobili na sedežu društva.
Telovadba
Člane in podporne člane obveščamo, da smo ponovno pričeli s telovadbo vsak ponedeljek ob 10:30 uri. Vljudno vas vabimo k telovadbi!
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO
Društvo bolnikov z osteoporozo Izola vabi svoje redne in tudi nove članice k redni rekreativni vadbi (telovadbi). Več nas bo, bolj prijetno bo 1 Mesečni prispevek je 15 eur.
Informacije in prijave na tel. št.: 040/270 040 ali 05/641 45 63.
Zimski urnik nordijske hoje na obali
Simonov zaliv: ponedeljek ob 16,00 četrtek in soboto ob 10,00 Bonifika: torek ob 17,00 (osvetljeno), Lucija: petek ob 10,00 Vsi udeležeci lahko izbirajo in kombinirajo več lokacij za vadbo.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA
Društvo upokojencev Izola vabi vse ljubitelje cvetja na sejem ORTO-GIARDINO v Pordenone, v soboto 2. marca 2013. Cena prevoza bo ca 15,00 EUR, odvisno od števila udeležencev.
Informacije v DU na Plenčičevi 3, v pon. med 9. in 11. uro in sredo med 15. in 17. uro, ali po telefonu štev. 6419 737. Prijave zbiramo do 18.02.2013.	Predsednik: Alojz Pečan
AMD IZOLA
AMD Izola vabi člane na redno letno skupščino društva, ki bo v sredo, 27. februarja ob 17.00 uri na sedežu društva. Industrijska cesta 4. (nasproti Butan plina). Na skupščini bomo volili tudi novega predsednika društva in ocenili opravljeno delo ter sprejemali program dela za leto 2013.
Mario Carboni, sekretar
Opravičilo
Gospodu Poropatu in Društvu invalidov Izola se javno opravičujem za javno izrečene besede na letnem občnem zboru.
Olga Palčič
SMEROKAZI
Četrtek 21. februar 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00 Eduardo De Filippo
FILUMENA MARTURANO
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / Režija : Katja Pegan
Igrajo [Saša PAVČEK (Filumena Marturano), Bine MATOH (bogat slaščičar), Ivo BARIŠIČ (kočijažek), Teja GLAŽAR (Filumenina zaupnica), Lara JANKOVIČ (mlada
Sorianova iskra)
Filumena, ki jo je premožni Domenico Soriano pred petindvajsetimi leti pobral iz napolitanske javne hiše in je ves ta čas zaman upala, da jo bo vzel za ženo, nenadoma na smrt zboli. Da bi ji olajšal zadnje ure, se Soriano z njo na smrtni postelji poroči -tedaj pa Filumena kot po čudežu ozdravi.... _______________Vstopnina lOeur v predprodaji, I3eur na dan prireditve___
Petek 22.februar 2012
Metna knjižnica Izola - ob 19.00 predstavitev knjige
Gcljbčl krompirja avtorice Natalije Pavlin.
Naše življenje je kot gajba krompir)a.Imamo gajbo in notri je polno krompirjev; mali krompirčki, veliki krompirji, eni že na pol gnili, drugi stari in zgubani, tretji pa že kalijo novo življenje. Tako kot v gajbi krompirja, se tudi v našem življenju skriva veliko različnih misli, čustev, odnosov in načinov delovanja. Življenje pa je čudovito, ko sprevidimo, sprejmemo in opustimo naše omejujoče navade in okostenelo delovanje polno strahu. Tako imamo z vsakim dnem več in ne manj. Tako šele živimo tisto, kar smo... Z avtorico se bo pogovarjala __________________Leticija Fortin, Vstop je prost,______
Sobota 23.februar 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00
Gledališka skupina » Amid di San Giovanni« iz Triesta predstavlja komedijo v tržaškem narečju
FRUTI GARBI
___________ Vstop prost
Ponedeljek 25.februar 2013
Gostilna Istra-Istria - ob 19.00
Večeri ob kdmillU Tokratni gost bo Lea Klemenc
Torek 26. februar 2013
Kulturni dom Izola - ob 19.00
Jug Etiopije
Sončna dvorana
/ ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv,Mavra).
vabimo na ogled razstave
Slike
Rok Kleva Ivančič
C30
INSUIA
GALERIJA • CiAU F RIA
Jeronima
KASTELIC
ANGELI REVOLUCIJE
Razstava bo na ogled do 6. marca 2013.
Galerija Al^a / Kristanov trg 1
razstava fotografij
REMIGIO
GRIŽONIČ
ATEUE DUKA piran
"Barve mojih horizontov" PRIMOŽ ŠUTAK Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu januarju: risbe na temo otroške poezije Janka Kleibencetla razstavlja njegova vnukinja Katarina Kleibencetl, zbirka starin zbiratelja in ljubiteljskega etnologa Janeza Janežiča in fotografska razstava - Piran - ljubiteljske fotografinje Barbare Kožar iz Pirana.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v
pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK “mailto:izola@borzaznanja.si” izola@borzaznanja.si
•	petek, 22. februar ob 19:00: predstavitev knjige »Gajba krompirja« avtorice Natalije Pavlin. Naše življenje je kot gajba krompirja.Imamo gajbo in notri je polno krompirjev; mali krompirčki, veliki krompirji, eni že na pol gnili, drugi stari in zgubani, tretji pa že kalijo novo življenje. Tako kot v gajbi krompirja, se tudi v našem življenju skriva veliko različnih misli, čustev, odnosov in načinov delovanja. Življenje pa je čudovito, ko sprevidimo, sprejmemo in opustimo naše omejujoče navade in okostenelo delovanje polno strahu. Tako imamo z vsakim dnem več in ne manj. Tako šele živimo tisto, kar smo... Z avtorico se bo pogovarjala Leticija Fortin. Vstop je prost.
•	sobota, 23. februar 2013 od 11:00 do 12:30: delavnica Čiščenja in programiranja kristalov s Simonom Plesničarjem. Uvodoma bo Simon Plesničar predstavil bistvene značilnosti kristalov in mineralov ter njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Sledil bo opis tehnik čiščenja, v drugem delu bomo skozi voden proces meditacije kristale in minerale programirali za določen namen. Energijsko čiste kristale bo predavatelj prinesel s seboj in si jih bo mogoče pri jem tudi kupiti. Delavnica je omejena je na 15 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja v izolski mestni knjižnici ali na telefonu: (05) 6631-282.
Legendarna reka OMO, kjer naj bi bila zibelka človeške rase in mnogo in še več zanimivosti, ki jih še nismo slišali.
Deželo nam bo predstavil ARNE HODALIČ, svetovno znan in priznan slovenski fotograf (urednik fotografije revije National Geographic Slovenija), popotnik in humanitarec. Živel v tujini, deloval kot novinar, gostujoči predavatelj za fotoreporterstvo in eden od avtorjev multime-dijske agencije »Corbis«, ustanovljene na pobudo Billa Gatesa ________________________Vabljeni, vstopnine ni!_______________________
Četretek 28. februar 2013
Kulturni dom Izola - ob 18.00 Gledališka skupina I Commedianti iz Trsta predstavlja
RICORDI DE CO’ IERO MULO
Vstop prost
Društvo prijateljev mladine Izola / Otroška delavnica »Zvezdice«
ZIMSKA »ŠOLA NA POČITNICAH«
Tudi letos v času zimskih počitnic organiziramo varstvo otrok od 1. - 5. razreda OŠ. Varstvo bo potekalo v naših prostorih na Gregorčičevi 21 vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30. do 15.30 ure. Organizirano bo tudi kosilo.
Prispevek staršev za varstvo je 6 EUR dan.
V času varstva bomo izvajali različne delavnice, odšli na orientacijski pohod, se igrali, poskušali pa bomo (odvisno od vremena) čim več časa preživeti zunaj.
V petek, zadnji dan počitnic, pa bomo odšli na sankanje na Sviščake, če bo sneg, seveda. Izlet bomo izvedli, če bo prijavljenih vsaj 20 otrok, cena pa je 15 EUR/osebo.
Prijave zbiramo na našem sedežu na Gregorčičevi 21 od ponedeljka do petka od 14. do 18. ure ali na telefon 040 38 55 29.Zadnji dan za prijave je petek, 22.2.2013.PO TEM DATUMU NE SPREJEMAMO PRIJAV, HVALA ZA RAZUMEVANJE.
Kultura in prosveta
Slovo pogumnega odvisnika umetnosti
Odšel je dolgoletni direktor Obalnih galerij, pobudnik številnih umetniških dogodkov in projektov, likovnik, Toni Biloslav. Bil je svetovljan, beneški študent, zaslužen za galerijo v Madridu in Benetkah, Koprčan po mladosti, Pirančan po delu in Izolan po kraju bivanja.
Toni Biloslav je bil človek Mediterana, ne preveč kompliciran pa vendar širokega duha in pogleda, ne preveč formalen pa vendar odgovorna oseba različnih inštitucij in projektov, ne preveč ambiciozen pa vendar poln idej, ki so ga vodile skozi prekratko življenje od enega do drugega projekta, od enega do drugega ustvarjalca in sodelavca.
Do decembrskega odhoda v pokoj je bil edini direktor Obalnih galerij Piran, od njihove ustanovitve, h kateri je leta 1974 tudi bistveno prispeval. Še pred tem je leta 1972, pri šestindvajsetih letih, ustanovil galerijo Meduza v Kopru, prvo prodajno galerijo v tedanji Jugoslaviji.
Pa ni bil ne podjetnik ne politik. Bil je umetnik, ki je slikarstvo in grafiko doštudiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, kot vrstnik in vzpodbujevalec Živka Marušiča in kasneje še nekaterih obalnih likovnikov, od Borisa Benčiča do Sergia Gobba, ki so generacijsko bili najbolj izrazita skupina mladih ustvarjalcev tega prostora. Toni je bil, čeprav vrstnik, vedno nekakšen mentor, mecen njihovega preboja v svet umetnosti, spremljevalec in prijatelj, ki se je znal domisliti, ko drugim ni prišlo na pamet. Čeprav je bil dober grafični oblikovalec s službo pri Delu, je ugotovil, da mu gre drugje bolje.
Ob odprtju razstave pozabljenih kipov japonsko istrskega kiparja Masayukija Nagaseja je pripovedoval tudi o tem, kako je nastala prva kiparska forma viva na Seči in o tem, kako je Naga-se prišel obiskati prijatelja, ki je delal na delavnici in potem ostal v Istri skoraj dvajset let. Mednarodni simpozij kiparjev Forma Viva v Portorožu je Toni Biloslav vodil od 1977 do konca.
Leta 1992 je ocenil, da je prišel čas da se slovenska in posebej primorska umetnost predstavi tam, kjer je umetnost najbolj na K ceni, v Rimu, Parizu, Londonu, S Madridu ....
0	Glede na to, da je bil v Mandri-| du ambasador Franco Juri, so se g odločili za Madrid, kjer je gale-> rij a A in A nekaj časa uspešno ? delovala, potem pa so jo, zaradi
1	stroškov, prenesli v njemu ljube " Benetke. A in A je bila prva slo-| venska galerija v tujini in Toni o je, najverjetneje, široko odprl £ vrata naši umetnosti.
Toni Biloslav je bil pobudnik številnih umetniških akcij, član mednarodnih umetniških žirij, gostujoči predavatelj, član Prešernovega sklada pri ministrstrvu za kulturo in soorganizator Piranskih dnevov arhitekture. In če se je le dalo je sodeloval tudi na različnih dobrodelnih akcijah, kot je bila dražba umetniških del za zavetišče v Svetem Antonu (foto).
Ob upokojitvi je obljubil, da se bo bolj aktivno vključil tudi v izolsko ustvarjalno in javno življenje sploh, saj si je z družino uredil dom v starem Jagodju in upal, da bo imel kaj več časa tudi zase in najbižje. Pa mu ni bilo dano.
Danes ob 13.00 bo v prostorih piranske galerije komemoracija v njegov spomin, v soboto ob lO.uri bo slovo na koprskem pokopališču, pokopan pa bo doma, v njemu tako ljubi Istri.	ur
Tako se je lotil "organiziranja umetnosti", najprej z razmeroma alternativno Meduzo v Čevljarski ulici v Kopru, potem pa z medobčinsko ustanovitvijo Obalnih galerij Piran, ki so kasneje dobile status regionalnega muzeja sodobne umetnosti s petimi razstavišči v Kopru in Piranu, s parkom skulptur mednarodnega simpozija Forma viva.
Rok je postal "veliki POK"
S pogovori proti osamljenosti
V soboto, 16. februarja je v okviru Borze znanja v izolski mestne knjižnici zaživela podporna pogovorna skupina za samske. Podporna skupina je namenjena vsem, ki se nahajajo v podobni življenjski situaciji, ki jim lahko predstavlja težavo in v kateri se čutijo sami ali nimajo možnosti, da bi svoje izkušnje delili z ljudmi, ki se nahajajo v podobnih okoliščinah.
Skupina je strokovno vodena, namenjena je tistim samskim, ki si želijo nekaj spremeniti v svojem življenju, svojo izkušnjo samskosti deliti s sebi podobnimi, ter vsem, ki so še v obdobju žalovanja za preteklo zvezo/partnerjem in ne zmorejo zaživeti na novo. Zato si želijo zaupnega pogovora na to temo - z nekom, ki bo pripravljen poslušati in bo razumel. Naslednje srečanje bo v soboto, 2. marca.
Rok Kleva Ivančič je mlad ilustrator in glasbenik. Glasba in likovno izražanje sta v njegovem življenju vzporednici, obe hkrati ljubezen, obe hkrati strast. V likovni umetnosti vidi svojo poklicno prihodnost, v glasbi svoj sproščeni jaz. Zanj je glasba poseben svet, v katerem se obenem sprošča in krepi samozavest. Rok Kleva Ivančič je namreč violinist pri glasbeni skupini Vruja, ki s svojo interpretacijo tradicionalnih skladb iz bogate istrske dediščine velikokrat pospremi njegove razstave in tako je bilo tudi tokrat na razstavi njegovih del v Sončni galeriji.
Pok, umetniško ime, s katerim se Rok Kleva Ivančič podpisuje pod svoje risbe in slike, je v likovnem svetu že precej znano. V njegovem domišljijskem svetu se med seboj igrajo tako škrati in druge duhovite pojave, kot tudi pošasti, spake in Smrt. Prvič je samostojno razstavljal še ne petnajstleten, leta 2005, v Manziolijevi palači v Izoli, sledilo je še nekaj razstav, dve od teh sta bili postavljeni tudi na Steni ustvarjalnosti Mestne knjižnice Izola. Nekatera njegova dela, ki so zmagala na likovnem natečaju mladih umetnikov, so bila postavljena na ogled na razstavi Artefatto 2008 - Blitz estetico v Trstu. Rok se je preizkusil tudi kot ilustrator v dveh otroških leposlovnih delih, Gusarji v vesolju in Vrtni palčki, ki sta izšli leta 2008 in že našli širok krog bralcev. Rok je končal Italijansko gimnazijo Gian Rinaldo Carli v Kopru in je uspešen študent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
Svobodna misel
Vodni in gozdni park Vinjole
Dokaj ambiciozna vizija ureditve območja med Malijo in Lucijo, ki bi ga predlagatelj, arhitekt Aleksander Rot uredil kot vodni in gozdni park, je stara dobrih sedem let. Pred tremi leti jo je že predstavil v piranski občini.
Danes, v četrtek, 21. februarja ob 18. uri, bodo v lucijski knjižnici pripravili pogovor o projektu, ki naj bi prispeval k turistični ponudbi tega območja. Gre za ambiciozno vizijo prostorske ureditve med Lucijo in Malijo poimenovane “Vodni in gozdni park Vinjole”, ki jo je izdelal arhitekt Alexander Rot iz Malije. Pred tremi leti je vizijo predstavil piranskim turističnim delavcem in zainteresirani javnosti.
Glede na to, da avtor prihaja iz Malije in da se tudi projekt vodnega in gozdnega parka začenja neposredno pod Malijo in se po sončni strani pobočja spusti do Lucije.
Vode je dovolj
Alexander Rot ni eden tistih arhitektov, ki bi najraje vse pozidali, ker imajo beton raje od trave. Ravno obratno. Kot velik zagovornik trajnostnega razvoja prostora v katerem
živimo je tudi njegov projekt nastal z željo po ohranitvi tega koščka še neokrnjene narave v neposredni bližini turističnih središč, ki bi lahko postal atraktivna turistična in rekreacijska atrakcija slovenske Istre. Gre pravzaprav za preplet vodnih bazenov oziroma jezerc, ki so primerni tudi za kopanje, okrog jezerc so speljane pešpoti, kolesarske steze, v bližini so adrenalinski parki, kmečki turizmi in druga avtohtona
Moja pot do tebe
Drugo februarsko srečanje borznikov znanja v izolski mestni knjižnici je združilo moči med energetsko terapevtko po metodi Barbare A. Brennan, Ireno Deržek Čuber in psihologom Aleksandrom Zadelom, ki sta vsak iz svojega gledišča ponazorila kompleksnost medsebojnih odnosov.
Kamorkoli se obrnemo, naletimo na odnos. Odnos do sebe, svojih staršev, partnerja, otrok, prijateljev, sodelavcev, odnos do zdravja in življenja, in še in še. Kadar so odnosi dobri in zadovoljujoči smo srečni, mirni in zadovoljni tudi sami. A kot nam je pogosto nedoumljivo življenje samo, so nam pogosto nedoumljivi tudi nekateri naši odnosi. Še posebno nekateri, ki imajo prav posebno težo in nas bremenijo.
Aleksander Zadel je uvodoma izpostavil, da ljudje v odnose z drugimi vstopamo celostno, z vso našo prtljago, z vsemi izkušnjami, prepričanji, vedenjem o sebi in znanjem o svetu. V teh odnosih imamo manjše ali večje težave - s partnerjem, z otroki, v službi s sodelavci,... Da bi postali zavestni v svojem delovanju je pomembno, da spoznamo tako svoj notranji svet kot tudi notranji svet osebe, s katero smo v interakciji (partner, sodelavec).
Deržek- Cuberjeva je v skladu s svojo ezoterično izobrazbo osvetlila, da smo veliko več kot samo fizično telo, um, čutenje in logično razmišljanje; poudarila je, da smo izvir čiste energije, ki se vedno znova izliva iz našega lastnega vira, se pretaka skozi energetsko polje namena, nato osebnega energetskega polja ali aure in od tam na fizično telo oz. v materialni svet. Iz materialnega sveta se pretok vrne po isti poti, nazaj v čisti izvir, obogaten z našo izkušnjo. Opisana pot energije in sploh vse, kar smo, čutimo, doživljamo, sporočamo, delamo - poslovno ali v prostem času -, kako se znajdemo v odnosih, osebnih in poslovnih, vse je določeno v našem energetskem polju.
Kakovostne medosebne odnose lahko dosežemo s spoštovanjem, poštenostjo do sebe in drugih, s poslušanjem, sprejemanjem drugačnosti, sprotno komunikacijo, zdravo mero humorja, z izkazovanjem nežnosti in dopuščanjem svobode.	Ksenija Orel
ponudba, celoten kompleks pa se navezuje na druge podobne poti in točke v soseščini, posebej med Malijo, Cetorami in Kortami.
Na veliki maketi, ki jo je izdelal zato, ker je opazil, da zgolj s skicami sogovornike včasih kar prestraši s svojo vizijo, izstopa osem jezer, skozi katera bi se voda pretakala izpod hriba Malije, po dolini Vinjol, vse do ravnega dela v Luciji. Potok Fazan bi bil z njimi povezan in tako bi ga tudi oživili. Vode za jezera je dovolj iz številnih neizkoriščenih vodnih virov. Izračunali so, da bi deset znanih vodnih virov s tega območja letno prineslo do 142 tisoč m3 vode, ki bi v letu dni napolnila jezero velikosti 700 m dolžine, 100 m širine in 2 metra globine. Vsa ta voda zdaj odteka v morje, namesto da bi jo koristno uporabili.
Prepričan je, da bi občine za projekt lahko dobile denar iz evropskih skladov, saj gre za cilje, ki jih Evropa odločno zasleduje.
Gre za razvoj podeželja, trajnostni razvoj, turizem, ekologija, medobčinsko sodelovanje itd. Za nekatere objekte, ki bi jih lahko uredili v dolini, skorajda že v Luciji, pa bi gotovo lahko dobili zasebnega partnerja, saj je že sam, ob predstavitvi tega projekta nekaterim znanim turističnim delavcem in hotelskim verigam v Nemčiji, kjer je sicer delal pred prihodom na Malijo, dobil veliko pozitivnih mnenj glede ustreznosti projekta.
Javno zasebno partnerstvo
Zaveda se, da je za realizacijo tega projekta, ki ga je pripravil povsem sam, brez dogovora z zainteresiranimi investitorji in brez stricev iz ozadja, potrebnega veliko denarja, zato načrtuje dokončanje projekta tja do leta 2030. Najpomembneje pa je, da bi občini Izola in Piran možnost realizacije takšne ideje zapisali v svoja občinska prostorska načrta, ki ju še pripravljata. Na ta način bi tudi zaščitili območje pred morebitnimi drugačnimi, naravi bistveno manj naklonjenimi projekti.
"Današnji turist ne potrebuje le hotela in restavracije. To ima doma. Vedno bolj ga zanima narava, zdravo življenje, zdrava hrana, rekreacija, doživetja v naravi. Vse to pa naša Slovenska Istra nudi, vendar je treba to ponuditi na ustrezen način." Alexander Rot svoj projekt ponuja že nekaj let, tako piranski kot izolski občini, vendar doslej ni prejel še nobenega konkretnega odgovora, kot da bi se ustrašili “prostega strelca" med urbanisti ali pa ga imajo za sanjača, čeprav je njegov projekt bolj uresničljiv, kot nekateri drugi posegi v prostor Slovenske Istre. Poleg te pa ima Alexander Rot še vrsto zanimivih predlogov, tako glede ureditve kolesarskih poti kot glede valorizacije arheološkega najdišča na Kaštelirju.
“Turist danes kupuje zgodbe, je radoveden in želi videti tisto, česar ne najde v vsakem koncu sveta ali supermarketu” še dodaja in vabi na nocojšnjo prireditev, ki ji bo v aprilu sledila tudi izolska.	d.M.
Porodni krči literarnega festivala
Zgodil seje prvi izolski Literarni festival, kot so literarne dogodke ob koncu prejšnjega tedna skupno naslovili člani društva Svilena pot. Seveda so za začetek ostali predvsem v lokalnih okvirih, vendar so nekateri literarni trenutki dali slutiti, da bi se festival lahko razvil v kaj več.
Na začetku je vedno tako. Najprej je treba veliko volje, nato podpora okolice, prijateljev in znancev, potem pa bodo prišli tudi ostali. Tudi v primeru Literarnega festivala društva Svilena pot je bilo tako.
V	petek zvečer je v galeriji 22 na Ljubljanski ulici Janja Sever gostila pesnici Vesno Bačnik in Barbaro Motoh Bračanov, Srečka Gombača ter izjemnega a tudi posebnega Ricka Harsc-ha, ki je tokrat prebral odlomek iz svojega zadnjega romana kar v slovenskem jeziku.
V	soboto dopoldne so dogajanje prenesli na prosto v Largo Pr spini, kjer je Boris Švagelj predstavil zanimivo literarno društvo Knjižni krog, ki ga sicer vodi izolski avtor Vanja Pegan. Sledila je še predstavitev izolske založbe Meander, ki jo vodi še en zaprisežen Izolan, Vlado Grlica, nato pa je odlomek iz svoje knjige Škrle in kamni iz zida, prebral Srečko Gombač.
Mimoidoči pisec z Dolenjske, Marjan Hren, je prebral nekaj aforizmov, ob tradicionalni Librami pa so za lepo dopoldne poskrbele gospodinje iz Cetor z okusnimi bobiči in slaščico. Osrednji in hkrati zaključni dogodek pa je bilo večerno srečanje literatov v Besenghijevi palači, kjer je Darjan Gorela gostil izolske pesnice Lucijo Beguš, Dragico Fičur, Patricijo Sosič in Marjetko Popovski, ki jih poznamo že iz pesniške zbirke Bilke v burji, nato sta se
predstavili še mariborska novinarka Petra Bauman in Izolanka Arjeta Bajsini Džaferi, Večer je, ob spremljavi Parida Di Stefana zaokrožil pisatelj Vanja Pegan, ki je prebral odlomek iz malega romana Štiri morske milje, ki je izšel lani kot njegovo že enajsto literarno delo.
Z bistveno več reklame bo naslednjič festival imel tudi več občinstva in Lakho postane zanimiv februarski dogodek.
m
WBk
g
>>
	
Izolanka Nika Lucija Frank iz Šareda je na 19. mednarodnem tekmovanju Mladi virtuozi - Etide i skale, ki je od 13. do 17. februarja potekalo v Zagrebu, zasedla odlično 2. mesto. Drugo nagrado si je prislužila z igranjem lestvice v D-duru, Crveno-bijele etide avtorja Frana Duroviča in Kreislerjeve Sicilienne and Rigau-don in the style of Francoeur. Devetletna letna Nika Lucija obiskuje 4. razred violine v glasbeni šoli Koper pri profesorici Tinkari Marinac, s klavirjem pa jo spremlja profesorica Nives Pavlič, ki je hkrati njena korepetitorka na nastopih in profesorica klavirja. Nika Lucija namreč od septembra obiskuje tudi prvi razred klavirja. Sicer pa je četr-tošolka in zelo pridna učenka.
1
S
1
Valentinovo srčkanje
Člani likovnega društva LIK Izola pod mentorskim vodstvom ustvarjalno in idejno presežnega Tea Tavžlja, s samimi dobrimi nameni in še bolj dobrimi idejami smo ustvarili različna srca različnih velikosti, oblik, sporočilnih vsebin in se na sv. Valentina pozno popoldne odpravili s srci posejati naše mesto. A glej ga, zlomka, od treh sprayev, s katerimi smo sejali naše srčke po izolski izložbah, sta dva popolnoma zatajila in tako so se naši dobri nameni kmalu končali z omejenim številom osrčenih izložbenih oken.
Pa naj bo to priložnost, da naše delo, vsaj v postnem času nadaljujejo vsi izolani - z razdajanjem srca svojim bližnjim, s toplo bližino, ki naj zamenja zavist, zamero in vse grdobije sveta.	Judita Miško
Felice Žiža ob kaminu
V ponedeljkovem večeru ob kaminu se je predstavil doktor, kirurg, politik, predvsem pa Izolan Felice Žiža, neozdravljivi Izolan, ki gre v Milje občasno samo prespat, kadar mu služba ter ostale obveznosti to seveda dovolijo.
Rojen v Puli, je že svoje otroštvo preživel med Porečem in Izolo, kjer je obiskoval tako vrtec kot osnovno šolo. Po končani Gimnaziji v Piranu je odšel na služenje vojaškega roka v Gornji Milanovac v Srbijo, kjer se je dokončno odločil, da bo študiral medicino. Uspešen nogometaš, atlet, pa tudi rokometaš, seje učil tudi igranja flavte, mandoline, pel pa je tudi v pevskem zboru.
Do leta 1995 je kot kirurg delal v tržaški bolnici na Cattinari, nato pa je sprejel delovno mesto v izolski bolnišnici, kjer je tudi strokovni direktor. Felice je v pogovoru opisoval življenje mladih v Izoli izpred trideset, štirideset let, od otroških iger do zbiranje vse izolske mladine v cirkolu v Besenghijevi palači, ki je svoj čas bila sedaž Italijanske narodne skupnosti. Tako središče za mlade v Izoli sedaj pogreša in se nadeja, da bi ga ponovno postavili predvsem, ker je ta kraj bil svojčas prostor, kjer so se dobivali vsi mladi Izolani ne glede na narodnost in poreklo. Predvsem pa je njegova Istrska identiteta zelo prisotna, ko govori o svoji družini in ribiškimi »pustolovščinami« z očetom Gvidotom na barki Deklica, pripovedim se je pridružil še gostitelj Egidio Krajcar in harmonikar Marino Sinkovič, ki sta dodala nekaj anekdot iz časa, ko so njihovi očetje še ribarili na ribiških barkah šakaleva. Naslednji ponedeljek, 25.02.3013 pa bo bil gost večera Leonardo Lean Klemenc, glasbeni producent Radia Koper, klaviaturist različnih skupin in sedemdesetih in osemdesetih let, danes član skupine Calegaria, glasbeni producent, avtor glasbe, eden od glasbenih botrov Rudija Bučarja in član različnih festivalskih komisij. Njegov glasbeni gost bo Emil Zonta.
Poslušamo, gledamo, razmišuamo
Remigio gre iz razstave v razstavo
Tudi sanje bil presenečen, ko so nu iz Centra za kulturo predlagali, da po Manziolijevi palači in knjižnici tudi pri njih razstavi nekaj svojih fotografij. Ni se želel ponavljati in tako sno ga videli spet nalo drugačnega. A to še ni vse. Čez nekaj dni bo v Manziolijevi palači spet razstavljal, tokrat v družbi z Igorjen Opassijen.
V zvezi s fotografijo v sodobnem svetu bi lahko veliko povedali, vsekakor pa lahko posplošimo, da je danes fotografija povsod in da, smo vsi po malem fotografi. Vprašanje pa je, kako v tej splošni poplavi izluščiti kakovostna dela fotografskih ustvarjalcev, ki imajo umetniški karakter. Nedvomno gre tu najprej za namen in pa seveda sugestivnost s katero se ta namen opravičuje.
Remigio Grižonič se s fotografijo ukvarja že dolgo in zanimajo ga različna tematska področja. Zajeten del njegovega obsežnega opusa predstavljajo uprizoritve ljudi. V Izoli smo na razstavi v Manziolijevi palači že videli njegove portrete izvedene v črno-beli tehniki, tokratna predstavitev pa se v kolori-stični živahnosti posveča uprizor-jencem na nekoliko drugačen način. Tokrat gre za serijo treh različnih sklopov fotografij.
Sklop skupine glasbenih ustvarjalcev odkrito izpostavlja odnos do določene glasbene zvrsti, ki se konkretno manifestira skozi fetišizacijo predmetnega, pod okriljem hard-rockovske estetike. Kitara, boben, skratka glasbila postanejo simboli, ki v govorici optičnega koda razvijajo prezentacijo razmerja.
V objektivu se nahaja obraz portretiranca in, ko avtor manipulira z optičnimi vrednostmi njegove fizionomske forme spregovorijo predvsem oči. Oči so odsev duše. Pred nami je le majhen del Grižo-ničeve produkcije izvrstnih fotografij, ki pa v celostnem pogledu vsekakor odkriva splošno avtorjevo sugestijo, nrav in izpoved. Grižonič je fotograf, ki svoje delo na podlagi izostrene izvedbene bravure največkrat zaključi v podobo, kjer je skozi občutenje za historično, predvsem pa prostor in avtohtono okolje zajeta lepota. Največkrat je vse živahno, veselo in igrivo. In zelo pomembno je, da je tu polno optimizma, ki se kot odsev resnične mediteranske sproščenosti z vedrim pogledom na življenje in svet odkriva kot naš I vsakdan, naš karakter oziroma naš i istrski način življenja.
Dejan Mehmedovič
Sklop skupinskih portretov je v
razstavi nekako prehoden..Postavljeni v nestudijski interier so protagonisti ..družinskih upodobitev" zelo domači, vsakdanji. Verjetno je tu fotografija najbližje njeni primarni funkciji, dokumentarnosti.
Serija individualnih portretov, kjer avtor skozi svoj objektiv opazuje in beleži posameznike, je vsekakor osrednji sklop, ki je neposredno vezan v integralno izpoved razstave. Lahko bi rekli, da so portretiranci v kadru vešče »nastavljeni« tako, da fotograf ujame njihove osebnostne karakteristike. Izvedbeno je vseskozi poudarek na svetlobi, ki v poigravanju z pestro paleto živega kolorita daje efekte vzdušja teh podob.
V arhivu smo odkrili fotografijo urbanista Gorazda Kobala in takrat še arhitekta, zdaj gostinca. Mena Pušpana na urbanistični delavnici v Izoli.
I^centerr
'Joga ja tmhtBaaton ktfučj kf odpira km
HATHA JOGA - začetni tečaj
(manc-|unl|)
Predstavitev v sredo 6.3.2013 ob 20.00 url
lirformodje h prijave na GSM 1141/662-463.
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krejči Bole
Gledali ste Tedenski izbor, je rekel novinar na TV Slovenija 3. Med tem časom sva z možem imela kosilo in poslušala skoraj dvajsetminutno (črno) kroniko. Ne spomnim se ene same spodbudne novice - poškodbe rudarjev, rušenje mostu, padca manjšega letala, protesti vsepovsod, naše notranje politične igrice in izjave, zvišanja cen in števila brezposelnih.
Kako lepo nam je bilo na obisku, daleč v Afriki, kjer sva skoraj mesec dni preživela v družbi naših sorodnikov! Tam nisva gledala in poslušala novice iz Slovenije. Bilo je pomirjujoče in nepozabno.
Tam je poletje. Vroče je, ampak se da preživeti, ker precej pihlja suh veter in ni tega zoprnega občutka vlažnosti, ko ti zmanjkuje sape, kar naprej se potiš, nobena osvežilna in mrzla pijača te ne ohladi za dalj časa. Res je, da je morje poleti pri nas dovolj toplo in ti kopanje v njem pomaga lažje preživeti vročino in soparo, kite obdaja. Tam je ocean preveč hladen (okoli 13 stopinj C); samo hrabri, ponavadi mlajši kopalci, se dobesedno vržejo v vodo za minutko ali dve. Še hoja po peščeni plaži ti ohladi noge. Kopajo se v bazenih. Seveda, tudi oni imajo različne težave v deželi (politične, gospodarske, korupcijo, kriminal). Meni je posebno zanimivo njihovo varovanje osebne lastnine, zlasti varovanje hiš. Vsaka hiša ima notranji in zunanji alarm, precej visoke ograje, celo žico (kot v taborišču), opozorilo, da je varovana. Napisa: HUD PES, nisem zasledila. Možnost, da nasilno vdreš v hišo je minimalna. Varnostniki se kar vozijo v avtomobilih in redno preverjajo, če je vse v redu. Enkrat se nam je zgodilo, da smo nehote pritisnili na napačno stikalo in petnajst minut pozneje je že pridrvela na naš naslov policija in varnostniki. Preverjali so naše dokumente. Ni bilo prijetno.
Tam še zmeraj občutiš to delitev na bogate in revne (beri: na bele in črne prebivalce). Po hotelih, restavracijah, trgovskih centrih, zabaviščih, gledališčih, vinskih kmetijah ne vidiš veliko revnih. Nimajo ne časa in ne denarja za takšne oblike preživljanja prostega časa. Morajo delati in to za nizke dohodke. Čeprav jih veliko dela, njihov zaslužek in dohodek bi pri nas komaj zadostoval za malo večji nakup v trgovini, ali večerjo v boljši restavraciji. Preprosti ljudje so. Zadovoljni z malim. Darilo, ki je vredno deset evrov, če ga podariš, prinese nasmeh ne obraz. Veliko jim pomeni. Pri nas smo že razvajeni in tega občutka hvaležnosti ne poznamo več. Že pri majhnih otrocih, ki dobivajo precej vredna in draga darila, težje zaslediš to iskrico hvaležnosti, ki zasveti v očeh, ko nekaj dobiš in si srečen.
Po drugi strani se bogatejši prebivalci držijo s sebi enakimi, delujejo vzvišeno, pričakujejo hitre in nemotene usluge zaposlenih, nakupujejo v dragih butikih, ob nedeljah se vozijo na podeželje, kjer obiskujejo drage restavracije in nasploh si privoščijo marsikaj. Midva z možem sva se počutila kot »ribi na suhem«. Hitro sva ugotovila, da kot Evropejca, ne sodiva v to kulturo. Pogosto so nas vprašali: Od kod sta doma? Radovedneži kakršni so, tokrat niso omenjali Jugoslavije in Tita, kot se nam je dogajalo par let nazaj. To je vendar del preteklosti, ali ne? Slišali so za Slovenijo in njene težave. Samo dva milijona vas je in se ne morete zmeniti kako naprej, so majali z glavami ko smo se pogovarjali o naših problemih. Ne, očitno je, da se ne moremo. Še vedno smo vkopani vsak na svojem bregu političnega blata in se rajši utapljamo v ta živi pesek kot, da bi reševali eden drugega.
Sliši se noro in je resnično blazno.
Oh, kako je bilo lepo, ko nisva poslušala, gledala in brala naših medijev!
mmnm OftrtMvK* 11 * bola »MMiUteMiarjl
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoj pogled na dogajanja in ljudi v skupnosti. Njegova stališča niso obvezno tudi stališča uredništva.
Predzadnja

V ograjo po kazen
Izolske policiste so obvestili, da je neznani voznik z vozilom poškodoval ograjo. Policisti so vozilo in voznika izsledili in mu izdali plačilni nalog zaradi kršitev določil zakona o pravilih cestnega prometa.
Ne pozna številk?
Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je imel na neregistriranem vozilu nameščeni dve različni registrski tablici. Ugotovlili so, da je ena prijavljena kot ukradena v Kopru, druga pa izgubljena. Registrski tablici so mu zasegli, prav tako so zasegli osebi avtomobil, saj je voznik večkratni storilec hujših cestno prometnih prekrškov.
Kdo je hodil po hodniku? Občanka je policistom prijavila, da ji je nekdo ukradel denarnico iz torbice. Torbico je imela doma odloženo na hodniku. Torbica je bila tam, denarnice pa ni več.
Nazdravila sta uspehu Obveščeni smo bili o tatvini oblačil v eni od izolskih trgovin. Na osnovi informacij prodajalk so policisti v enem od gostinskih lokalov izsledili mlajšega fanta in mlajšo dekle, pri katerih so našli in zasegli ukradene predmete. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da sta izvršila tatvino iz dveh trgovin, zaseženi predmeti so bili vrnjeni, sledi kazenska ovadba. Batine vlečejo
Pred diskoteko sta se stepla mlajša moška, v pretep pa se je pričelo vmešavati vedno večje število ljudi. Policisti, ki so bili v bližini, so z uporabo prisilnih sredstev preprečili nadaljnje kršitve. Obema kršiteljema so izdali plačilni nalog.
Razširjena ponudba
Na gradbišču so iz delovnega stroja ukradli nafto in tokrat za dodatek še hidravlično olje. Očitno si je nekdo dobro postregel z vsem potrebnim. Sledi kazenska ovadba.
Batine so padale Obravnavali smo kršitev javnega reda in miru. Znanca sta se prepirala, prepir pa končala tako, da je eden utrpel poškodbo arkade, kar je klasična poškodba vsakega dobrega boksarskega dvoboja.
Sladkarije niso zdrave Nekdo je vlomil v kiosk, iz katerega je ukradel cigarete, denar in sladkarije. Policisti so opravili ogled, sledi kazenska ovadba.
Brez zvočnikov ne gre Nekdo je vlomil v parkiran osebni avto. Tam ni našel nobenega denarja, računalnika ali fotoaparata pa je ukradel avtoradio in zadnjo polico z zvočniki.
Pri roki je bilo
Neznani storilec oziroma storilci so v diskoteki ukradli več torbic, v katerih so imeli oškodovanci denarnice, dokumente, denar in mobilne telefone. Policisti so sprejeli kazenske ovadbe, pri tem so ugotovili, da oškodovanci niso ustrezno poskrbeli za svoje predmete, saj so jih puščali nezavarovane na različnih mestih. Vzgojo je šprical Iz Splošne bolnice Izola so policiste obvestili, da imajo v obravnavi mladoletnika, ki je zaužil preveliko količino alkohola. Policisti so ugotovili, da gre za gojenca vzgojnega zavoda. Na Policijski postaji ga je prevzel vzgojitelj.
Nevenka,
pomlad bo na tvoj vrt na Šaredu prišla, in čakala da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla, kjer zvončke in narcise si sadila, kjer tvoj sadovnjak stoji, in jokala, ker tebe več ni.
NEVENKA BANDEU
24.09.1948 - 17.02.2013
Žalujoči vsi tvoji, ki so te imeli neskončno radi:
mož Darko, sin Sebastjan z družino, brat Zlatko z družino, mama Jolanda, vnuki Chalotte in Lucas.
Izola, Šared, 17.02.2013
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
Prodam garsonjero v centru Izole - 040 199 749
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Odam 3 sobno stanovanje v Jagodju.Popolnoma obnovljeno,2 spalnici kuhinja, dnevna soba in kopalnica,shramba, pralnica, vrt, parkirno mesto je pred hišo. Stanovanje je opremljeno. Mesečna najemnina je 500 eurov .Vsi stroški so vključeni. Vseljivo 1. Marca, morda tudi prej .Po 15. uri sem dosegljiva na 041593819.
-	Oddamo garsonjero za daljše obdobje v Obrtni coni. 041 512 783
-	Oddam dvosobno stanovanje v Izoli družini ali študentom za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
-	Oddam štirisobno stanovanje na Markovcu družini, delavcem ali študentom, za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
Vozila in plovila
-	Izvenkrmni motor Johnson 4 ugodno prodam (150 Eur). Tel. 040 211 434
-	Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur
tel. 040 984 263
-	Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
-	Prodam športno ribiško opremo- 040 199 749
-	Prodam 20 let stare oljke sorte belica, lokacija Šared nad izolo. Cena po dogovoru - 030 604 465
-	Prodam stekleno mizo dimenzij 90x90,raztegljivo na 180x90. Zgornja ploskev je iz kaljenega stekla,ogrodje kovinsko sive barve +6 kov.stolov sivo usnje.Cena 300 evrov. tel.041 936 005
-	Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680
-	Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570
-	Podarim dobro ohranjen jogi (90x200). Tel.: 041 679 743
-	Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711
-	Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061.
Delo
-	Za hitro in strokovno lektoriranje diplomskih nalog in vseh ostalih besedil v slovenskem jeziku brž pokličite na 041 884 573
-	Gostilna Izola takoj zaposli natakarja in kuharja. Informacije: 041 345 605-
-	Iščem delo 051 726 857
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941
-	Nudim pomoč pri učenju italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za srednje in osnovne šole. Telefon 051 256 179
Selma Bižal s.p.
RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd.
DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK
Informacije na: 040 187 784
Tokratni Uko con Bučo ne potrebuje veliko besed. Zadošča vprašanje: Kako z invalidskim vozičkom lahko zapustim parkirišče pri bolnici in pridem do vhoda. Pločniki nimajo ramp, po strminah ob stopnicah pa bi se spustili le smukači in kamikaze. Kot da invalidne osebe ne potrebujejo bolnišnice.
^fGRILLGRILL )jfe>
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
JU t>KALL4D5rA..KAKG JE VELlfil 7AžNDYlt>EC N057KAt>AMU^ NAFOVEDAL ŽYET0YNE MAORE NEtoJ STOLETIJ VNAPRE7...
...LAMO NJEMU... ŽE N ŽIVEL TEI NA* ... NE $>1 MDAEL NAFDVEPATLNITI EN ME*EC NAFKEJ...
1
Primorski fantje (in eno dekle) so konec prejšnjega tedna snemali nov videospot za svojo pesem, ki jo bodo skušali tudi na ta način približati poslušalcem. Seveda so za lokacijo izbrali Izolo, kjer so posneli večino svojih videospotov, izbrali pa so lokacijo, kjer smo ljudje naredili naravi še najmanj škode, to je svetilnik z okolico. Ali bomo enkrat ugotovili, kaj je zares lepo in kaj ne?
Veliki rokometni derbi Cimosa in Istrabenz plinov je, kot vedno doslej, privabil veliko navijačev, ki se redno selijo, enkrat v Koper, drugič v Izolo. Kot vedno so menda na tribunah zmagali Ribari, a na igrišču so bili boljši Koprčani. Večina navijačev je zdaj že takšnih, da predvsem uživajo v športni borbi in tudi Ribarom ni kaj očitati. So glasni a so tudi korektni in o nasilju ni ne duha ne sluha.
v februarju

V • •


J
up


nJ\&V
Izola, ljubljanska 24
Vhoda ni izhod je
Avtor naše rubrike Uko Con Bučo nam je zadnji trenutek poslal naslednjo fotografijo vhoda v izolsko bolnišnico, ki ga že nekaj dni krasi opozorilni napis, da je treba v bolnišnico vstopati na drugi strani, kjer vstopajo intervencije.
Nič hudega, če pot do tega vhoda ne bi vodila preko zida oziroma preko trave, kar seveda ni ravno praktično. K sreči osebje na recepciji in v bolnišnici s svojo prijaznostjo popravi slab vtis ob prihodu-