Na XXXIII. državnem posamičnem in moštvenem članskem plavalnem prvenstvu' je tri dni v Na sedmem plavalnem mitingu, ki ga ob občinskem prazniku Jesenic, organizira jeseniški kranju nastopila vsa jugoslovanska plavalna elita — Foto: F. Perdan \       plavalni klub, je nastopilo 120 tekmovalcev iz devetih klubov. Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 58
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni ured-s,      nik Albin Učakar
GLASILO SOCI
U D S
Kranj, torek, 2. 8. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra -1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Potrjeno bratstvo
Na slavnostni seji v počastitev praznika občine Kranj podpisana listina o pobratenju s Kotor
V ar osem
Na sobotni svečani seji vseh treh zborov skupščine občine Kranj in delavskega sveta IBI Kranj sta predsednika Skupščine občine Kotor Varoš Milenko Hrnjez in predsednik Skupščine občine Kranj Tone Volčič podpisala listino o pobratenju. Foto: — F. Perdan
Jesenice v številkah
Obmejna jeseniška občina, ki je s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami v minulih dneh ter s slavnostno sejo vseh treh zborov skupščine občine slovesno praznovala svoj občinski praznik, 1. avgust, beleži v zadnjih letih izdaten napredek na vseh področjih. Veliki so gospodarski dosežki, trdna je družbenopolitična in samoupravna organiziranost občanov in delovnih ljudi, ki se dogovarjajo in odločajo na osnovi delegatskega sistema.
V občini je 11 krajevnih skupnosti in 30 naselij, na površini 375 kvadratnih kilometrov pa z 11 kilometri meji na sosednjo Italijo in z 48 kilometri na Avstrijo. Od okoli 27.000 prebivalcev jih je kar 16.000 v samem mestu Jesenice, zaposlenih pa je okli 14.000, od tega 11.000 v
gospodarstvu. V občini je 9000 stanovanj, od katerih jih je kar 4000 v družbeni lasti, saj se je občina v zadnjih letih usmerila v intenzivno družbeno gradnjo. 70 odstotkov družbenega proizvoda ustvarja industrija, ki tudi največ izvaža. Največji del družbenega proizvoda je rezultat dela ene same delovne organizacije, Železarne, ki je v minulih letih zgradila hladno valjamo kot enega največjih gospodarskih obratov v Sloveniji. Ne moremo pa zanemariti tudi pomembnega dosežka jeseniškega Universala z izredno sodobno skladiščno halo na Plavžu, Gorenjskih oblačil z novo halo toplovoda za mesto ter več drugih objektov. Razvija se turizem v zgor-
Nadaljevanje na 2. strani
Odlikovanja ob prazniku občine Kranj
Po ukazu predsednika SFRJ tov. Tita so prejeli odlikovanja naslednji tovariši in tovarišice:
Red republike s srebrnim vencem — Franc Oman Red dela z zlatim vencem — Marjan Zadnik
Red republike z bronastim vencem — Andrej Okorn, Aleksander Ravnikar
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo — Jelka Smolej Red ljudske armade s srebrno zvezdo — Rudolf Obrulek, Borislav Stevanovič
Red dela s srebrnim vencem — Anton Bitenc, Katarina Cvek, Marija Fende, Vinko Kavčič, Anton Obrulek, Ivanka Odar, Mihael Sajovic, Janez Uranič
Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči — Jože Kocijan, Stanislav Mihalič, Zoran Rauter
Medalja dela — Anica Berčič, Pavla Gorenec, Albina Hafnar, Greta Kajdiž, Marija Kerštein, Francka Kokalj, Jože Logar, Vincenc Nabernik, Slavica Paprika, Franca Pavlin, Anton Svetelj, Albina Zupan
Medalja za vojaške zasluge — Helena Sitar
Med odlikovanci je 19 Članov kolektiva IBI Kranj, ki so bili odlikovani za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu ter za udej-stvovanje v družbenopolitičnem delu in prostovoljno delo pri odpravljanju posledic požara v tem podjetju. Skupina 9 tovarišev je prejela odlikovanja za uspešno izvajanje nalog v teritorialni obrambi. Preostali odlikovanci so si pridobili zasluge med NOB, z uspešnim in požrtvovalnim delom po osvoboditvi na družbeno političnem področju in na področju vzgoje in izobraževanja ter na delovnem mestu v neposredni proizvodnji.
"Svečana seja, s katero zbori občinske skupščine Kranj vsako leto počastijo 1. avgust — praznik svoje občine, je bila tokrat združena z zasedanjem delavskega sveta Industrije bombažnih izdelkov Kranj. Ta delovna organizacija je hkrati proslavila zaključek izgradnje v velikega, sodobnega prizvajalca žakarskih tkanin.
Med gosti na sobotni svečanosti v prostorih IBI so bili tudi: predsednik zbora združenega dela Skupščine SRS Štefan Nemec, republiški sekretar za delo Pavle Gantar, predstavniki gorenjskih občin ter Osijeka, Zemuna, Kotor Varoša, La Ciotat in Rivolija, številni prvobor-
ci, predstavniki družbeno političnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in društev, člani de-.lovne skupnosti IBI ter seveda dobitniki nagrad kranjske občine in Titovih odlikovanj, ki so bila podeljena ob občinskem prazniku. O razvoju IBI in njegovih prizadevanjih je zbranim spregovoril predsednik DS Miha Sajovic, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske skupščine Tone Volčič.
Posebnost letošnje osrednje svečanosti je bila dokončna potrditev listine o pobratenju z občino Kotor Varoš iz BiH. Listino sta na seji pod-
Nadaljevanje na 2, strani
Jesenice — Med pomembne pridobitve jeseniške občine sodi vsekakor tudi nova magistralna cesta od Javornika do TVĐ Partizana Jesenice s tretjim voznim pasom. — Foto: F. Perdan
Najvišje izmed Titovih odlikovanj, ki jih je tovariš Tone Volčič izročil odlikovancem na osrednji svečanosti v počastitev praznika občine Kranj, je prejel direktor IBI Franc Oman. Predsednik delavskega sveta IBI Miha Sajovic pa je tovarišu Omanu na tej seji izročil tudi prvo zlato plaketo Industrije bombažnih izdelkov Kranj, s katero mu je kolektiv izrekel priznanje za izredne zasluge pri spodbujanju in usmerjanju izgradnje podjetja. M. S. — Foto: F. Perdan
Nagrade ( občine Kranj za leto 1977
Ob letošnjem prazniku kranjske občine so jih prejeli:
GARNIZON JLA KRANJ za vsestransko vključevanje v družbenopolitično in gospodarsko življenje v občini, posebej za nesebično pomoč občanom, delovnim in drugim organizacijam ob raznih nesrečah, za podružabljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite ter odprtost do delovnih ljudi in občanov:
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ za izredne dosežke v 30-letnem povojnem obdobju, v katerem se je razvila v eno največjih in najsodobnejših izdelovalcev žakarskih tkanin na svetu, za uspešno izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zgledno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, zlasti na področju šolstva in otroškega varstva ter za vsestransko vključevanje v razreševanje pomembnejših družbenih vprašanj v občini;
OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK KRANJ za izredne zasluge na področju pedago-ško-analitičnega dela, za razvoj samoupravnih odnosov v šoli in izven nje, za razvoj interesnih dejavnosti učencev ter tesno povezovanje in sodelovanje s'krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami;
SMILJA GOSTIŠA za uspehe 36-letnega aktivnega in angažiranega udejstvovanja za uresničitev načel našega samoupravnega razvoja, za izredno skrb za idejno politično vzgojo mladine in članov ZK ter posodabljanje pouka v šolah;
MILE VOZEL za uspehe 35-letnega aktivnega in angažiranega udejstvovanja na vseh področjih naše socialistične družbe, v organih občinske skupščine, predvsem pa za neprecenljive zasluge pri pospeševanju amaterskih dejavnosti tehnične kulture.
XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
OD S. DO 15. AVGUSTA
BI
MEDNARODNI
GORENJSKI SEJEM
Naročnik:
Potres pri Banjaluki
Aparati seizmološke postaje blizu Banjaluke so minuli petek zaznali potrese med 4. in 5. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Od 20. aprila letos, ko so registrirali potres 6. stopnje, je to le 50. potres, ki pa na srečo i ni povzročil nikakršne gospodarske škode.
Rekordni pridelek
V Slavoniji in Baranji bo koruze, ki so jo posejali na okoli 20.000 hektarih, za rekordni pridelek. Pri koruzi letos še niso opazili nikakršnih bolezni, zato upajo, da bodo po slabših letinah vendarle dosegli ugoden rezultat.
Malomarni odnos železničarjev
Pri železniško transportnem podjetju Zagreb ugotavljajo, da se je lani varnost železniškega prometa poslabšala predvsem zaradi malomarnosti. Lani je skoraj vsak četrti delavec ZTP Zagreb prišel zaradi raznih prestop k%v pred disciplinsko komisiji). Tudi zaradi premajhne usposobljenosti je lani umrlo 106 ljudi, še reč potnikov pa je bilo ranjenih, (imotna škoda je znašala reč kot 52 milijonov dinarjev.
Timok umira
Vedno hujša je nevarnost, da bi reka Timok postala mrtva, saj je v njej vedno več strupov in mu resno grozi uničenje. V reko se stekajo vse odpadne m\de s tega področja.
Izročitev Iva Milica
Na sdhfcvc zveznega sekretarja za pravosodje so španski pravosodni . organi odobrili izročitev Iva Milica jugoslovanskim organom. Obtočen je štirih kaznivih dejanj ropanja družbene imovine ter ponarejanja uradnih dokumentov. Zagovarja/ se bo pred zagrebškim sodiščem.
Tanker za Sovjetsko zvezo
V reški ladjedelnici so minuli teden splavili tanker s 40.000 tonami nosilnosti za sovjetskega naročnika Su-doimport iz Moskve. To je prvi iz serije šestih tankerjev, ki jih je naročil Sudoimport.
Dobri časi za pohištvo
Lesna industrija bo tudi letos dosegla lepe uspehe, saj se bo letošnji izvoz izdelkov lesne industrije povečal za okoli 20 odstotkov. Predvsem pohištvo gre dobro v prodajo, računajo, da bomo izvozili za okoli 3 milijarde dinarjev blaga.
Daljinsko upravljanje vlakov
V beograjski ranžirm postaji so končali montažo tele komandnega centra za upravljanje železniškega prometa na več progah. Iz tega centra bo dežurni dispečer preko naprav, nameščenih na železniških postajah lahko ravnal s signali in kretnicami, posredoval, če bo potrebno, omogoč;i prehitevanje vlakov itd.
Bitola brez pitne vode
Dolgotrajna suša je ze"lo prizadela Bitolo, kjer posebno v višjih legah primanjkuje vode. Prebivalci v zadnjih dneh nenehno dežurajo, da bi si zagotovili potrebne rezerve za naslednji dan.
Jesenice v številkah
Udeležence svečanosti v počastitev 1. avgusta — praznika občine Kranj so si po zaključku seje in kulturnega programa ogledali celoten tovarniški kompleks s površino prostorov skoraj 27 tisoč kvadratnih metrov. — Foto: F. Perdan
Potrjeno bratstvo
Nadaljevanje s 1. strani
Nadaljevanje s 1. strani
njesavski dolini ima središče v Kranjski gori, kjer je okoli 80 odstotkov vseh smučarskih prog, 74 odstotkov žičnic, ki lahko skupaj v eni uri prepeljejo 10.000 smučarjev.
Opazen je tudi socialni razvoj, socialna varnost delovnih ljudi ih občanov. Na Plavžu je nov dom starostnikov, zgradili so več novih vrtivv, občani pa so lani začeli plačevati petletni samoprispevek za gradnjo vrtca in šole na Plavžu. Prav zdaj grade na Koroški Beli nov vrtec, ki bo montažen in zato hitro zgrajen. Lani je bilo 38.000 zdravstveno zavarovanih oseb, kar je znatno več kot število prebivalcev. Kar 2,48 zavarovanih oseb odpade na aktivnega prebivalca, obenem je tudi značilen visok odstotek starega prebivalstva, velik odstotek zaposlenih žensk, veliko prebivalcev v mestu, kar terja razvito zdravstveno varstvo. Ob bolnici grade specia-
pisala predsednika Tone Volčič in Milenko Hrnjez. Vsi trije zbori kranjske občinske skupščine so o pobratenju sklepali že 13. julija, v Kotor Varošu pa so listino podpisali 24. aprila.
Predsednik komisije za sodelovanje s prijateljskimi občinami Viktor Eržen je ob tem med drugim dejal: »Sodelovanje med občinama Kotor Varoš in Kranj se je začelo med delavci Planike in Proleterja. Nenehno se je razvijalo in raslo ter vključevalo vse širši krog delovnih ljudi in občanov ter različnih organizacij iz obeh prijateljskih občin.
Delavcem Planike so se pridružili še   delavci   Gradbinca, Centrala,
Osnovne šole France Prešeren, Gorenjske kmetijske zadruge in KZK, ki so navezali poslovne in prijateljske stike z gradbenimi, kmetijskimi, gostinskimi in prosvetnimi delavci iz Kotor Varoša.
Še posebno zadovoljni smo zato, ker svečanost pobratenja sodi v čas, ko naš predsednik Tito praznuje pomembne jubileje. S tem se tudi mi vključujemo v njihovo praznovanje in uresničujemo del tistega, za kar se tovariš Tito bori že vse življenje. Sodelovanje, medsebojna pomoč, prijateljske vezi, ki jih ustvarjajo in kujejo med seboj delovni ljudje naših narodov in narodnosti, so trden porok čvrstosti, enotnosti in uspešnega razvoja celotne naše družbe.«
Značilnosti razvoja
Iz govora predsednika Skupščine občine Kranj
Toneta Volčila
»Pri naložbah v osnovna sredstva gospodarskih delovnih organizacij sta za kranjsko občino značilni dve obdobji. V prvem do leta 1968 smo v osnovna sredstva gospodarstva letno vlagali le okrog 10 odstotkov ustvarjenega družbenega proizvoda, kar je polovico manj, kot zahteva razvito gospodarstvo, da lahko sledi dosežkom sodobnega razvoja. Vzroki za to so bili v pomanjkanju lastnih pa tudi kreditnih sredstev.
Po letu 1968 se obseg naložb občutno poveča in dosegajo do 22 odstotkov ustvarjenega družbenega proizvoda. Investicije tega obdobja so bile največ usmerjene v razširitev in modernizacijo industrijske proizvodnje. V tem času je zrastla nova elektronska industrija, industrija radialnih avtomobilskih gum, industrija modne obutve in visoko specializirana ter nič več delovno intenzivna tekstilna industrija. Usposobili smo se za moderno kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, zastarele trgovine smo nadomestili s sodobnimi, zgradili moderna skladišča in usposobili turistična središča v Preddvoru, na Jezerskem in na Krvavcu.
Stanovanjska gradnja beleži izjemne uspehe. Z gradnjo do 600 družbenih stanovanj letno smo bistveno spremenili stanovanjski položaj v mestu, sprejeli pa
smo tudi noveliran urbanistični program občine in urbanistični načrt mestnega območja.
Vzporedno smo razvijali družbene dejavnosti. Med drugim smo v zadnjih 10 letih zgradili 16 novih šol, 18 vrtcev, dva nova domova za ostarele in občutno razširili zdravstvene ustanove.
Smo v zaključni fazi moderniziranja občinskih cest in komunalnega urejanja mesta in ostalih naselij, razrešili smo problem preskrbe s pitno vodo za daljše obdobje, elektrificirali celotno območje pbčine ter ga večji del vključili tudi v telefonsko omrežje. Opravljena so pomembna regulacijska dela na Savi, Pšati, Rupovščici in Reki.«
Počitnice v Avstriji
Kranj, 1. avgusta - Triintrideset pionirjev iz kranjske občine se je danes dopoldne skupaj s svojimi vodniki odpeljalo v Goselno vas na Koroškem, kjer bodo preživeli 20 dni počitnic v domu avstrijske organizacije Kinderland Junge Garde iz Celovca. Ta organizacija bo v zameno poslala čez 10 dni enako skupino svojih otrok na letovanje v dom gorenjskih otrok v Novigradu. Ta izmenjava počitniških kolonij teče v obojestransko zadovoljstvo že več kot 20 let. M. S.
listične ambulante, laboratorij, lekarno in kuhinjo, za kar naj bi čimprej zbrali potrebni denar. V načrtu je tudi gradnja nove Zdravstvene šole, saj sedanja dela v' neprimernih prostorih.
Z obširnimi programi interesnih skupnosti, z razvojnimi nalogami krajevnih skupnosti se v srednjeroč-^ nem obdobju obeta še vidnejši ' napredek. Enako tudi prostorski razvoj, ceste s predvidenimi karavanškim predorom, železnica z načrtovanimi novimi 15 tiri, energetsko omrežje, plinovod in vodo-, vod, kanalizacija in komunala. Na prva, pomembna mesta pa družbeni plan razvoja občine predstavlja razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, stabilno politiko gospodarstva, krepitev obrambe in družbene samozaščite ter nasploh uve-ljavljenje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. D. S.
VOKLO — V prostorih Gorenjske kmetijske zadruge — temeljne zadruz%eH enote Cerklje v Voklem so v počastitev občinskega praznika predali namenu novo telefonsko centralo, ki vključuje v telefonsko omrežje vasi Staro Hrastje, Prebačevo, Voklo, Voglje in Trboje. Naložba je veljala blizu 10 milijonov, dinarjev, občani v teh petih krajih na levem bregu Save pa so sami zbrali.70O tisoč dinarjev in tako dokazali, kako velik pomen ji pripisujejo. Ostala sred' stva je največ prispevalo Podjetje za PTTpromet Kranj, del pa jih je zagotovila tudi Skupščina občine Kranj. Vključevanje novih naročnikov v telefon- . sko omrežje še ni zaključeno. Foto: F. Perdan
J
PREDOSLJE - Celodnevno delo v osnovni šoli Josip Broz — Tito v Predosljah pri Kranju bo z novim šolskim letom končno zaživelo v dobrih pogojih. Šola, ki jo je doslej zelo, utesnjevalo pomanjkanje učnih prostorov in urejenih zunanjih površin za šport in razvedrilo učencev, je pridobila večji prizidek s 4 učilnicami in številnimi pomožnimi prostori ter dve igrišči za rokomet in košarko. Naložba je veljala okoli 3 milijone dinarjev, ki sta jih zagotovila občinska izobraževalna skupnost in sklad za izgradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih s pomočjo samoprispevka občanov in delovnih organizacij. Šola v Predosljah ima 444 učencev v Ki oddelekih in 3 varstvene oddelke za 75 otrok.
Učenci in učitelji šole so veliko pridobitev proslavili skupaj s številnimi gosti v petek popoldne. Med njimi je bil tudi sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc. Kulturni program so izvajali učenci šole, oktet iz Britofa in folklorna skupina iz Predpselj. Z otvoritvene svečanosti so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. (M. S.) Foto: F. Perdan
PREDDVOR — Ob šoli v Preddvoru so v soboto popoldne odprli novo vzgoj' no varstveno ustanovo, kije prva velika naložba — zgrajena s pomočjo tretjega samoprispevka občanov in delovnih organizacij kranjske občine. Občani krajevnih skupnosti Preddvor, Bela, Visoko in Kokra so z njo pridobili 4 oddelke za varstvo predšolskih otrok, oddelek za podaljšano bivanje učencev ter oddelek za malo šolo. Doslej v Preddvoru niso imeli prostorskih možnosti za družbeno varstvo predšolskih in šolskih otrok. Vrtec v Preddvoru je veljal 7 milijonov 160 tisoč dinarjev. Površina 6 prostorov za igro in učenje ter vseh pomožnih prostorov, med katerimi je tudi zaklonišče, je 791 kvadratnih metrov.
Sobotne svečanosti so se udeležili tudi številni najvišji predstavniki kranjske občine, predstavniki omenjenih štirih krajevnih skupnosti in drugi gostje. Med njimi so bili tudi predstavniki prijateljskih občin Kotor Varoš in Zemun, ki so se udeležili proslavljanja kranjskega občinskega praznika. M. S. Foto: F. Perdan
Kokrica praznuje
7. avgusta praznuje krajevna skupnost Kokrica svoj krajevni praznik v spomin na boje I. kranjske čete pod Storžičem 1941. leta.
V torek, 2. avgusta, bo ob 16. uri strelski dvoboj med Kokrico in Ibi-jem za prehodni pokal KS, v sredo bo ob 17. uri v kulturnem domu odprti šahovski turnir, v četrtek ob 18.30 bodo odšli krajani izpred kulturnega doma od spomenika do spomenika in polagali vence na spominska obeležja NOB, v petek ob 18.30 bo gasilska vaja pri osnovni šoli, na kateri bodo sodelovale tudi enote ciivlne zaščite KS. V soboto, 6. avgusta, bo ob 15. uri strelsko tekmovanje z zračno puško krajevnih organizacij ZZB NOV Kokrica, Predoslje in Britof za prehodni pokal KS ob 18. uri bo v kulturnem domu slavnostna seja skupščine KS, ob 20. uri pa proslava s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali člani KUD Kokrica in folklorna skupina iz Podblice, nato pa bo družabni večer. Naslednji dan, v nedeljo, bo ob 15. uri nogometna tekma žensk, ob 16. uri pa velika gasilska vrtna veselica pri kulturnem domu.
OI-J
Klub izobraževanja
Od predvidenih 111 podpisnikov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljav-cev ni sporazuma podpisalo 31 organizacij, interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti — Program družbenopolitičnega izobraževanja samo-upravljavcev v klubu
Jesenice — V občini bodo poslej J- po ustanovitvi kluba samouprav-ljavcev in po njegovem programu dela — lahko beležili kvalitethejši napredek na področju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljavcev. Skupaj z jeseniško Delavsko univerzo je klub samoupravljavcev pripravil program, ki posega na vsa tista področja, ki so namenjena delavcem in vsem delovnim ljudem, njihovim delegatom v samoupravnih organih ter ^ Članom družbenopolitičnih organi-'zacij. Ob ustanovni skupščini so ugotovili, da je samoupravni sporazum podpisalo 80 podpisnikov v občim, 30 organizacij združenega dela, temeljnih organizacij samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti pa samoupravnega sporazuma ni podpisalo.
Program družbenopolitičnega izobraževanja obsega vključevanje vseh samoupravljavcev in njihovo Usposabljanje v obliki predavanj, razprav, tribun, vsebinsko pa naj bi obravnavali probleme, ki so za posamezne samoupravljavce in za skupine samoupravljavcev najbolj pereči in pomembni. V letošnjem izobraT sevalnem letu naj bi predvsem spregovorili o aktualnih problemih družbenega   in' gospodarskega razvoja.
Samoupravljava pa naj bi se predvsem seznanili z bistvom samoupravljanja in samoupravnih odnosov, z metodami dela samoupravnih organov in s problemi gospodarjenja v organizacijah združenega dela. Predvidevajo več seminarjev tako za vse organe samoupravljanja, za samoupravne delavske kontrole, za individualne izvršilne organe, za člane raznih odborov in komisij. Ne bodo pa zanemarili tudi seminarjev in  drugih  oblik   izobraževanja za
delegate samoupravnih interesnih skupnosti, za delegate zbora združenega dela občinske skupščine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, šole za mlade samoupravljavce in posebnih seminarjev za vse tiste, ki bi si jih želeli. Vse pa bodo organizirali zato, da bi usposobili samoupravljavce in delovne ljudi za uspešno, učinkovito in odgovorno, opravljanje samoupravljavskih dolžnosti in konkretnih nalog na osnovi marksistične idejnopolitične usmeritve.
Na novo ustanovljeni klub samoupravljavcev na Jesenicah ima že vse organe skupščine kluba, predsednik skupščine kluba samoupravljavcev pa je delavec jeseniške železarne in dolgoletni družbenopolitični delavec ter član Zveze komunistov Rok Globočnik. D. S.
Obveščenosti ni
Jeseniški občinski sindikalni svet ugotavlja, da so za marsikatere težave in probleme v delovnih organizacijah vzroki v prepičli obveščenosti de-
davcev
Jesenice — Ko so v občini pripravili analizo o uresničevanju zakona o združenem delu — posebna delovna skupina je obiskala vse delovne organizacije v občini — so lahko ugotovili, da v vseh tistih
Za oslovo senco 1
Mejnih sporov, sporov med sosedi-mejaši je izredno veliko in samo zavlačujejo postopke ob izdaji lokacijskih in drugih dovoljenj — Nemalo pravd za oslovo senco
»Jaz, soseda našega soseda že ne dovolim, da on k svoji bajti prizida prizidek, ker mi bo zastiral pogled z mojega okna in delal senco na moj vrt, ki ga je že tako tri četrtine v senci in mi tam ne rastejo vse tiste rože, kot bi jaz hotela, da rastejo. On, naš sosed ima že tako dovolj veliko bajto in jaz ne vem, zakaj jo hoče povečati, slišati pa je, da misli notri delati vse tisto, kar je do zdaj delal v kleti. Namreč šušmariti, če lahko povem. Prizidek bi bil preveč na mojo stran in bi se vse slišalo, tisto varjenje, ki včasih povzroča neznanski hrup, saj že zdaj včasih ponoči nismo mogli spati. Mi imamo sobe na njegovo stran in nas že zdaj' moti hrup, kako pa bi nas šele tedaj, ko bi mu vi dovolili, da prizida prizidek. Tudi druga moja soseda na drugi strani se ne strinja s prizidkom. Mi sosedi bomo šli naprej, če mu boste dali dovoljenje, ker bajt nismo gradili zato, da bi bili kot v bloku ali še huje, kot se nam obeta zdaj, če mu boste dali dovoljenje.
Razen tega bi njegova bajta s prizidkom ne bi bila štiri metre od naše meje, kot določa zakon. Jaz, soseda našega soseda sem zato striktno proti prizidku in ne dovolim nikoli...« In tako naprej in tako dalje, nešteto takšnih in podobnih sporočil na papirju ali ustno prihaja na gradbene oddelke naših občin. Tažko, da bi minil en sam dan, ko se ne bi gradbeni inšpektorji ukvarjali tudi s spori ob mejah oziroma s soglasji sosedov ob gradnji novih zasebnih hiš ali ob njihovih adaptacijah. Na veliko, na široko zidamo in v vsem obsegu prihaja tudi do stalnih mejnih sporov, do stalnih prepirov, ki jih zaneti v nešteto primerih zgolj in le naša ljuba nevošljivost, zlobnost, ki jo imamo v izobilju.
Tudi »soseda našega soseda« se je kar iznenada sprla s sosedom, 8porekla tedaj, ko jo je poprosil za soglasje. Prizidek v nobenem primeru ne bi posegel v njeno zemljišče, ji ne osenčil vrta in ne bi bil namenjen šušmarjenju. Res je, da ne bi stal štiri metre od meje, a vsaj za zdaj ni nikjer nobenega predpisa, da bi moral biti objekt toliko oddaljen. Sosed brez sosedinega soglasja Je ugodil vsem sanitarnim in požarnovarnostnim zahtevam, nje in njenega zemljišča ne bo ogrožal, zato bo kljub njenemu nasprotovanju lahko gradil. Če ni upravičenih razlogov, o katerih ob tožbah razpravlja tudi sodišče, je gradnja mogoča tudi brez sosedovega soglasja.
Mi pa seveda množično nagajamo, smo zlobni, zavistni brž ko se zasluti, da bi sosed lahko imel kaj več, kot mu dovolimo imeti. »Mejaši« smo sprti med seboj, čutimo se čudno ogrožene ob problemih, ki to niso, boreč se za oslovo senco. Ne znamo biti strpni ob malenkostih. Ob tem gre seveda le za manjše posege, popolnoma drugače je ob resničnih, upravičenih razlogih, zaradi katerih nam sosed brani gradnjo (preprečitev dovoza, vhoda, smrad, hrup, onesnaževanje, očitna senca itd.). Gradbenim inšpektorjem ob obravnavah na lokacijah delamo sive lase, zavlačujemo izdajo dovoljenj za leta in leta in še kako potrjujemo resnico, da, »Če bi zavist gorela, bi pol sveta objela«. Kajti v pravdah za oslovo senco smo zares divji, strastno hudobni, trmasti, togotni in neuničljivo zavistni...
D. Sedej
organizacijah, kjer je čutiti aktivnost družbenopolitičnih in samoupravnih organov zadovoljivo sledijo vsem družbenoekonomskim zahtevam. Tam pa, kjer te aktivnosti ni, zaostajajo in ne sledijo akcijskemu programu občinskega sindikalnega sveta. Zato predvidevajo, da bodo takšne organizacije, ki so preveč počasne, spet in spet le formalno in na hitro ter površno sprejemale vsebino zakona o združenem delu.
Analiza občinskega sindikalnega sveta je konkretna, kratka in jedrnata. Pove, da predvsem v večjih delovnih organizacijah smernic niso zanemarjali in so se zares resno in temeljito z delovnimi osnutki samoupravnih sporazumov in samoupravnih aktov prilagajali zakonu o združenem delu; pri manjših delovnih organizacijah pa je še vedno vrsta težav, še posebno, če je zatajila osnovna sindikalna organizacija. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so predvsem delavci v proizvodnji, premalo ali skoraj nič informirani o delu, pripravah in razpravah o osnutkih aktov in vse akcije. Premalo je strokovnega kadra in najbrž tudi premalo resničnega prizadevanja, da bi bil kar najbolje obveščen sleherni delavec. •
Še posebno slabe so razmere v tistih dislociranih enotah, kjer je zaposlenih manj delavcev. Le-ti so nerazumljivo še kako vezani na odločitve matične delovne organizacije, od katere dobivajo osnutke sporazumov v razpravo, a jih sprejemajo brez konkretnih pripomb in širših, jasnih obrazložitev. Tudi zato se prepočasi uveljavljajo pomembni dohodkovni odnosi.
. Tako ostaja še vrsta zahtevnih in obširnih nalog za jesensko obdobje, nalog sindikalnih osnovnih organizacij in drugih družbenopolitičnih organizacij " v delovnih organizacijah. Organizacije bodo v vsakem primeru lahko našle ustrezno pomoč pri občinskem sindikalnem svetu in pri posebni strokovni komisiji skupščine občine, kajti premalo je, če se zavedamo pomembnosti zakona o združenem delu in ostalih sistemskih zakonov, ne prizadevamo pa si, da bi ga resnično sprejeli za svojega usmerjevalca v vsakdanji družbeni praksi. D. S.
/O ljubljanska banka
Podružnica Kranj
obvešča
da bo na XXVII. mednarodnem gorenjskem sejmu na razstavišču
opravljala za obiskovalce sejma bančne posle
Strokovne službe v SIS pod lupo združenega dela
Še nikoli doslej, odkar obstojajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občini, ni bilo toliko govora o strokovnih službah kot letošnjega junija v razpravah o samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnih načrtov, letnih delovnih programih in prispevnih stopnjah za financiranje njihovih'dejavnosti.
Pozoren razčlenjevalec vsebine domala vseh razprav na zborih delavcev v delovnih organizacijah, z lahkoto ugotovi, da je največ kritičnih pripomb letelo, nekje bolj, nekje manj neposredno in skoraj izključno na te službe, ki naj bi zaslužile zaradi različnih sprememb v načinu in višini finanicranja družbenih dejavnosti največ črnih pik.
Ne glede na to, da so strokovne službe SIS opravljale samo tiste naloge, ki so jim naložene po statutih svojih SIS, pravilnikih in sklepih delegatskih skupščin, ali njihovih izvršilnih organih ter da so vselej sproti posredovale, resda nekatere bolj druge manj tekoče podatke in gradivo, ki je bilo dostopno slehernemu delegatu in delegacaji v združenem delu, so zadnje razprave izve-nele najbolj pogosto v ugotovitvah, da so režijski stroški SIS previsoki, ker da gre preveč denarja za OD zaposlenih; da je preveč zaposlenih v administraciji in drugo. Razen tega pa je bilo tudi dosti občitkov, da strokovne službe zamujajo z osnutki in predlogi dokumentov, kar onemogoča samoupravno dogovarjanje in odločanje v združenem delu in podobno. V nekaterih delovnih organizacijah, vsaj takšen je prvi vtis, je bilo celo več govora o strokovnih službah kot pa o programih posameznih SIS. Nekje so bile osti naperjene v občinske, drugod pa tudi v republiške SIS in njihove službe.
Kljub vsemu, kar se je zvalilo na SIS, pa vendar ne gre povsem ovreči tudi koristno plat kritičnih ugotovitev v razpravah na njihov račun. Predvsem zaradi izredno koristnih izkušenj, ki so si jih letos prvič
Urejeno družbeno izobraževanje
Tržič - Tržičani so že lani potrdili družbeni dogovor o družbenem izobraževanju v občini Tržič. Letos so ga ponovno obravnavali in ga prilagodili hovim razmeram. Bistvenih pripomb na dokument ni bilo. Le položaj in pomen kluba samoupravljavcev so natančneje opredelili. Delegati občinske skupščine so menili, da kaže družbeni dogovor o družbenem izobraževanju redno vsako leto ocenjevati in preverjati tudi prispevke, ki" jih plačujejo podpisniki. Hkrati so se v Tržiču odločili, da bodo podpisnike redno seznanjali s programom družbenega izobraževanja in poročali, kako se dogovor uresničuje. Koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL meni, da ob takšnem postopanju družbenega dogovora ne bo treba vsako leto posebej podpisovati, temveč ga bo nujno le dopolnjevati.
Tržiški dogovor o družbenem izobraževanju določa, da morajo temeljne in druge organizacije združe-
nega dela mesečno prispevati za družbeno izobraževanje 0,15 odstotka od bruto osebnih dohodkov, 'da bodo skupščina in družbenopolitične organizacije občine letos zbrale najmanj 120.000 dinarjev, da bo izobraževalna skupnost skrbela za uspešno in nemoteno delovanje Delavske univerze, ki je pomembna pri družbenem izobraževanju, in da bo svoj delež prispevala tudi kulturna skupnost. Pomembno je tudi določilo, ki obravnava vlogo izobraževalnih centrov Peka in Bombažne predilnice in tkalnice pri družbenem izobraževanju. Delovanje sistema družbenega izobraževanja bo spremljal in usmerjal 13-članski koordinacijski odbor, v katerem so delegati občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti, Peka in BPT, Delavske univerze, kluba samoupravljavcev in temeljnih ter drugih organizacij združenega dela. Mandat članov odbora traja dve leti.
jk
pridobili delavci in nosilci odgovornih dolžnosti v SIS in njihovih strokovnih službah. Poduk, ki so ga bili deležni, bo moral zadostovati, da bodo še bolj čutili potrebo po vestnem in odgovornejšem opravljanju svojih dolžnosti, racionalnejšemu gospodarjenju in dejanski odvisnosti in odgovornosti do delegatske baze. Pri tem jim bo še kako dobrodošla delavska kontrola, ki bo sproti nadzorovala izvajanje in uresničevanje samoupravnih odločitev, aktov in kar je še posebno važno, gospodarjenje s sredstvi.
Naposled, marsikaj za izboljšanje dela zavisi tudi od delegatov združenega dela, ki se bodo morali očitno bolj kot doslej poglabljati v probleme SIS na temelju določil zakona o-združenem delu in sprejetih načelih o menjavi dela. Ugotovitve iz javnih razprav so kar pošteno zdramile predvsem občinske strokovne službe, ki zdaj skušajo v »samoobrambo« dokazati; da vendarle niso zaslužile toliko kritik. Resda še niso ustanovljene skupne službe, o katerih je bilo govora že lani tudi na vseh skupščinah SIS, res pa je tudi, da so prav delegati iz združenega dela v zborih uporabnikov najbolj skeptično gledali na takšno ustanovitev, ko na takšno ustanovitev, ko so slišali koliko novih sredstev in zaposlitev bi terjala ustanovitev. Škarij in platna nimajo torej strokovne službe, pač pa delegati, trdijo v SIS.
Ugotovi na račun režijskih stroškov strokovnih služb bodo očitno manj glasni, ko bodo vsem delavcem in delegatom znana dejstva in podatki, ki so bili doslej vselej na voljo, o stroških skupnih služb.
Za primer navajajo v občinski izobraževalni skupnosti Radovljica podatek, da je bil delež vseh stroškov vključno z osebnimi dohodki strokovne službe od vseh sredstev skupnosti 1975. leta 0,99 odstotka. 1976. leta 0,95 odstotka, za letos pa načrtujejo delež 0,90 odstotka. V skupnosti otroškega varstva je bilo lani porabljeno za strokovno službo 2 odstotka celotnih sredstev te skupnosti, letos pa načrtujejo 1,3 odstotka deleža. Glede na znatno manjša celotna sredstva za dejavnost kulturne skupnosti Radovljica, je bil delež za strokovno službo 1975. leta 4,9 odstotka, 1976. leta 4,6 odstotka, za letos pa načrtujejo zaradi najemnine prostorov in visokih stroškov za pripravo in izdelavo gradiva namenjeno delegatski bazi 5,2 odstotka. Podobno stanje je tudi v telesnokulturni skupnosti, ki je spričo manjših celotnih sredstev porabila za strokovno službo 1975. leta 6,8 odstotka, lani 7,70 odstotka (zaradi nakupa opreme), letos pa bo ta delež enak lanskemu. Po minimalnih standardih za kulturno kot telesnokulturno skupnost je sprejeto merilo, da za strokovno službo poraba ne sme biti višja od 10 odstotkov skupnih sredstev skupnosti!
Zaposlovanje v strokovnih službah se že od ustanovitve SIS ni spremenilo, razen v skupnosti socialnega skrbstva, kjer nove socialne delavke po sistematizaciji opravljajo zgolj poklicno strokovno službo, ne pa administrativno, kar pa je v prid neposredno delavcem in občanom, podobno kot je v prid zaposlitev zdravnika v ambulanti ali učitelja v Šoli. JR
Kranjski Exoterm še modernejši
V Četrtek, 28. julija, so v Exotermu odprli nov obrat za livarske premaze in novo skladišče za rinfuzne materiale — Investicija presegla milijardo starih dinarjev  —   Usmeritev delovnega kolektiva pravilna
Kranj — Pred dvema desetletjema so v kranjskem Exotermu izdelali prve količine pomožnih livarskih sredstev, pretekli teden, v četrtek, 28. julija, pa so otvorili sodoben obrat za livarske premaze in skladišče za rinfuzne materiale. To je izreden uspeh kolektiva, ki se je
jz glasil
ilelomih organizacij
O or.nlmUm
NOVICE
ZBOR PTT DELAVCEV
Ptt delavci Slovenije so se množično udeležili letošnjega III. zbora ptt delavcev Slovenije v Loški dolini, na gradu Snežnik. S tem so počastili delavci kurirji in vezisti NOV letošnje partijske jubileje, 10-letnico podelitve domicila kurirjem in vezistom NOV, obletnico ustanovitve Loža in dan vstaje slovenskega naroda.
$ rvrif/a
REZULTATI POSLOVANJA
V prvih mesecih letošnjega leta so za tržišče proizvedli 7.343 ton, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in 8 odstotkov manj kot so predvidevali. Prodali so 7130 ton. Predvsem zaostaja izvoz, saj so izvozili manj kot so predvidevali — 63 odstotkov. Zaostanek v izvozu bodo do konca leta težko nadomestili.
PREDAVANJE O VERIGAH
Služba varstva pri delu je organizirala kratek seminar o varni uporabi verig. Seminarja so se poleg varnostnih inženirjev udeležili tudi predstavniki gozdarskih organizacij Gorenjske in Slovenije. Obravnavali so predvsem probleme pri pravilnem skladiščenju, pri nadzoru verig in nasploh težave ob praktičnem delu z verigami.
leta 1957 odločil za to proizvodnjo. Preusmeritev ni bila lahka, saj je bila nova proizvodnja zahtevna. Livarska tehnologija je napredovala, delovni kolektiv pa tudi vsak trenutek denarja ni imel na pretek. Kljub temu je uspel. Leto 1971 pomeni začetek temeljite rekonstrukcije tovarne. Postavljena je bila nova dro-bilnica za ferilegure, nameščena linija za izdelavo izolacijskih plošč in za predelavo aluminijeve žlindre ter modernizirana livarna. Razen tega je dobil Exoterm več novih pomožnih objektov, med katere sodijo transformatorska postaja, kotlarna, kompresorska postaja, cisterne za gorivo in skladišča, katerih razsežnosti že dosegajo 3000 kvadratnih metrov. Nov obrat livarskih premazov pa je krona vsega napredka.
Exoterm bo v novem obratu izdeloval livarske premaze na vodni in alkoholni osnovi, lepila za školjke in jedra, premaze za tlačno litje aluminija in njegovih zlitin ter še nekatere druge izdelke. Le po štirje delavci bodo v vsaki izmeni zaposleni y novem obratu, vendar bo letna količina proizvodnje dosegla 1500 ton, vrednost pa 25 milijonov dinarjev. Exoterm bo tako ostal še naprej edini izdelovalec kvalitetnih
livarskih premazov v državi. Pri gradnji je kazalo biti izredno natančen in previden, saj bi lahko vsak trenutek izbruhnil ogenj. Tudi med obratovanjem je stopnja požarne varnosti na najvišji ravni.
Milijardo starih dinarjev je odštel Exoterm za moderni obrat. Še posebej sta mu pomagala banka s štirimi milijoni (novih din) posojila in zavarovalnica s skoraj dvema milijonoma (novih din) posojila.
Modernizacija Exoterma s tem še ni zaključena. Zaposleni so se na zborih delavcev že odločili za modernizacijo linije za drobljenje fero-ligur, za postavitev sredstev, za namestitev nove naprave za mletje petrol koksa in pripravo koksne moke ter za nekatere druge objekte, ki bodo predvsem zboljšali varstvo okolja.
Usmeritev Exoterma je pravilna, je med drugim poudaril na otvoritvi novih obratov predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, saj ne vlaga toliko v zidove, temveč predvsem v moderno tehnologijo. S tem daje velik prispevek skupnosti ter zboljšuje rast dohodka ter aku-mulativnost. Predvsem pa je važno, da ima tudi kemična industrija važno vlogo v razvoju kranjske družbenopolitične skupnosti.
Na četrtkovi slovesnosti so izročili diplome in nagrade avtorjem koristnih predlogov in tehničnih izboljšav. Prejela sta jih Maks Košir in Viktor Osterman.
J. Košnjek
Otvoritev sejma v petek
Letošnji 27. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju bo odprl predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine inž. Drago Stefe
nje. Dobro je zastopstvo tujih razstavljalcev, saj le-ti prihajajo iz Avstrije, Italije, Zvezne repu-
GRADISOV VESTNIK
VISOKO PRIZNANJE
Ob dnevu samoupravljavcev je kolektiv Gradisa prejel visoko priznanje za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju družbenih odnosov. Upoštevali so zavzetost delavcev za nadaljnje uveljavljanje zakona o združenem delu, usklajevanje medsebojnih odnosov v okviru dohodkovnega sistema in nasploh prizadevanja za samoupravno dogovarjanje in odločanje. Podelil ga je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
AKTIVNA MLADINA
V letošnjem letu je bila mladina Gradisa dokaj aktivna, osnovne organizacije so poživile delo na vseh področjih, posebno pa na družbenopolitičnem in kulturnem področju. Mladi so sodelovali pri akcijah za uresničevanje zakona o združenem delu. V osnovni mladinski organizaciji TOZD Jesenice so ustanovili tudi marksistični krožek.
KRANJ — Da je mednarodni Gorenjski sejem osrednja gorenjska sejemska prireditev in ena največjih v Sloveniji, potrjujejo podatki, da sejemske površine že nekaj let dosegajo 16.000 kvadratnih metrov in zabaviščne 3000 ter da obisk avgustovske prireditve v Savski loki presega 200.000 obiskovalcev. Letošnji, ki ga bo v petek, 5. avgusta, ob
10. uri odprl predsednik izvršnega s veta občinske skupščine Kranj inž. Drago Štefe, v tem pogledu ne bo zaostajal. Dosedanje razsežnosti bo celo presegel, saj je doslej prijavljenih razstavljalcev več kot lani, pa tudi izbira blaga široke potrošnje bo večja. Na letošnjem sejmu, ki ga bodo za obiskovalce odprli v petek ob
11. uri in zaprli v ponedeljek, 16. avgusta, če pa bo zanimanje veliko, pa naslednji dan, 16. avgusta, se bo po dosedanjih prijavah predstavilo 130 samostojnih razstavljalcev, ki dodatno zastopajo še prek sto drugih proizvajalcev blaga široke potroš-
blike Nemčije, Francije, Švice, Indije in Pakistana. Med proizvajalci in razstavljalci je bilo za nastopanje na Gorenjskem sejmu veliko zanimanje. Nekatere, ki so želeli razstavni prostor predvsem v halah, so morali celo odkloniti. Razstavljeno blago bo deležno posebnih sejemskih popustov, tako bo za potrošnike nakup ugoden.
Tako kot pretekla leta bodo tudi letos vsak večer na sporedu plesi in druge družabne prireditve. Tudi zastopstvo gostinstva bo dobro. Za zabaviščno in gostinsko dejavnost so sejemski delavci letos namenili okrog 3000 kvadratnih metrov površine. Po zaključku sejma pa bo že tradicionalno žrebanje vstopnic. Po dosedanjem zanimanju sodeč in po številu razstavljavcev upravičeno lahko sklepamo, da bo 27. mednarodni Gorenjski sejem uspešen. j. Košnjek
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Dodeljevanje štipendij iz združenih sredstev na Gorenjskem
Takt* kot drugod v Sloveniji je tudi na Gorenjskem z ustanovitvijo sklada združenih sredstev število štipendistov začelo hitro naraščaji. Spomnimo se, da je bilo v Sloveniji ob zaključku šolskega leta 1975/76 preko 26.000 štipendistov, na Gorenjskem pa preko 1.700. V šolskem letu 1976/77 je bilo v Sloveniji še preko 15.000 prosilcev, ki so izpolnjevali kriterije za pridobitev Štipendije, na Gorenjskem pa preko 1.500. Torej vseh kandidatov za štipendije je bilo v Sloveniji okoli 42.000, na Gorenjskem pa 3.075. Najbolj zaskrbljujoče je bilo tt>, da za te štipendiste združeno delo na Gorenjskem ni kazalo zanimanja, da bi jim dodelilo kadrovske štipendije. Takšna politika štipendiranja je predvsem dajala poudarek in prednost socialnemu stanju prosilca in njegovemu osebnemu interesu pri izbiri poklica in smeri šolanja. Družbene potrebe in kadrovski interesi pa so bili postavljeni v ozadje.
Ko smo v skupnosti za zaposlovanje Kranj podrobneje pregledali strukturo štipendistov smo ugotovili, da se na Gorenjskem kar 70 odstotkov štipendistov izobražuje za potrebe družboslovnih in samo 30 odstotkov v prirodoslovnih smereh. V državah zahodne Evrope in tudi na vzhodu pa je ta odstotek ravno obraten.
Naj k temu dodamo, da je bilo sredstev za izplačilo štipendij vedno premalo in so zadoščala samo za približno 23.000 štipendistov, in da so nastajali tudi nekaj   mesečni  zastoji  pri  izplačilu   štipendij. Za
ilustracijo navajamo majski podatek iz leta 1976, ko se je iz prispevne stopnje 0,5 odstotka od brutto osebnega dohodka v Sloveniji nateklo 19.000 000, 00 din. Za izplačilo štipendij v maju mesecu istega leta pa je Slovenija že potrebovala 29.000.000,00 din za izplačilo štipendij. Torej je nastajala vedno večja razlika med možnostmi in potrebami.
Na Gorenjskem je bila takrat situacija še bolj kočljiva, in sicer zaradi neizdelanega sistema solidarnosti. Gorenjska je v letu 1976 prispevala za solidarnost 5.000.819,10 din. Kljub temu so tudi štipendisti z Gorenjske tako kot štipendisti iz tistih regij in občin, ki so solidarnostna sredstva prejemale, čakali na izplačilo štipendij nekaj mesecev.
Vse to je pripeljalo do tega, da so samoupravni organi v republiki, ob podpori skupnih komisij in izvršnih odborov v občinah, na 5. in 6. seji republiške komisije sprejeli prepotrebne ukrepe za umiritev stanja na področju štipendijske politike. Ukrepi so povzročili, da so se finančne možnosti in potrebe izenačile, saj se je zmanjšalo število upravičencev v Sloveniji od 42.000 na 25.570, na Gorenjskem pa od 3.075 na 2.351, torej za 724 štipendistov (ukrepi so bili podrobneje obrazloženi v prejšnjem sestavku). Finančna sredstva pa zadoščajo za izplačili) štipendij in jih štipendisti tudi redno prejemajo. Da se ne bi tudi letos pri razpisu^ štipendij iz združenih sredstev ponovila situacija i/, leta 1976, je zbor podpisnikov družbenega dogovora sklenil, da je v razpisu za pridobitev štipendije potrebno poudariti naslednje pO* goje:
— osnova za pridobitev štipendije se vzame zajamčen OD (2.162,00 din) oziroma 14-kratni faktor katasterskega dohodka na člana družine;
— v okviru tega cenzusa imajo prednost:
— kandidati, ki se bodi) usmerili v deficitarne poklice v občinah;
— prosilci z boljšim učnim uspehom;
— prosilci, ki so po menju poklicnega usmerjanja primernejši za izbran poklic;
— otroci delavskih in kmečkih družin.
Te kriterije je potrdila tudi republiška skupna komisija na 7. seji in seveda predhodno izvršni odbori po občinah. Poleg tega pa so ti kriteriji in izhodišča našli svoje mesti) tudi v novem predlogu (osnutku) sprememb in dopolnitev družbenega dogovora.
SLAVKO KALAN
OZD Filbo,p. o.
Bohinjska Bistrica Triglavska cesta 35 64264 Boh. Bistrica
razpisna komisija pri delavskem svetu razpisuje vodilno delovno mesto
računovodje
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi, mora kandidat glede na strokovno usposobljenost in delovne izkušnje imeti:
visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta prakse na področju računovodstva,
višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let prakse na področju računovodstva.
Kandidat za razpisano vodilno delovno mesto mora biti moralnopolitično neoporečen in izpolnjevati mora pogoje kadrovske politike v občini Radovljica.
Pismeni prijavi na razpis morajo kandidati priložiti:
dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, potrdilo iz kazenske evidence.
Prijave s prilogami naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov v 15 dneh po objavi.
GIP Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno ind. obrat Šk. Loka
razpisuje prosti delovni mesti:
žerjavista
na mostnem žerjavu
kurjača
visokotlačnega kotla
Za obe delovni mesti se zahteva pooblastilo za upravljanje.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu, možnost nastanitve v samskem domu.
Kandidati naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva cesta 56.
INDUSTRIJA KOVINSKE 0PRE.NU IN STROJEV
Kranj, Savska c. 22
razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednje štipendije:
1. eno štipendijo na pravni fakulteti III. ali IV. letnik
2. eno štipendijo na strojni fakulteti III. ali IV. letnik
3. eno štipendijo na ekonomski fakulteti I. letnik
4. dve štipendiji na srednji tehniški šoli strojne stroke
Prošnja mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS. K prošnji je potrebno priložiti še:
— potrdilo o premoženjskem stanju na obrazcu 0,12
— zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o opravljenih izpitih in frekvencijsko potrdilo
— izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju.
Prošnje je treba vložiti v kadrovski oddelek delovne organizacije IKOS Kranj do 15. avgusta 1977.
V poletnih dneh se večkrat zgodi, daje promet na cesti I. reda Kranj-Ljubljana tako gost, da vozila stojijo na cesti, kot kaže posnetek z Jeprce. Cesta skoraj postane enosmerna. ,fr
Raport s Pokljuke
V soboto, 30. julija, so v Mladinskem učnem centru Pokljuka spustili z droga zastavo in s tem se je 17-dnevna »obuka« končala. Študentje prvega letnika fakultet in visokih šol iz gorenjskih občin, Zgornjega Posočja in Ljubljane so zapustili Rudno polje »oboroženi« z znanjem in vojaškimi spretnostmi ter mislijo, da so tudi oni v vsakem trenutku sposobni braniti našo samoupravno socialistično družbo.
Na zaključni slovesnosti so šest-inpetdesetim študentom, ki so se najbolj izkazali v pridobivanju voj-no-strokovnih znanj in v družbe'-nopolitični dejavnosti, podelili značke »primeren mladinec«. V imenu ljubljanskega armadnega območja jim je po svečanem pregledu bataljona čestital polkovnik Drago RakoČevič. Ob zaključku so vrhovnemu komandantu naše vojske Josipu Brozu-Titu poslali brzojavko, v kateri so poudarili, da so pridobili dovolj znanja, da stopijo na branik naše domovine. Sobotnemu slavju so prisostvovali tudi predstavniki gorenjskih občin, družbenopolitičnih organizacij ter avtor Ukane Tone Svetina, kulturni program pa so zapolnili recitatorji Linhartovega odra mladih iz Radovljice, folklorna skupina Veriga iz Lesc, godba delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Lesc in kulturniki občinskega komiteja ZSMS Radovljice in Kranja.
»Obuka« je uspela
Sredi julija so študentje zamenjali kavbojke in pisane srajce s »sivo-rnaslinasto« obleko, vojaški red in
disciplina sta postala njihova stvarnost. Začetne težave, kot je npr. vstajanje na komando in »postrojavanje«, so mladinci hitro prebrodili in kaj kmalu se je pokazalo njihovo zanimanje za vojaške veščine in prizadevanje, da bi se v tem kratkem času čimveč naučili. Učne ure so bile včasih kar prekratke, da bi študentje potešili vso svojo radovednost. Tako pri »puzanju«, kopanju zaklonišč, premagovanju žičnih ovir kot tudi pri orientaciji na prostoru in drugih temah so študentje pokazali vse sposobnosti in da bi to znanje osvojili, vložili tudi mnogo truda. Dopoldanskemu »zanimanju« je popoldan sledilo družbenopolitično izobraževanje, kjer so obravnavali aktualne teme sodobnega sveta, našega samoupravnega sistema s posebnim poudarkom Titovi revolucionarni poti in letošnjim jubilejem.
V vsaki mladinski četi so ustanovili tudi partijsko in mladinsko organizacijo, v prostem času pa so študentom pripravili kulturno-zabavne prireditve, z nekaj filmskimi predstavami je poskrbel tudi »letni kino Pokljuka«. Na večer 22. julija, praznika dneva vstaje slovenskega naroda, pa je ob kresu vsake čete zado-nela slovenska partizanska pesem. Na dan praznika pa je udeležencem
mladinskega učnega centra Pokljuka pri spomeniku na Goreljku, grobišču borcev 3. bataljona slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren, pripovedoval o njegovem junaštvu znani gorenjski borec Franc Jernejc-Milče.
V času 17-dnevne »obuke« pa so mladinski bataljon na Pokljuki obiskali tudi številni gostje: general-podpolkovnik Jože Ožbolt, načelnik štaba ljubljnaskega armadnega območja; Fran Tavčar-Rok, komandant ljubljanskega armadnega območja ter druge starešine in predstavniki gorenjskih občin.
»,Obuka' je uspela in prizadevanja vseh mladincev so bila na zelo visoki ravni,« je povedal komandant mladinskega bataljona na Pokljuki Špiro Nikovič. »Kljub izredno slabim vremenskim pogojem, ki so bili nenavadni za ta čas, smo dosegli dobre rezultate. Prav v mladinskih enotah se je pokazalo tovarištvo fantov, ki se bodo v občini spoprijeli tako s političnimi gospodarskimi, kulturnimi in drugimi problemi, zelo kritično pa so se opredelili tudi za svoje bodoče delo. Študentje so se zelo trezno zavedali te vzgoje in pomena vključevanja v enoten program koncepta splošnega ljudskega odpora. Mnogi pa so se prav na Pokljuki prvič seznanili z delom mladinske organizacije, veliko pa smo jih predlagali tudi za sprejem v ZSMS in ZKS.«
In kaj menijo študentje?
Gorazd Zupančič, študent strojne fakultete, predsednik mladinskega aktiva prve Čete na Pokljuki:
»Kot član teritorialne enote sem se že naučil nekaterih vojaških veščin, vendar pa se življenje terito-rialca ne razlikuje bistveno od življenja v mladinskih in rednih enotah. Izkušnje, ki sem jih pridobil na Pokljuki, mi bodo služile pri opravljanju rednega vojaškega roka. Pri teritorialcih sem se naučil bojevanja v zaledju, tu pa sem se spoznal z načinom frontalnega bojevanja.«
Metod Zaplotnik, študent ekonomije:
»,Obuka' je bila v začetku dokaj naporna, ker psihološkim in moralnim predpripravam na fakulteti in v občini niso sledile še kondicijske priprave. V prvih dneh nas je izdala
predvsem fizična nepripravljenost, vendar pa je zaradi lanskoletnih izkušenj program zahteval postopno obremenjevanje z napori. Urjenje študentov je koristno, navadil sem se vojaškega reda, .rokovanja' z nekaterimi orožji in pridobil tudi nekaj vojne taktike. Hrana in bivalni prostori so bili hotelski, možnosti športnega udejstvovanja v prostem času pa bodo še veliko boljše z zgraditvijo športnega igrišča nedaleč od kasarne.«
Borut Gros, študent biotehniške fakultete:
»V primeru napada ali kakršnekoli druge agresije bi znanje, ki smo ga
Otrpnili kot miš pred kačo
Na vsakega zemljana pride hektar gozda, samo vsak Američan pa ga mora zase imeti toliko, kolikor ga zraste na šestih hektarih. Amerika porabi mnogo več kisika, kot ga sama proizvaja... Milimeter humusa nastaja od tisoč do štiri tisoč let in je edina podlaga za pridobivanje hrane. Ameriška zemlja je že tako izčrpana, da je odvisna od umetnih gnojil kot narkoman od mamil in leta 1985 tudi Amerika ne bo imela več izvoznih viškov. Mi uničujemo humus na metre . ..
Z naravo je treba živeti in je ne uničevati, to naj bi bilo naše vodilo, a nam zanj ni popolnoma nič mar. Tisti, ki se ob nesmiselnih posegih — na tisoče jih je — v naravo vendarle le uprejo, so deležni skorajda posmehovanja, da bi le rožice sadili in ptičke poslušali. Večina pa je otrpnila kot miš pred kačo, kar bo pač bo, kaj mi mar, ko me ne bo, je prav in čisto vseeno. Kot pravi današnji osel oslu: po moji smrti — čeprav trava več ne raste! Ekološke zavesti ni nobene, zanikrnost ne pozna meja in mi se ne bi kaj prida čudili, če bi odpadke vseh vrst nazadnje kar v kraške jame metali. Onesnaženje je neznosno, urbanizem dela, kar pač hoče ... Spomenikov neumnosti je na tisoče in tolažba, da nas bo končno reševala hrana iz morja, je neosnovana. Morje je preveč onesnaženo, rib je vedno manj.
Uničujemo
Ob vsej tej očitni brezbrižnosti in zanikrnosti nam ničesar ne more povedati podatek, da je najbolj napredna (v smislu obvarovanja narave in v skrbi za jutri) Holandija
pridobili v mladinskih enotah, prišlo še kako prav, žal pa je čas za popolno usposobljenost prekratek. Ze prvi stiki s starešinami so mi pokazali, da je njihovo delo naporno in odgovorno, svojo nalogo pa so dobro opravili. Mislim, da bi morale biti te študentske vaje leto preje, kajti na prehodu iz srednje šole na fakulteto so počitnice najdaljše in obveznosti najmanjše. Upam, da bi se s predvpi-som na visokošolske ustanove to lahko izvedlo.«
Študentje so zadovoljni zapuščali Rudno polje, kajti 17 dni so uresničevali Titovo misel: »Več znoja v miru — manj žrtev v vojni!«
C. Zaplotnik
--
v zadnjem času pridobila 93.000 hektarov nove zemlje, da je tako kot druge države na vseh koncih in krajih, tudi recimo z izkoriščanjem sončne energije, uveljavila spoznanje, da bo končno potrebno biti zadovoljen z manj dobrinami — in biti srečnejši, humanejši. Nobeno živo bitje ne pogreša stvari, ki je ne okusi; novim generacijam pa naj bi bil vrednejši drugačni svet.
Vsako leto pozidamo 2000 hektarov nove zemlje in še bolj postajamo grabežljivi, kljub temu, da je nimamo, da bi prek naših dolin celo kamen lahko zalučal, tako neznatno majhne so. In povrh vsega nam je skrb za snažno in obvarovano okolje zares deveta skrb. Naše onesnaženo okolje je posledica onesnaženih duš, je med drugim tudi resnica profesorja Avčina.
Naša gorenjska skupnost za varstvo zraka se šele ustanavlja, iz povojev se kobaca, medtem ko razne komisije po krajevnih skupnostih za varstvo okolja sicer prispevajo pripombe ob gradnjah in kmetijske skupnosti tudi, a le po velikih borbah uspevajo ali tudi ne. Rudensko polje se je vsaj za zdaj obvarovalo, medtem ko nova cesta v Podkorenu pelje kar lepo po rodovitnih poljih. Čeprav so bili vsi vaščani proti pozidavi in so zahtevali nov načrt, se je gradilo po starem.
Opravičilo, da mora obveljati splošni interes, ni večkrat na mestu. Narava se bo maščevala za nasilje, kaznovala bo naše kulturno onesnaženje, prekruta bo njena zmaga. Ponekod se že upira in grozi v opozorilo, da bi se vendarle spametovali, da bi vendarle doumeli, da so takšne igre smrtno nevarne in dokazuje, da smo zdaj, ko se brezbrižno požvižgamo nanjo dokaj nesrečni ljudje, ki nam je vsem skupna bolezenska diagnoza praznega pehanja za dobrinami z uničujočim teptanjem narave, ki nas živi. D. Sedej _J
Vsak mladinec je streljal s puško, nekateri tudi s puškomitraljezom, z zanimanjem pa so študentje spremljali tudi predavanja in načine »rokovanja« z drugimi sodobnimi orožji. Foto: M. Osterman
Pravi današnji osel oslu
»Po moji smrti — čeprav trava več ne rase!«
s^i •• • -m — '/ n ut'ltulo v t 1 r\ »vi r.,* 1------•
Gorenjci nismo nobena izjema v vsesplošni brezbrižnosti do svojega okolja — Tisti, ki povzdigujejo svoj glas, da bi obvarovali okolje pred nesmiselnim uničevanjem, nočejo le rožic saditi in ptičkov poslušati
Drago Višnar z Bleda, ognjeviti nasprotnik današnjega — in predvsem našega — vsakodnevnega pehanja za materialnimi dobrinami, za napredkom, pronicljivi opazovalec s slikovitimi prispodobami in velik ljubitelj narave je bil prvi pri nas, ki se je odločil, da izkorišča brezplačno sončno energijo. 2e davno mu greje vodo v njegovi hiši sonce in čeprav je na široko odprl vrata tudi drugim, so le nekateri
obotavljaje prestopili njegov prag in z značilno slovensko previdnostjo pred novostmi vseh vrst s stoterimi dvomi sledili delovanju v svetu že preizkušene naprave. Drago Višnar se dvomom ni čudil, predobro pozna svet okoli sebe, svet, ki drvi naprej brez pametne misli na jutri, svet, ki se še ne zaveda, kaj mu prinaša to brezmiselno pehanje.
Z njim kramljati je prijetno in — koristno. V vrtu pred njegovo hišo odmaknjeno daleč v gozd, te v siloviti kritiki našega malomarnega odnosa do narave pripravi do tega, da ti je do resnih pomislekov o tvojem načinu življenja, ki je resnično skoz in skoz samo denar, samo standard, samo napredek, samo razvoj. Kam to vodi, kje so meje, kakšni smo? Misli se prepletajo, podatki ugotavljajo in vse preveč jih je, da bi jih mogli vse strniti v zapis Zato le izseki, zato le drobtinice iz sicer brezštevilnih primerov našega današnjega obnašanja in početja.
Vohljanje za drugimi
Kako pravzaprav živim in de-lam?Prav slikovito me je označil in strinjam se z njim. Dirkam naprej,
za standardom, za napredkom ameriškega vzora, medtem ko so se pametnejši že obrnili navzdol, k človeku, k naravi: »Nekoč je pes po hribu lovil zajca in po sledi za njim vohljal. Prav na vrhu se je zajec po lisičje obrnil navzdol, pes pa še kar naprej, po sledi, čeprav sta se z zajcem nekje na sredi hriba že srečala; takšni smo, kot vohljajoča žival, stremimo za sledjo, za zgledom in ne nauči nas izkušnja modrej-ših, ki se vračajo nazaj . . .«
Ne moremo odgovoriti na vprašanje, kje je meja civilizacijske dirke. Bodo moji otroci zadovoljni z dvema, tremi ali več avtomobili? Ali je tehnična civilizacija res napredek, če je plačana s porastom kriminala, bolezni, samomorov? Samomorilci ne skačejo iz revnih kmečkih bajt, ampak iz stanovanjskih silosov. Ali nismo žrtve trgovine, te legalizirane goljufije, kot jo imenuje profesor Avčin in ekonomske propagande, ki je po besedah nekega Američana najbolj pokvarjena stroka, ki sili ljudi, da z denarjem, ki ga nimajo, kupujejo stvari, ki jih ne rabijo?
Daleč od sreče se odmikamo, daleč od dobrih medsebojnih odnosov. Ko sledimo ameriškemu standardu, se ne zavedamo podatka: če bi vse svetovno prebivalstvo prešlo na današnji ameriški standard, bi bil račun takšen: Američanov je šest odstotkov svetovnega prebivalstva, izrabljajo pa 40 odstotkov svetovnega bogastva in ko bi vsem hoteli enako, bi morali množiti z dvajset. Niti približno pa na svetu ni 'dvajsetkrat več premoga, elektrike, nafte ...
Komandant ljubljanskega armadnega območja Franc Tavčar-Rok se je z gorenjskimi ljubljanskimi in tolminskimi študenti v mladinskem učnem centru Pokljuka pogovarjal o opravljeni vaji na Uskovnici in sploh o vojašekm načinu življenja. Foto: M Osterman
DES Ljubljana, n. sub. o., ELEKTRO KRANJ, b. o.
Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
TOZD Elektro Kranj
objavlja prosto delovno mesto
evidentičarja števcev
v konzumnem oddelku
Pogoj: dokončana osemletka. Delo se združuje za določen čas, za dobo 3 mesecev. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Informacije: Elektro Kranj, tel. št. 25-071.
Kandidatke oziroma kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: DES Ljubljana, ELEKTRO KRANJ, Kranj, C. Staneta Žagarja 53 a.
Obisk italijanskih slikarjev
Pianist Silvo Stingl preživi ob klavirju dolge ure svojega delovnega in prostega Časa. Trenutno je v Sloveniji prav gotovo pianist, ki se največ ukvarja z zabavno glasbo in ima tako tudi največ možnosti za dober razvoj na tem področju. M. S.       — Foto: F. Perdan
V stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so v petek zvečer odprli razstavo del 14 slikarjev iz pobratenega italijanskega mesta Rivoli. Italijanski likovniki z njo vračajo obisk kranjskim, ki so se v njihovem mestu že predstavili. .Razstavo so pri-, pravili Občinska skupščina, Kulturna skupnost in Gorenjski muzej Kranj v počastitev kranjskega občinskega praznika.
Na otvoritveni slovesnosti je zbrane, med katerimi je bil tudi član občinskega sveta mesta Rivoli Marino Vincenzo, pozdravil direktor Gorenjskega muzeja Rado Kokalj, o razstavi pa je spregovoril dr. Cene Avguštin, ki je dejal:
»Kot pisan kalejdoskop se nam zdi razstava, ki so jo pripravili naši prijatelji — likovniki iz pobratenega Rivolija v zamenjavo za obisk kranjskih slikarjev in grafikov v njihovem
Klavir in srce »Dolikovci<<
Pogovor s Kranjčanom Silvom Stinglom — dvakratnim nagrajencem letošnje Slovenske popevke
Od letošnjega festivala slovenskih popevk, ki se je rodil v festivalni dvorani na Bledu in prek Ljubljane prijadral do Celja, je minil dober mesec in popevka »Vrača se pomlad« s prvo nagrado občinstva in strokovne žirije se nam je že kar dobro vtisnila v spomin.
»Kaj meniš, jo veliko izvajajo,« sem vprašala njenega avtorja Silva Stingla ob začetku ■ najinega po-menka.
»Kar velikokrat jo slišim, vsaj enkrat na dan. Bi rekel, da jo že znam na pamet,« je smeje odvrnil.
»Ti je šla težko v glavo?« poprimem za šalo.
»Prepričan sem, da mora biti popevka melodična, enostavna, čimmanj podobna kakšni drugi in hitro mora v ušesa. Če za svojo ne bi mislil, da je taka, bi jo nikoli ne dal iz rok. Torej — nisem se je težko zapomnil.«
»Morda zato, ker si se-z njo veliko ukvarjal?« skušam priti stvari do dna.
»Nikoli se nisem šel skladatelja. Toda, če človek pozna klavirsko igro in zna na pamet več kot 1000 skladb s področja lahke glasbe, se mu pač lahko zgodi, da se mu kdaj vsili tudi kakšna nova melodija. Tedaj je treba samo vzeti svinčnik in papir ter jo zapisati. Popevko 'Vrača se pomlad* sem zapisoval 10 minut in jo nato prepustil odličnemu aranžerju Jožetu Privšku, da jo je pripravil za orkester. Besedilo zanjo je napisala Elza Budau.«
»Ti si eden redkih skladateljev z naših festivalov, ki so dobili prvo nagrado strokovne žirije in občinstva. Po pravici povej, na koga si bolj računal: na strokovnjake ali navad ne poslušalce?«
»Ne na prve in ne na druge. To je bila moja prva popevka in prav nič se mi ni dozdevalo, kako bo uspela. Tako sem bil ob dveh nagradah temeljito presenečen.«
»Ko si že tako dobro začel, ali misliš   s   popevkami nadaljevati?«
»Če bo slučajno kaj nastalo in bom sodil, da je dobro, bom objavil, posebno gnal pa se za to ne bom, sem dosti premalo ambiciozen.«
»Torej ti sedanje glasbeno udej-stvovanje na delovnem mestu pia-
nista v radijskem plesnem orkestru prinaša dovolj zadovoljstva?«
»Res sem najbolj srečen, kadar igram v orkestru. Vsak dan vadimo po 4 ure in veliko snemamo ter nastopamo. Ne morem reči, da bi se tega kdaj naveličal.«
»Koliko pa mora pianist vaditi, da je dober?«
»Če se želi obdržati, ni potrebno veliko, morda urico ali dve na dan. Če hoče napredovati, ni nikoli dovolj. Ko sem študiral na glasbeni akademiji, sem 2 leti vadil najmanj 8 ur na dan.«
»Stavim, da kljub naklonjenosti izvajanju zabavne glasbe na splošno ne moreš mimo tega, da nekaterim skladateljem ne bi bil bolj naklonjen!«
»To so George Gershwin, Cole Porter in Jerome Kern in sploh Amerikanci s svojim džezom in bluesom, muzikali in drugo dovršeno zabavno glasbo.«
»In kaj imaš na nasprotni strani brega?«
»Narodno zabavno glasbo. 2e njen naziv je zgrešen, pod njim pa se skriva še veliko slabega. Kopirani sestavi kopirajo iste viže, lastnega izraza, na katerega bi bili kot narod lahko ponosni, pa nikjer! Kaj posebno lep prispevek k našemu glasbenemu izročilu zanamcem to gotovo ni.«
»Kaj pa misliš o raznoterih no-votarijah, kot so glasbene partiture s slikcami, ob katerih si člani orkestra izmišljajo, kar jih je volja, o glasbi, ki jo proizvajajo elektronski stroji in podobnem?«
»Mislim, da mora biti v vsaki glasbi red, pa če je še tako moderna. Če v njej ni ritma in melodičnosti, potem ni več glasba ampak poizkus. In če je njeno nastajanje prepuščeno naključju in tehniki, zagotovo ni več umetnost, ker ta lahko pride le iz človekovega srca in duše. V vseh časih je bilo ogromno poizkusov, toda obdržala se je le dobra srednja smer, ki je bila resničen napredek, ne pa slepomišenje. Nisem proti elektronskim ojačevalcem in napravam, ki spremenijo osnovni zvok glasbila, toda upravlja naj jih človek — kar prihaja iz njih, naj se dogaja po njegovi volji, vodeni s smislom za muzikalnost in ubranost.«
Metka Sosič
V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so v petek zvečer odprli razstavo del 14 slikarjev iz pobratenega italijanskega mesta Rivoli. Otvoritvene svečanosti se je udeležil tudi član občinskega sveta tega mesta Marino Vinzenzo. — Foto: F. Perdan
Počitek godbenika — Foto: F. Perdan
za praznike
Jesenice — — Slikarji jeseniške likovne sekcije DOLIK, ki deluje pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Tone Čufar Jesenice, so tudi letos pripravili zanimivo kolektivno slikarsko razstavo ob občinskem prazniku. Po kratkem kulturnem programu moškega okteta iz Žirovnice je razstavo v petek, 29. julija, odprl predsednik izvršnega sveta skupščine občine Jesenice Ivo Ščav-ničar.
Sedemnajst avtorjev je strokovni žiriji predložilo 53 del, izbranih pa je bilo 41 del petnajstih avtorjev. Jeseniškemu občinstvu se predstavljajo slikarji-amaterji: Janez Ambrožič, Franc Dolinšek, Branko Čušin, Janko Korošec, Jože Koselj, Zdrav-ko Kotnik, Franc Kreuzer, Pavel Lužnik, Tone Markež, Miro Pengal, Tone Tomazin, Cveto Velikajne, Cvetko Zupan, Tomaž Železnik in Marjan Židanek. To je obenem že sedma likovna razstava, ki jo je organiziral likovni klub v tem letu na Jesenicah, medtem ko so posamezni člani DOLIK ali skupine kar osemkrat razstavljali izven občine.
Razstava, ki predstavlja kvalitetno rast amaterskega slikarstva na Jesenicah, bo odprta v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu vsak dan do vključno 17. avgusta.
D. S.
15 let žirovniškega
okteta
Žirovnica — Med letošnjimi dobitniki najvišjega priznanja skupščine občine Jesenice, Čufarjeve plakete, ki jo podeljujejo za dosežke na kulturnem področju, je tudi moški oktet iz Žirovnice. Oktet je znan in že priznan ne le v jeseniški občini, uspešno nastopa tudi po drugih slovenskih krajih ter na Koroškem. S kvalitetno izvedbo svojega dokaj . zahtevnega programa so se žirov-niški pevci uveljavili, ob letošnji 15-letnici pa tudi prejeli zasluženo priznanje.
»Sestajamo se enkrat tedensko,« pravi pevovodja, sicer ravnatelj žirovniške osnovne šole Marjan Jemc, »pojemo pa predvsem domače narodne, umetne in borbene pesmi. Pet člansv okteta je vztrajalo vseh petnajst let, ostali sedanji pevci so prišli kasneje. Nastopamo na kulturnih prireditvah doma in po občini, bili smo na Koroškem ter se udeleževali tekmovanj oktetov. Vsekakor si prizadevamo, da bi kvalitetno še bolj izpopolnili naš program in izvedbo, vztrajali pa bomo, saj nam občinsko priznanje, plaketa Toneta Čufarja pomeni veliko moralno spodbudo za nadaljnje delo.« D. S.
Velik uspeh okteta Jelovica
Na 11. festivalu dalmatinskih klap v Omišlju je kot edini slovenski predstavnik sodeloval oktet Jelovica iz Škofje Loke. V konkurenci 40 dalmatinskih skupin pevcev so na izbirnem nastopu zapeli štiri pesmi ter se uvrstili v finale. Na zaključnem nastopu, ki ga je prenašala tudi Evrovizija, so zapeli dve pesmi, navdušili številne poslušalce, žirija pa jim je prisodila odlično četrto mesto. To je hkrati uspeh in priznanje pevcem okteta, ki razen domače pesmi, gojijo tudi pesmi drugih narodov in narodnosti.
-fr.
mestu. Iz zanimive umetniške predstavitve čutimo živ likovni utrip mesta, ki seže iz profesionalne sfere tja do amaterskih vrst in upodobitev, ki jih narekujejo zakoni naivne umetnosti.
Realistične težnje se javljajo predvsem v skupini del, ki sodijo v ljubiteljski likovni krog — to so krajine Margherite Flore, Federica Mu-zia in še posebej Luciane Agosti, ki se predstavlja z našim domačinT motivom, s slapom v Vintgarju. V to skupino sodijo tudi tihožitja Margherite Agonis ali cvetlični motivi Ester Maserati.
Urejen, likovno dognan in pri tem dovolj razpoznaven je figuralni svet Laure Giacone. Izredno krhki in subtilni sta mali olji, delo Teresie Zucci. Toda tudi edini predstavnik naive na razstavi Romolo Bonetti je s slikama Rivolo, o katerem sanjam in Torino leta 2000 ustvaril nadvse privlačni naivno sanjski podobi, čisti po svoji vsebinski zamisli in oblikovni izvedbi.
Nekje na pragu novejših likovnih stremljenj stoji s svojo nadrealistično likovno zamislijo Antonio Conte. Preprosta, kar skopa slikarska sred-
stva so ustvarila močno moderen izraz figuri ujetnika, ki ga je v akrilu naslikal Angelo Boggio. Na sodobno grafično sporočilo spominja kolaž Paola de Cao, ki sodi med oblikovno in vsebinsko najbolj dognana dela na razstavi.
Ekološko obarvan motiv okna s pogledom v zastrto nebo obravnava Marco Laveroni v delu s skromnim naslovom Serigrafija. Po slikarsko-tehničnem prijemu in po tematiki sta si sorodna Claudio in Giuseppe Giacone. Njuno strukturalno, vendar še na realen motiv vezano slikarstvo s poudarkom na platični iluziji upodobljenih elementov sodi v najbolj zrel in likovno pretehtan del razstave.
Prepričan sem, da to srečanje z likovniki Rivolija ni zadnje in, da v okviru- prihodnjega, vse bolj živega kulturnega obveščanja tudi na likovno sporočilo ne bomo pozabili, temveč ga vztrajno poglabljali in izgrajevali.«
Po otvoritvi razstave je bil v renesančni dvorani Mestne hiše koncert dua Pagani — Scuor iz Vidma, ki sta ga pripravila Koncertna poslovalnica Kranj in 'Društvo glasbenih umetnikov Slovenije.
30 let Foto kluba Radovljica
Radovljica - Foto kino klub Radovljica je bil ustanovljen pred tridesetimi leti kot sekcija že dobro organiziranega in uveljavljenega jeseniškega fotokluba. Ko se je osamosvojil leto pozneje je postal samostojna organizacijska enota občinskega odbora Ljudske tehnike. V letih po ustanovitvi je štel precej članov letno pripravil več kot 200 javnih predavanj in drugih priredi-
vo po vseh šolah v občini. V zadnjeip obdobju so uveljavili tudi kifto dejavnost, saj nekaj članov redno pošilja filme na festivale. Prejeli so tudi že več priznanj; posneli pa so skupaj z ostalimi društvi in organizacijami več dokumentarnih filmov. Najbolj uspeli film je bil na temo svetovnega padalskega prvenstva v Lescah in film o lanski protestni demonstraciji v Radovljici.
tev. Največ članov je bilo v klubu leta 1961, ko jih je bilo kar 141, leto pozneje pa se je začelo kritično obdobje zaradi številnih organizacijskih težav. Zvesti so mu ostali najbolj vztrajni člani, tako, da je danes klub eden najboljših, kadrovsko okrepljen, s kvalitetnimi mentorji.
Prvi večji uspeh so zabeležili v Varaždinu s planinsko fotografijo, nato pa so sodelovali na vseh pomembnejših foto razstavah v domovini in v zamejstvu. O kvalitetni zrelosti priča prva nagrada na razstavi Zlatno oko 76 Novi Sad in prva nagrada na razstavi Človek i metal v Novem Sadu 1976. leta ter več drugih priznanj in nagrad v republiškem in v zveznem merilu.
Člani so opravili veliko delo s tem, da so posneli vse pomnike NOB na področju občine in pripravili razsta-
Člani poleg strokovnega izobraževanja nudijo strokovno pomoč pri vodenju šolskih krožkov redno sodelujejo na 30 do 40 tujih razstavah letno. Foto kino klub ima urejeno financiranje ob razumevanju družbenopolitičnih organiza-, cij in skupnosti, sodeluje pa tudi z drugimi klubi in društvi v številnih skupnih akcijah.
Ob letošnjih jubilejih partije in Tita so člani organizirali razstavo z 90 fotografijami iz življenja in dela predsednika Tita. Za 30-letnico kluba pa organizirajo dve razstavi črno bele fotografije z naslovom Iz delovnih kolektivov in razstavo barvnih diapozitivov. Obe razstavi so obenem posvetili tudi jubilejem partije in Tita, ideji delavskega samoupravljanja in prazniku občine Radovljica. JR
(9. zapis)
Le dve vasici- z znatnejšim slovenskim prebivalstvom moram še omeniti. To sta Ritkarovci (Ritka-haza) in Zida (Zsida).
Med Gornjim Senikom in Verico, a že prav blizu naše državne meje leži idilična vasica Ritkarovci. Slovensko govori tu še tri četrtine vaščanov. Najbrž je bil za to odločujoč vpliv cerkve, saj so Ritkarovci še do konca prve svetovne vojne pripadali prekmurski župniji Veliki Dolenci.
Velika večina ljudi hodi na sezonsko delo — le tako se lahko preživi prebivalstvo vasice sredi gozdov. Orne zemlje je premalo za nekaj čez 200 prebivalcev .. . Industrija v Monoštru pa je le precej oddaljena, da bi tem ljudem sproti rezala kruh. In tako se morajo — vsaj nekateri — ubadati z delom na tuji zemlji. Grenka stara usoda vsega Pomurja, žal še vedno prisotna . . .
Ritkarovci so obcestna vas: .vse hiše stoje ob eni sami ulici. Hiš pa je blizu 50. Ob vasi teče potoček Berek, sicer pa je v bližini kar več dobrih studencev in hladnih izvirov.
Druga vasica v nizu naše današnje pripovedi ima nenavadno ime — Zida. Tudi Madžari ji tako rečejo. Odkod ime? Mar od svile — Žide? Brž je treba reči, da vasica leži prav blizu Monoštra, skoraj v predmestju. Tam pa že poldrugo stoletje obratuje svilama. Še danes tko v njej svileno blago za rute (naglavne) trakove, blago za ženske dežnike ipd. Torej bi utegnila vas dobiti ime po reji sviloprejk — saj je podnebje tu prav ugodno za nasade murv. Znano je, da so svilarski podjetniki že od nekdaj prepuščali zamudno svilogojstvo okoličanom, sami pa so v svojih filandah strojno odmotavali svilo z odkupljenih kokonov. To je bil čas starih manufaktur. Morda ima ime vasi res izvor v tisti dobi? Sicer sem domačine povprašal, a tudi starejši niso vedeli nič povedati, odkod vasi ime. Najbrž bo moje tolmačenje kar pravšnje?
(Tudi potoku ki teče skozi vas, pravijo Zida.)
A iz dvomov ne morem: kaj pa, če ima izvor vaškega imena zvezo z Židi (Judi)? V madžarščini praviju Židu Zsido, Zidom Zsidćt. Da bi utegnil kdaj biti tu židovski geto, pa ni verjetno — saj živi na tej zemlji avtohtono že toliko stoletij slovensko
Odbor za medsebojna delovna razmerja v združenem delu pri Centralni osnovni šoli
Padlih
prvoborcev Žiri
razpisuje prosto delovno mesto
tajnika(ice)
Pogoj: dokončana dvoletna ali štiriletna administrativna šola, po možnosti z nekaj leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Nastop dela je 22. avgust 1977.
Prijave pošljite v 8 dneh od objave razpisa. •
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
prebivalstvo. Tudi za geto v kaki vaški srenji še nisem bral. - Zidje so vendar raje živeli v mestih ali vsaj v mestnih četrtih. Kmetovalci nikoli niso bili, vsaj v Evropi ne.
Le nekaj naših rojakov pa še vztraja v dveh vasicah ob Rabi — v Troščah in v Čretniku.
SPET V MONOŠTRU
Ker sem s potopisom spet v bližini Monoštra — gospodarskega bolj kot narodnostnega — središče Porabja (t. j. Slovenske krajine), ne gre drugače, da o
Stari del Monoštra s cerkvijo in vodometom
tem mestecu še kaj povem., Četudi sem ga na hitrico opisal že v 4. zapisu.
Mestecu res, toda uradno le vasi... Videz pa je povsem mesten: zgodovinske palače, velika šolska poslopja, mogočni stanovanjski bloki, hoteli, trgovine in monumentalen spomenik sovjetskim osvoboditeljem (Szovjet h osi emlekmu).
Velika baročna cerkev nekdanjega cistercianskega samostana je še vedno osrednja značilnost mesta. Poleg razkošnega kulturnega doma (Muvelodesi Hdz) gimnazije, »štajerske« hiše (Stajer Hdz) in trga Beke (t. j. Trg miru, ne pa Žabji trg, kar bi pomenilo Beka!).
Ob.trgu Beke je razvrščenih tudi največ trgovin, upravnih stavb, pošta, hjotel — tudi park z večjim bazenom in vodometom je tu, v središču Monoštra. Nekoliko odmaknjena od trga Beke je le moderna osnovna šola (Allami alta-lanos iskola).
Čez Rabo sta postavljena dva mostova — oba še na področju ožjega Monoštra. Čez oba vodita cesti proti severu, tjakaj pa naši zapisi ne bodo več segli . . .
Imena ulic v Monoštru so vsa izrazito madžarska, mednarodnih ni, kaj šele slovenskih. Le takale imena preberemo na uličnih tablicah: Hunvadi, Attila, Honved, Petofi, Arpad, Kossuth, Rakoczi ipd. Tudi kakih ruskih, vsaj političnih irnen, ni na uličnih tablicah. Četudi spomenik na Trgu svobode govori o sovjetskih (t. j. ruskih) osvoboditeljih. Mar je Orosz (t. j. Rus) v teh krajih tako nepopularen?
Tako sem na hitrico »pretekel« Slovensko krajino — slovensko Porabje. Vsekakor pa se bom še. vrnil s temi zapisi v kraje, kjer sem se dalj časa mudil, predvsem sta to Slovenska ves in Gornji Senik.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Hitler je skoraj končal: če hočejo Italijani braniti svoje nacionalno ozemlje, naj prepustijo vodstvo operacij nemškemu generalnemu štabu in se držijo discipline, ki jo bo ta uvedel . . .
Točno ob 13. uri je fuhrer končal monolog. Delegaciji sta odšli na kosilo.
Ko so odhajali iz salona, je Ambrosio prijel duceja pod roko: »Vse dopoldne je že minilo, pa še niste spregovorili! Zahtevajte, naj nam Nemci dajo letala, topove in tanke, na tisoče . . .«
»Sicer bomo morali skleniti mir, ali ne? Mislite, da je to tako lahko?« je razdraženo odvrnil Mussolini.
»Duce, Italija je sita vojne! Italijani niso za vojno,« je prilil olja na ogenj italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri.
»Edini prijatelj«
»Nehajte že s temi zgodbami o narodih, ki hočejo vojno, in o tistih, ki je nočejo! Noben narod noče vojne. Vojno hoče vedno le manjšina in tudi zmaga manjšina. Pa zakaj mi vse to pripovedujete? Hitlerju bom povedal vse, kar mu je treba povedati, ob pravem času. Mar mislite, da se bojim za svojo kožo?«
Kosilo je bilo prava pogrebščina. Člani obeh generalnih štabov so v salonu sicer sedeli za isto mizo, gledali pa so se, kot da si bodo zdaj zdaj skočili za vrat.
V posebnem salonu sta obedovala Hitler in Mussolini. »Duce,« je govoril Hitler še s polnimi usti, obkrožajo vas izdajalci. Imate jih celo v Velikem fašističnem svetu. Dobro veste, na koga merim. Znebite se jih dokler je še čas! Goebbels in von Ribbentrop tudi menita, da nimate več tiste ' odločnosti kot nekdaj.«
Mussolini se je izmikal, češ da ne gre samo za to, marveč da je ves položaj težaven, da primanjkuje orožja in pogonskega' goriva in da so ljudje utrujeni.
»Samo še en mesec zdržite, največ dva! Dobili boste orožje, poleg tega pripravljamo tajno orožje, ki bo v nekaj urah, največ v nekaj dneh, vse postavilo na glavo. Zmaga je naša, duce, samo da se znebite izdajalcev. Primite jih s trdo roko! In posebej pazite na kralja!« je spodbujal fuhrer.
»Mi zagotavljate svojo podporo?« je bilo vse, kar je vedel odgovoriti Mussolini.
»Rečem vam: samo enega prijatelja imate, in to sem jaz.«
Popoldne je ostalo samo toliko časa, da so si črnosrajčni in rjavo-srajčni veljaki izmenjali nekaj ledenih vljudnosti. Ko se je Mussolini na trevisanskem letališču poslavljal od Hitlerja mu je zaneseno stisnil roko: »Združuje nas skupna stvar, fuhrer!«
Kmalu za Hitlerjevim letalom se je dvignilo tudi Mussolinijevo. Med letom se je Mussolini obrnil k Ambrosiu in mu dejal: »S fiihrer-jern nisem mogel govoriti o tistem, kar ste mi pripravili. Sicer pa tudi ni bilo treba. Nemčija nam bo poslala orožje, če bodo le naše zahteve razumne.«
Nad Rim pa je tisti dan smrt razprostrla svoje grozljive peruti.
Vroča noč
19. julij je bil izredno vroč dan. Živo srebro se je že zgodaj vzdignilo na 34 stopinj. Nebo je bilo sprva jasno, pozneje so ga prepregli sivkasti oblački. Ob 11.30 se je zaslišalo brnenje bombnikov; zatulile so sirene, ljudje pa so zvedavo gledali v nebo, prepričani, da gre tokrat za jate, namenjene na sever. Preden so se dobro zavedali, pa se je odprl pekel na najbolj naseljenih predelih blizu železniške . postaje. Hiše so se rušile, kot da bi bile iz lepenke, celi vlaki so se v hipu spremenili v kose zvitega železja, razmetanega daleč naokrog.
Zavladala je nepopisna panika. Na vseh koncih in krajih je gorelo. Protiletalska obramba je bila popolnoma neučinkovita. Ko so bombniki odleteli, so Rimljani gledali neverjetne prizore. Medtem
Mussolini je na zasedanjih, kadarkoli so govorili o njem, običajno otrpnil v smešno masko in molčal.
ko sta v ljudskih četrtih, ki so bile hudo prizadete, vladali panika in žalost, so se začele iz aristokratskih Četrti zgrinjati množice »zlate mladine«, da bi videle, »kakšno je mesto po bombardiranju«.
Reka beguncev je drla iz mesta in prav nanjo je naletel Mussolini, ko se je s sestanka s Hitlerjem vračal v Rirn-
Grandi je za bombardiranje izvedel v Bologni. Še istega dne zvečer se je z vlakom odpeljal v Rim, da bi »kralja pripravil k akciji«.
Ko je 11. junija ob desetih prišel v Rim h Carlu Scorzi na kavo, ga je Scorza pozdravil s šopom kuvert v roki: »Duce je za soboto sklical Veliki fašistični svet!« se je glasila novica, v kuvertah pa so bila poimenska vabila.
Le kaj-se je zgodilo, da se je Mussolini odločil za to, čeprav je še pred nekaj dnevi odločno izjavil, da »boste imeli Veliki svet šele po zmagi«?
»Tokrat bomo šli do konca,« je dejal Grandi. »Seveda,« je odvrnil Scorza. »Govoril boš prvi, jaz pa bom kot sekretar končal debato.«
Grandi je pogledal Scorzo: »Nate lahko računam. Velikemu svetu bom predložil resolucijo. Treba je končati vojno ali pa je vse izgubljeno.« In že je odhitel v svoj urad sestavljat besedilo resolucije.
Kralj ima besedo
Nekako ob istem času — 21. julija od 10,30 — je Mussolini prišel poročat kralju v vilo Savoia o svojem sestanku s Hitlerjem. »Položaj je napet, dragi duce, in ne verjamem, da lahko dolgo traja. Sicilija nam je šla po gobe. Nemci pa nam jo bodo pošteno zagodli. ..« Povedal mu je v brk, da je tudi iluzija o »svetem« mestu končana in da so se ljudje sovražno vedli, ko je obiskal bombardirane četrti. »Disciplina v vojski je popolnoma popustila,« je nadaljeval Emanuel. »Letalce'z rimskega letališča so našli v Velletriju, tako urno so pobegnili. To se mora končati. Nemcem je treba postaviti: ali — ali.«
Mussolini je molče poslušal; ko je kralj končal, mu je zagotavljal, da je bil njegov sestanek s Hitlerjem nadvse uspešen, da se obeta novo orožje, ki bo vse postavilo na glavo, in še druge stvari, ki mu jih je natvezel Hitler. »Če se do 15. septembra vojna sreča ne bo obrnila, kot je obljubil Hitler, ga bomo postavili pred alternativo, to vam zagotavljam, veličanstvo,« je govoril duce.
»No bomo pač čakali. Prihajajo hudi časi in spoznali boste tudi nehvaležnost, duce. Zapomnite pa si, da boste imeli v teh hudih časih samo enega prijatelja, in to sem jaz,« ga je odpravil lokavi Emanuel. Mussolini je razumel eno, kralj je mislil dru^o.
Medtem ko je bil Mussolini pri kralju, je Grandi poslal osnutek svoje resolucije Carlu Scorzi. Potem je govoril s Federzonijem in Bottaijem, vplivnima fašističnima veljakoma, in si zagotovil njuno podporo. Ko je prejel pismo vojvode Acquarona s prošnjo, naj bi se takoj sestala, je bil presenečen in začuden hkrati. Kaj neki namerava dvor? Nikakor ni hotel zbuditi vtisa, da deluje pod vplivom monarhije ali celo Acquarona, zato je le-temu odgovoril, da se bo z njim sestal šele potem, ko bo končano zasedanje Velikega fašističnega sveta.
Roberto Farinacci se je na zasedanju oglasil prvi za Grandi-jem. Bil je eden izmed članov, ki so bili pri glasovanju proti Grandijevemu predlogu.
Po vrnitvi v palačo Venezia je Mussolinija v »dvorani zemljevidov« že čakal Farinacci, bivši sekretar stranke.
»Poglejte, duce, kaj sem dobil od maršala Cavallera!« Mussoliniju je dal listek s tole vsebino: »Dragi Farinacci! Bodite previdni! Grandi in njegovi delajo, da bi vrgli Mussolinija, toda njihova akcija bo zaman: izigrala jih bo kraljevska hiša, ki z Acquaronom na čelu deluje na svojo roko!«
»Neumnosti!« je ne preveč prepričljivo odvrnil Mussolini. »Same otročarije. Davi sem govoril S kraljem. Vse teče, kot je treba.«
(Nadaljevanje v naslednji številki)
Moderne stavbe sodobnega Monoštra
Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1
73
85-LET KRANJSKOGORSKEGA DRUŠTVA
KRANJSKA GORA — Gasilci se že pripravljajo na slavje, ki bo posvećeno 85-letnici prostovoljnega gasilskega društva. V nedeljo, 7. avgusta, bodo pripravili mimohod in parado gasilskih enot prostovoljnih gasilskih društev občine Jesenice, ob tem pa bodo pripravili tudi mednarodno gasilsko tekmovanje, ki se ga bodo udeležile po tri najboljše desetine iz jeseniške občine in občine Trbiž ter Podklošter. Tekmovanje bo v bližini hotela Prisank. B. B.
Jesenice — Komunalno podjetje Kovinar Jesenice modernizira svojo proizvodnjo, prav zdaj grade novo halo za proizvodnjo novih izdelkov. - Foto: B. B.
snice — Avtokamp na zgornjem Plavžu je dobro obiskan, tu se vjjajo večinoma prehodni gostje. Tisti pa, ki ostajajo dalj časa, lepih dnevih radi napotijo na bližnje vrhove in na izletniške točke i Jesenic. — Foto: B. B.
J me;
ustav „
Se V lepin uuc v m iaui n,j(»,i
okoli Jesenic. — Foto: B. B.
Tržič — Tu imajo zelo dober pihalni orkester, ki ga vodi Andrej Puhar. Orkester zelo pogosto nastopa na Številnih proslavah in svečanostih v tržiški občini in izven nje. Letos so bili organizatorji revije in tekmovanja pihalnih orkestrov in godb na pihala Gorenjske, kjer so se tudi sami dobro uvrstili. Na sliki: pihalni orkester iz Tržiča. - Foto: B. B.
Na Planini pod Golico je Se marsikje ohranjena stara arhitektura ter značilni plotovi in korita. Na posnetku je korito za vodo, ki stoji v zgornjem delu vasi. Vanj še vedno teče voda, ki jo vaščani uporabljajo za kuhanje in napajanje živine. (B. B.)
Brezje — Poleg sedanjega gasilskega doma grade veliko poslopje, dom družbenopolitičnih organizacij. V njem bo dvorana, prostori za delo mladine, klubski in drugi prostori. Stavbo gradi SGP Gorenje Radovljica, gradnjo pa financira krajevna skupnost. V poslopju bo tudi pošta. - Foto: B. B.
Jesenice — Prostovoljna gasilska društva so v zadnjih letih zelo napredovala pri vzgoji mladih gasilcev in gasilk. Zelo so izboljšala tudi opremo in nakupila veliko avtomobilov. Pomagali so občani s prostovoljnimi prispevki. (B. B.)
Jesenice — Prostori železarsko izobraževalnega centra na Jesenicah so že dolgo časa premajhni, saj v njih deluje poklicna šola, srednja tehnična in metalurška šola, oddelek za izobraževanje odraslih, tu pa imajo tudi teoretični pouk v okviru Avto-moto društva Jesenice. Stavbo zdaj obnavljajo in povečujejo. - Foto: B. B.
Gasilci iz Sore pri Medvodah so se na občnem zboru leta 1972. odločili, da zgradijo nov dom, ker je tedanji bil že dotrajan. Temu jih je silila tudi velika odgovornost na obsežnem požarnem okolišu, ki sega vse od Jeprce do Polhograjske Grmade. Pričeli so z zbiranjem denarja in materiala ter v dveh akcijah zbrali kar 125.000 dinarjev. Pripravili so tudi 27 zabavnih prireditev in ves dohodek namenili za graditev. K že zbranemu denarju je .'140.000 dinarjev primaknila še občinska skupščina Ljubljana-ftiška skupaj s krajevnima skupnost ima Medvode in Trno-vec-Topol. Avgusta lani so pričeli z graditvijo in čez tri mesece je bil dom pod streho. Letos so predvsem opravljali notranja dela. Člani društva in ostali krajani so prispevali kar .'$.'100 ur prostovoljnega dela ter praktično, razen zidarskih, opravili vsa ostala dela. Za dograditev potrebujejo Se približno 500.000 dinarjev ter upajo, da bodo manjkajoči denar dobili, tako, da bo dom nared prihodnje leto. V novem domu bosta našla prostor dva gasilna avtomobila, shramba za opremo, društveni prostori ter predavalnica. -f'r
Bled — Tu je v tem času izredno živahno, na prostoru med Park hotelom in hotelom Toplice se ustavljajo številni izletniki in gostje. Od tu je tudi lep pogled na jezero, na otok in grad. — Foto: B. B.
Bled - Kamp v Zaki lahko sprejme do 1.300 gostov, v soboto pa je bilo v njem okoli 700 gostov. V Zaki pričakujejo več turistov prav v teh dneh. - Foto: B. B.
Bled - Delavci SGP Gorenje grade ob pokopališču na Bledu mrliške vežice, ki bodo predvidoma nared jeseni. Graditev financirajo iz samoprispevka prebivalcev Bleda. - Foto: B. B.
VEČ STALNIH GOSTOV SI ŽELIJO
Avtokamp Smlednik v Dragočajni ima letos v upravljanju POZD Kanu. Turistično društvo jim ga je »odstopilo« za eno leto, vendar ga želijo še obdržati. Delavci Kanuja so prepričani, da bi lahko z dopolnjeno ponudbo goste zadržali dalj časa. Temu v prid govori nova turistična poslovalnica v Medvodah, ki bo lahko usmerjala goste v kamp. Gostom so že sedaj na voljo usluge v restavraciji, v prihodnje pa jim bodo lahko ponudili tudi napol pripravljeno hrano. Načrtujejo tudi več folklornih prireditev, prikaz domačih običajev, predvsem pa naj bi gostje sami odločali o programu prireditev. Tako bi gostje dalj časa ostali v kampu, prav temu pa je namenjena boljša ponudba, ki jo je POZD sposoben zagotoviti. -fr
VA
VIATOR
Kaj je lepše kot to, da vam kdo pripravi kosilo!
Prav s tem vam želi ustreči hotel Park na Bledu, ki vam v svoji samopostrežni restavraciji nudi bogato izbiro jedi po zmernih cenah
Mimo znaka »STOP«
Jesenice — Občinski sodnik za prekrške ugotavlja, da je bilo lani največ prometnih prekrškov zaradi neupoštevanja prometnih znakov, signalizacije oziroma zaradi neprimernega vključevanja voznikov v promet. Vozniki so ob spremembah veČina vožnje malomarni, v prepričanju, da so že dobri vozniki in da na cestah lahko ukrepajo rutinsko, ob tem pa se ne menijo na prometno varnost in signalizacijo. Zaradi takšne vožnje je bilo lani v občini kar 342 prometnih nesreč.
Po posameznih vrstah prekrškov je bilo tako največ prekrškov zaradi nepravilne spremembe načina vožnje, prekrškov zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje brez vozniškega dovoljenja, zaradi neprimerne hitrosti in nepravilnega prehitevanja ter izsiljevanja prednosti. Izrekli so 691 denarnih kazni v višini
Oživljeno turistično društvo
Tržič - V Tržiču je pred leti delovalo prizadevno Turistično društvo, katerega dejavnost pa je počasi zamirala in kmalu povsem zamrla. Pobuda za ponovno oživitev društva je zaživela med nekaterimi člani, podprla pa jo je tudi občinska konferenca SZDL in oblikovala poseben iniciativni odobr. Julija je bil občni zbor, ki je bil v določenem pomenu tudi ustanovni občni zbor. Člani društva so kritično ocenili preteklo delo in sprejeli programsko delovno zasnovo društva do leta 1978. Uresničitev zasnove bi društvu vrnila ugled, ki ga je uživalo nekdaj, obenem pa omogočila uveljavitev, ki jo tako družbeno pomembna organizacija zasluži. Za predsednika Turističnega društva .Tržič je bil izvoljen Marjan Ogrin. -jk
Odslej restavracija na Klancu
Dela pri prenavljanju nekdaj zelo priljubljene gostilne »Na Klancu« v Medvodah so spet stekla. POZD Pension Kanu iz Smlednika bo v preureditev objekta z odkupom vred vložil okoli 7 milijonov dinarjev. Kljub težavam pri izkopu, saj so naleteli na živo skalo, računajo, da bo restavracija s 120 sedeži v 5 prostorih nared že pred koncem leta. V zelo funkcionalnem objektu, ki bo predvidoma odprt od 7. do 1. ure ponoči, bodo gostom na voljo predvsem domača jedila. Uredili bodo tudi več sob s 16 posteljami, na voljo pa bo tudi dovolj parkirnih prostorov. Poleg restavracije bodo uredili turistično poslovalnico, ki bo odprta neprekinjeno. Turistom bodo razen prenočitvenih zmogljivosti v lastnem pensionu in avto-kampu Smlednik nudili še tobačne izdelke, časopise in revije ter spominke. _ fr
od 100 do 500 dinarjev, 145 denarnih kazni v višini od 500 do 1000 dinarjev, 50 denarnih kazni od 50 do 100 dinarjev ter ostalih denarnih kazni, opominjali in v sedmih primerih odredili zapor. Odvzeli so 159 vozniških dovoljenj, največ do treh mesecev, v 91 primerih pa so izrekli varstveni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja.
Na Jesenicah tudi ugotavljajo, da je manj prekrškov zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prekrškov, ki jih je bilo do zdaj iz leta v leto več. Zaskrbljujoči pa so predvsem prekrški zaradi neprimerne vožnje, zaradi malomarnosti voznikov, ki se ne ozirajo na prometne znake in ne upoštevajo pravil. Lani je bilo izredno veliko mandatnih kazni, ki so jih izrekli za vožnjo v zaprto smer Javornik — Brunar in Straža Trebež.
D. D.
JESENICE - Mladi alpinisti in pripravniki alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice pridno vadijo plezanje po skalnatih višinah. Na sliki: Rudi Kocijančič. — B. B.
Trim plavanje
Radovljica — Zveza telesnokulturnih organizacij bo letos organizirala štirikrat trim akcijo plavanja. Ena akcija je bila že 20. julija, v njej je sodelovalo preko 200 udeležencev. Naslednje tri akcije bodo 11„ 18. in 25. avgusta na kopališčih v Radovljici, Kropi, Bohinju in na Bledu. Akcija je zastavljena tako, da bodo udeleženci vsakokrat dobili značko druge barve za uspešno opravljeno nalogo. Pripravljene so značke v treh barvah. Na zadnji akciji pa bo mogoče dobiti značko katere koli barve, če je udeleženec manjkal na kateri od prejšnih akcij. Udeleženci, ki bodo zbrali komplet treh značk, bodo ob koncu prejeli posebno priznanje. M. F.
Zavarovalna skupnost Triglav, GOS Kranj PE Jesenice
razpisuje javno licitacijo
ki bo v petek, 5. 8. 1977, ob 12. uri v poslovnih prostorih na Jesenicah, Titova 16
Prodajalo se bo karambolirano osebno vozilo
VAZ, LADA 2103 SL,
s 17.000 prevoženimi km, leto izdelave 1976.
Vozilo si lahko ogledate dne 3. in 4. 8. v popoldanskem času pri Cirilu Plemlju, Savsko naselje 36, Kranjska gora.
Izklicna cena vozila je 30.000 din.
Ponudbe v zaprtih ovojnicah oddajte do 5. avgusta do 12. ure.
mali oglasi • mali oglasi
Male oglase bomo odslej sprejemali v uradnih urah in sicer vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 13. ure. ob sredah pa od 8. do 16.30.
prodam
Prodam motorno ŽAGO stihi 041. Tušek Franc, Martinj vrh 3, Železniki 5219
Prodam plošče za KAMIN PEČ z luknjami v zeleni barvi, novo. Ogled možen vsak dan. Tavčar, Bled, Za Gradom 1 5220
Prodam zelo dobro ohranjeno KOSILNICO BCS in mlado KRAVO tik po teletu. Višelnica 15 nad ZG. Gorjami 5221
Prodam zgodnja JABOLKA. Dvorje 37, Cerklje 5222
Prodam lepa suha bukova DRVA, klaftra. Šenturska gora 14, Cerklje
5223
Ugodno prodam ca. 1600 kg fasadnega PESKA iz Zreč. Cerklje 213
5224
Prodam prvovrstno domače ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku
5225
Na mednarodnem GORENJSKEM SEJMU
V KRANJU
od 5.do 15.avgusta'77
bomo razstavljali in prodajali
LU U
• POHIŠTVO
• GRADBENI MATERIAL
• GOSPODINJSKE STROJE
• DEKORATIVO
SEJEMSKE CENE POTROŠNIŠKI KREDITI
Pričakujemo vaš obisk v našem paviljonu v hali A in se priporo čamo /a na k up
m ur
Uh
Avstrijski kombinirani VOZIČEK prodamo. Dobro ohranjen. Križe 24, Rakar 5238
vozila
Prodam VW kombi-bus letnik 72 november v zelo dobrem stanju. Luže 1, p. Šenčur
Prodam avto NSU 1200 C, celega ali po delih. Lahovče 27, Cerklje-
5239
Ugodno prodam TRAKTORJA HOLDER 30 KM, primeren za hribovite kraje in FERGUSON, 65 KM. Frlic, Suša 9. Gorenja vas 5240
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 5241
Prodam MOPED tomos TLS 14, letnik 1975, registriran do julija 1978. Hafner, Binkelj 4, Škofja Loka, tel. 61 - 404 popoldan 5242
Ugodno prodam AMI 8 break, letnik 1971. Kuralt, Zg. Bitnje 84
5243
Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju, letnik 1968. Tel. 23-808 5244
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno. Zaplotnik Ivan Ješetova 32, Kranj 5245
Prodam FORD taunus, 12 karam-boliran, celega ali po delih. Adergas 12, Cerklje 5246
Ugodno prodam FIAT sport 124 ali zamenjam za manjši avto. Plestenjak, Zg. Bitnje 81 5247
Prodam FIAT 850, letnik 1970. Romih, Čopova 7, Lesce 5248
Prodam FIAT 850 special, letnik 1969. Ogled v soboto, 6. 8. 1977, popoldan. Vehovec Franc, Drago-čajna 7 5249
Prodam MOPED T-12, dvojna desna VRATA osebnega avtomobila vartburg in dve breji TELICI. Kristan Valentin, Hlebce 30, Lesce
Prodam NSU 1200 C, letnik 1970. Ogled od 15. dalje. Bekš Franci, Bistrica 175, Tržič 5251
Prodam avto AUSTIN 1300, letnik 1971, zelo dobro ohranjen. Vopovlje 5, Cerklje 5252
Prodam VW KOMBI kesonar, registriran do 1978. Pogačnik, Zasavska 54 c, Kranj 5253
Poceni prodam malo karambolira-no ŠKODO 1000 MB, registrirano do marca. Rant, Moše Pijadeja 44 5254
Poceni prodam FIAT 750 v voznem stanju. Pušnik Miro, Pševska 1 b, Stražišče - Kranj 5255
Prodam avto FORD 12 M po delih. Gantar Sašo, Naklo 182, tel. 47-035 5256
MZ TS 150, letnik 1976, 4500 km prodam za 9000 din. Tavčar Rudi, Mlekarska 31, Kranj - Čirčiče 5257
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Trstenik 10 5258
Poceni prodam priključek (kljuko) za PRIKOLICO za audi 60. Benedik Vinko, Gorenjesavska 43, Kranj
Prodam dobro ohranjeno samsko OPRAVO in KAVČ. Bajželj Antonija, Ljubljanska 37, Kranj 5226
Prodam nove železobetonske STEBRE za kozolec. Voglje 94, Šenčur 5227
Prodam globok otroški VOZIČEK (tribuna). Knific, Trboje 112 5228
Prodam starejši TELEVIZOR EI NIŠ za 500 din. Vodice 101 5229
Rabljena OKNA prodam. Kodrič, Zg. Bitnje 26 5231
Ugodno prodam knjižno OMARO, MIZO in 2 FOTELJA, dobro ohranjeno. Zakojč Jože, Gosposvetska 13, Kranj 5232
Prodam rabljeno KUHINJO. Sr. Bitnje 14 5233
Ugodno prodam kasetni TRANZISTOR radiorecorder philips v garanciji. 64243 Brezje 58 5234
Prodam rabljen električni ŠTEDILNIK. Preddvor 94 5235
Dobro ohranjeno OSTREŠJE prodam — primerno za poslopje velikosti 7 kv. m. Naslov v oglasnem oddelku 5236
Prodam dobro ohranjen" kombiniran otroški VOZIČEK. Benedičič, Mlaka št. 20, Kranj 5237
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12694 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-886, novinarji 21-860, malo-o glas ni in naročniški oddelek 28-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko S dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
VARSTVO za 10-mesečnega otroka iščemo. Dobri pogoji. Križe 24, Rakar 5261
V delovno razmerje sprejmem KV ali VK ELEKTROINSTALATER-JA ali ELEKTROMONTERJA. Ponudbe pošljite pod šifro »Elektro-instalater«. 5262
Sprejmem vestnega, močnega DELAVCA za honorarno delo. Zaželje-ne so dopoldanske ure. Sčasoma je možna stalna zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 5263
Takoj zaposlim KV ali NKV PLESKARJA. Slikopleskarstvo Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj, tel. 24-419 5264
Za deklico, staro eno leto, iščem VARSTVO v dopoldanski izmeni. Kolman Stojanka, Sejmišče 2, Kranj 5265
DELO NA DOM sprejmem. Ponudbe pod »Upokojenka«. 5266
stanovanja
Iščem eno SOBO, po možnosti s kuhinjo, od Rateč do Škofje Loke in od Škofje Loke do Kranja. Ponudbe oddati pod »Solidna«. 5271
zaposlitve
Iščem ČISTILKO za 2 uri dnevno v jutranjih urah. Gostilna »Ančka«, Kranj, Grmičeva 7, Čirčiče
obvestila
Cenjene stranke obveščam, da imam od 1. 8. dalje spremenjen čas sprejemanja in izdajanja, in sicer od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA, Darko Ogrin, Cerklje 5267
Izdelujem OKNA vseh vrst po meri. Hrenko Franc, Šentvid — Ljubljana 5268
Sporočam cenjenim strankam, da je zaradi letnega dopusta ZAPRTA MIZ. DELAVNICA od 8. 8. do 21. 8. 1977. Andrej Ogris, Kranj, Trojar-jeva 9 3680
Cenjene stranke obveščamo, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 5. avgusta do 5. septembra. Kern Stanko, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska 5. 5269
POPRAVLJAM vse vrste hladilnikov. Oglasite se na tel. 60—801.
dežurni veterinarji
od 5. do 12. avgusta 1977:
Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj;
Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 za občino Škofja Loka;
Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
Graditelji!
Če nameravate graditi novo hišo ali adaptirati stanovanje, potem obiščite prodajalno železnine Mercator-ja v Tržiču.
kVlercator
Takoj vam lahko postrežemo
z betonskimi mešalci,
s pečmi za centralno kurjavo,
z vodno inštalacijskim
materialom,
s sanitarijami, keramičnimi
ploščicami,
tapetami,
skratka vse, kar potrebujete za gradnjo, dobite v prodajalni železnine MERCATORJA v Tržiču.
Nakup blaga je možen tudi na   potrošniško posojilo!
Za obisk in nakup se priporoča prodajalna železnine MERCATORJA v Tržiču, Koroška cesta 11, telefon 50-289.
lip bled
LIP, lesna industrija Bled,
svet za izobraževanje
razpisuje v šolskem letu 1977/78 naslednja učna mesta učencev poklicnih šol:
V TOZD LESNA PREDELAVA TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA
4 STROJNE MIZARJE
BRUSILCA ORODJA IN REZIL
2 SPECIALIZIRANA LESNA DELAVCA
V TOZD LESNA PREDELAVA REČICA.
2 STAVBNA MIZARJA
2 STROJNA MIZARJA
2 SPECIALIZIRANA LESNA DELAVCA
ELEKTRIKARJA
V TOZD LESNA PREDELAVA MOJSTRANA: STROJNEGA MIZARJA
V TOZD LESNA PREDELAVA PODNART:
STROJNEGA MIZARJA BRUSILCA ORODJA IN REZIL
Pogoj za učence poklicnih šol je končana popolna osnovna šola, razen za specializirane lesne delavce, kjer se zahteva najmaj 6 razredov osnovne šole.
Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 15. avgusta 1977.
GORENJSKI SEJE
UGODNA PRODAJA
FOTOTAPET
V PAVILJONU GORENJSKI TISK KRANJ PO SEJEMSKIH CENAH Z 29,5°o POPUSTOM NA REDNO J*** „ CENO
'••••^=531    s« Jf
nesreče
11. mednarodna kolesarska dirka »Po ulicah Kranja«
SMRT PEŠCA
Bistrica pri Tržiču - Dvaindvajsetletni voznik osebnega avtomobila Zvonko Mulej iz Lesc je vozil v petek, 29. julija dopoldne od Podtabora proti Ljubelju. V Bistrici pri Tržiču, dobrih 50 metrov pred prvim predorom, je z desne nenadoma prečkal cesto 73-letni Franc Bečan iz Bistrice pri Tržiču, ki je pred tem stal na robu ceste ob drsni ograji. Kljub zaviranju in umikanju je voznik Mulej pešca Bečana zadel. Slednji je bil tako hudo poškodovan, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
TRČIL V SMREKO
Bohinj — Zivko Vlajkinoski, rojen leta 1937, iz Struge v Makedoniji, je vozil v soboto, 30. julija, po cesti od Bohinjske Bistrice proti hotelu Zlatorog. Dobrih 200 metrov .dlje od turističnega doma »Pod Skalco« je nenadoma zavozil desno in čelno trčil v smreko. Zivko Vlajkinoski je zaradi sunka z glavo udaril v vetrobransko steklo in utrpel tako hude poškodbe, da je umrl. Trenutna omedlevica je bila po vsej verjetnosti vzrok za nesrečo. V vozilu niso bili vgrajeni varnostni pasovi.
KOLESAR HUJE POŠKODOVAN
Čirče - V soboto, 30. julija, popoldne se je pripetila na Smledni-ški cesti v Čirčah prometna nesreča zaradi prehitre vožnje in nepravilnega vključevanja v promet. Ena oseba je bila huje, ena pa lažje poškodovana. Voznik osebnega avtomobila Boris Pucelj s Planine je. vozil po Smledniški cesti od Kranja proti Čirčam. Pri gostilni mu Je nepričakovano zapeljal pred vozilo kolesar Julij Makovec, star 40 let, iz Kranja. Voznik osebnega avtomo-
bila je kolesarja zadel in ga zbil po cesti. Kolesar je bil huje poškodovan, voznik osebnega avtomobila pa lažje.
TVEGANO SREČEVANJE
Škofja Loka - V petek, 29. julija, zvečer se je na Tavčarjevi cesti v Škofji Loki pripetila prometna nesreča zaradi nepravilnega srečevanja. Voznik motornega kolesa je bil pri tem huje poškodovan. Anton Jereb iz Škofje Loke, star 29. let, je vozil motorno kolo po Tavčarjevi cesti od Partizanske ceste proti delavskemu naselju, ni imel potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov. Na Tavčarjvi cesti je srečal pravilno osvetljeno vprego Florjana Pokorna, starega 68 let, iz Škofje Loke. Motorist se*je odločil za srečevanje po levi, pri tem je trčil v železni obcestni drog in obležal huje po-" škodovan. -jk
Taborniki okrevajo
Iz bolnišnice v Pulju, v katero so pretekli ponedeljek prepeljali 13 tabornikov, na katere se je zrušil del stare hiše v Perojskem gozdu pri Fazani, so prejšnji teden izpustili 5 poškodovanih. Domov so lahko odšli vodnik Štefan Turno in otroci Ivan Maje, Branko Perš, Egon Krničar in Darja Bregar.
Sedem otrok, ki jih je Še potrebno zdraviti v bolnišnici, so v petek zvečer z letalom prepeljali na letališče Brnik in naprej v Klinični center v Ljubljano. Tu se sedaj zdravijo Mojca Bajt, Blaž Zabret, Nataša Zupan, Majda Nastran, Rajko Koren, Maja Hočevar in Gregor Jan-huba. Najbolj poškodovani Iztok Dolšak je še ostal v Pulju, vendar so tudi zanj zdravniki že odobrili prevoz s helikopterjem ali letalom.
Ropretu zaslužen aplavz
Kranj — V nedeljo je bil kolesarski klub Sava Kranj organizator tradicionalne 11. mednarodne kolesarske dirke »Po ulicah Kranja«. Prireditev je bila izvedena v počastitev Titovih in partijskih jubilejev, občinskega praznika Kranja in v spomin na nekdanjega kolesarja Slavka Pirca.
Dirke se je udeležilo skupaj 166 tekmovalcev v kategoriji pionirjev A in B, mlajših in starejših mladincev in članov. Sodelovali so kolesarji iz večine jugoslovanskih klubov,, kot gostje pa so nastopili tudi Zahodni Nemci, Čehi in Avstrijci.
Mlajše mladince, ki so prvi startali, je na poti trdovratno spremljal dež. Tudi starejši mladinci in pionirji so bili mokri, medtem ko so imeli člani več sreče z vremenom. (Največ pa verjetno kranjski gostinci, saj so se morali številni gledalci pogosto zatekati »pod streho«.)
V konkurenci mlajših tekmovalcev ni bilo presenečenj, vsaj s strani kranjskih kolesarjev ne. Borili so se zavzeto, vendar pa kaže, da jim še manjka izkušenj. Morda velja omeniti 4. mesto Matjaža Zevnika pri pionirjih B in 3. mesto Borisa Kozjeka med starejšimi mladinci. Z odlično vožnjo pa je še posebno navdušil Matej Herlec — naše gore list, sicer pa član ljubljanskega Roga — ki je z dokajšnjo prednostjo osvojil prvo mesto pri mlajših mladincih.
in
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata
strica^
Andreja Tavčarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in 'znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali vence in cvetje ter ga spfemili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivoma Varnost in Gradiš za darovane vence, LD Selca za izkazano lovsko čast in darovani venec ter ZZB Bukovica za venec. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in govornikoma za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Matevž, hčerka Jožica in brat Nace z družinami, sestra Marica in ostalo sorodstvo.
Stirpnik, Sp. Laze, Sp. Luša, Bukovica, 26. julija 1977
Nadarjeni kolesar Matej Herlec je prepričljivo zmagal med mlajšimi mladinci.
Rezultati - mlajši mladinci (26.240 m -8 krogov): 1. Herlec Matej (Rog) 40,58, 2. Uroš Podlogar (Astra) 41,08, 3. Srečko Vehar (Novo-teks) 41,08, 4. Aleš Bernik 41,08, 5. Primož Ceriti (oba Astra) 41,16,12. Stane Kurent 41,29,18. Franc Svetelj 43,51, 20. Marjan Jene (vsi Sava) 44,13; starejSi mladinci (39.560 m - 12 krogov): 1. Matjaž Zanoškar (Rog) 1.01,17, 2. Georg North (ARBO Dunaj), 3. Boris Kozjek (Sava), 4. Drago Setnikar (Rog), 5. Borut Piri (Hrastnik), vsi isti čas, 10. Rok Sosič 1.01,26, 11. Marko Cuderman 1.01,36, 23. Tone Svoljšak (vsi Sava) 1.06,44; ekipno - ml. mladinci: 1. Astra 2.03,32, 2. Novoteks 2.05,33, 3. Sava 2.09,33, st. madinci: 1. Rog 3.04,00, 2. Sava 3.04,19,3. Hrastnik 3.04,52;
pionirji B (3280 m - 1 krog): 1. Nevio Posavec (Sloga Varaždin) 5,19, 2. Igor Pogačar (Astra) 5,27, 3. Zvene Kosirnik (Rog), 4. Matjaž Zevnik (Sava) oba isti čas, 5. Milan Obraz (Hrastnik) 5*58, 13. Robert Bauman 6,35, 17. Marjan Kolar 7,35, 18. Igor Bitenc (vsi Sava) 8,36; pionirji A (6560 m - 2 kroga): 1. Marjan Udovč (Astra) 10,23, 2. Brane Jurjevčič (Rog) -10,35, 3. Axel VVetsching (Kamp Lintfort ZRN) 10,45, 4. Ivan Poljanec (Rog) 10,51, 5. Silvo Krivec (Astra) 10,55, 18. Slavko Kokot (Sava) 12,58.
Največ gledalcev pa je pritegnilo tekmovanje članov. Za startno črto se je zbralo 44 »borcev«, ki so morali prevoziti 98,4 km naporne proge. Prvo polovico krogov so najboljši vozili v glavnem v strnjeni skupini, v 16. krogu pa se je odlepil Kranjčan Bojan Ropret, ki je iz kroga v krog povečeval svojo prednost. Tekmovalci so porabili poprečno 5 minut za en krog. Pa poglejmo Bojanove hitrosti: 16. krog je prevozil v 4,36 minutah, 17. v 4,32, 18. v 4,53, 19. v 4,47, 20.
ZAHVALA 1 Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Leopolda Pušnika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala zdravnikom in vsemu zdravstvenemu osebju, ki ste mu lajšali bolečine. Hvala ZB Huje in Primskovo, tovarni Iskra, pevcem * DU in č. g. župniku za spremstvo.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Kranj, 26. julija 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega nepozabnega moža, očka, deda in brata
Ivana Krmelja
iz Kranja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili, darovali cvetje in ga pospremili k
njegovemu poslednjemu počitku.
Iskrena hvala ZB Primskovo, delovnim organizacijam MP Viator, Creina, SAP, Projekt za poslovilne besede, pevcem ter za darovano cvetje.
Žalujoči: žena Milka, hčerki Milica in Jana z družino ter brat Francelj
v 4,52 itd. Do cilja si je tako priboril skoraj 3 minute prednosti pred prvim zasledovalcem Puljčanom Buličem. Samostojen pobeg se je posrečil tudi lanskemu zmagovalcu Mirku Ra-kušu, ki je dirko zaključil kot 3. najboljši.
Rezultati - člani (98.400 m - 30 krogov): 1. Ropret (Sava) 2.26,49, 2. Bulic (Si-porex Pulj) 2.29,41, 3. Rakuš (Sava) 2.30,53, 4. Horvat (Astra) 2.32,11, 5. Curi (VSŽ Koftice ČSSR), 6. Zakotnik (Rog), 7. Bedekovič (M. C. Zagreb), 8. Pavela (VSZ Kosite), 9. Colig (M. C. Zagreb), 10. Bobovčan (M. C. Zagreb), 11. Udovič (Sava), vsi v istem času, 13. Pečnik (Sava) 2.34,09; ekipno: 1. Sava Kranj 7.29,53, 2. Metalia' commeree Zagreb 7.36,33, 3. VSZ Kosite 7.40,29; leteči cilji vsak 5. krog: 1. cilj Horvat (Astra), 2. in 3. Frelih (Rog), 4. in 5.
Ropret (Sava): poprečna hitrost je znašala 40,400 km/h.
Kako naporna je kranjska dirka, kaže tudi podatek o Številu odstopov: pri pionirjih A in B so odstopili po trije, pri mlajših mladincih 14, pri starejših 5, pri članih pa kar 25. Zato je bil aplavz, ki ga je bil deležen Bojan Ropret kot zmagovalec dirke, res zaslužen. Pohvala pa gre skoraj brez izjeme vsem, ki so prišli skozi cilj.
Ko je že ravno beseda o kolesarstvu, velja omeniti Se sobotno dirko Po Hrvatskem Zagorju, na kateri so natopili kolesarji iz Slovenije in Hrvatske, Kranjčani pa so peljali s seboj tudi nekaj svojih gostov. Zmagal je Mirko Kra-ker (Sava), 2. je bil Bobovčan (M. C. Zagreb), 3. in 4. Curi in Gazi (oba Kosite), 9. pa Bojan Ropret. H.Jelovčan Slike: J. Jereb
Čestitke zmagovalcu Bojanu Ropretu.
Smučarski skakalci iz 6 držav
v Kranju
KRANJ - Smučarski klub Triglav bo od 5.-7. avgusta organiziral na treh skakalnicah s plastiko II. mednarodni teden smučarskih skokov, kjer se bodo pomerili skakalci od cicibanov do članov. Letos je organizator povabil skakalce iz ČSSR, Avstrije Italije, ZRN, Španije in Jugoslavije. Iz vseh 6 dri a v je SK Triglav ze prejel prijave. Posebno močna bo ekipa iz največjega čehoslorvaSkega skakalnega centra plastičnih skakalnic, kjer imajo tudi največjo skakalnico s plastiko na svetu (90 m) Po Štirih letih bodo tako spet na plastiki v Jugoslaviji nastopili tekmovalci iz ČSSR. Na Startu pa bosta tudi odlični ekipi iz Avstrije in ZRN. Naie zastopstvo bo vodil jugoslovanski rekorder in državni prvak Bogdan Norčič, ki je .po uspeli operaciji ramena že toliko okreval, da lahko spet normalno trenira.
V petek, 5. avgusta, ob 17. uri se bodo najprej pomerili najmlajši skakalci. Na 15-m skakalnici v StraiiSču bodo tekmovali cicibani in mlajii pionirji. Naslednji dan, v soboto, 6. avgusta, ob 18. uri pa bodo na 35-m skakalnici na Gorenji Savi nastopili starejši pionirji in mlajši mladinci. Osrednja^ prireditev pa bo v nedeljo, 7. avgusta, ob 16. uri na 50-m skakalnici, ko se bodo člani in starejši mladinci pomerili za V. Pokal Kranja. Najboljši bodo prejeli lepa priznanja, ki so jih prispevale vse občinske družbenopolitične organizacije ter Številne organizacije združenega dela po Sloveniji. Pred pričetkom glavne prireditve bo uradna proglasitev zmagovalcev pokalnih prvakov SRS v posamični in ekipni konkurenci. Iz SK Triglav bodo prejeli priznanja naslednji tekmovalci: Bogdan Norčič (člani), Miro Bizjak (mlajSi mladinci) Andrej Ropret (st. pionirji), DuSan Šilar (ml. pionirji) in Martin Škrjanc (cicibani) ter ekipe Triglava v konkurenci mlajših mladincev, mlaj-Sih pionirjev in cicibanov. Smučarska zveza Jugoslavije
Fi h bo reprezentantom, ki so v zadnjih dveh etih   prenehali   tekmovati   za državno
Priznanja Borisa Ručigaja
KRANJ — Telesnokulturna skupnost Kranj — žirija za podeljevanje priznanj Borisa Ručigaja — bo letos že v drugič podelila priznanja najzaslužnejšim Športnim delavcem in Športnikom v občini Kranj. Priznanja BORISA RUČIGAJA so plakete in značke. Plakete se podeljujejo za pomembne dosežke pri razvijanju telesne kulture in za dolgoletno uspeSno delo v telesni kulturi.
Praviloma se plakete podeljujejo enkratno posameznikom in organizacijam za:
— organizacijsko delo pri razvijanju množičnosti, ustvarjanju novih in boljših motnosti za delo in tekmovanja,
— dosežke pri Športni vzgoji in sicer mentorjem, vaditeljem, trenerjem in sodnikom,
— dosežke v strokovnem in raziskovalnem delu kot so publicistika, metodika Športnega treniranja, Športna medicina, projektiranje telesnokultur-nih objektov,
— dosežke na področju propagande v tisku, radiju in televiziji ter filmu, glasbi, likovnemu ustvarjanju ipd.
Značke se podeljujejo posameznikom in ekipam za Športne dosežke zveznega in mednarodnega značaja.
Kandidate za priznanja BORISA RUČIGAJA lahko predlagajo telesnokul-turne družbenopolitične in delovne organizacije ter posamezniki. Skladno s sklepom in pravilnikom o podeljevanju priznanj Borisa Ručigaja pozivamo TKO, družbenopolitične in delovne organizacije ter posameznike v občini Kranj, da predlagajo kandidate za podelitev PLAKET BORISA RUČIGAJA IN ZNAČK BORISA RUČIGAJA
Predlogi se zbirajo pri TKS Kranj, c. Staneta Žagarja 27. Kranj. Rok za prijavo kandidatov je 20.10. 1977.
M.Oadež
ekipo, podelila posebna priznanja. Odličja bodo prejeli: Marjan Mesec, Janez Gorjanc in Vinko Bogataj.
Vse prireditve ob koncu tedna bodo izvedene v počastitev občinskega praznika Kranja, Titovih in partijskih jubilejev. Priprave za smučarsko prireditev so v polnem teku. Na vseh skakalnicah le ves teden vadijo skakalci, saj bo to osrednja letoSnja prireditev na skakalnicah s plastiko. Ker bo letos tekmovanje v času Gorenjskega sejma, organizator pričakuj«
Sedalce tudi iz drugih krajev Gorenjske, b tej priliki je SK Triglav izdal tudi brošuro, kjer je popisana dejavnost in uspehi kluba v zadnjih dveh letih. Zbiralci značk pa bodo lahko dobili tudi zlato in srebrno značko v zadnjih dveh letih najmočnejšega skakalnega kolektiva v državi.
J. Javornik
B. Finžgar osmi v ZRN
REIT IM WINKL - Na velikem mednarodnem tekmovanju smučarskih skakalcev na 50-m plastični skakalnici v turistično-Sport nem mestu Bavarske je med 80 skakalci Avstrije, ZRN in Španije nastopila tudi mlada sedemčlanska ekipa Triglava. Zmagal je Avstrijec Federer, v mladinski konkurenci pa je bil prav tako zmagovalec član avstrijske reprezentance Kogler. Od Kranjčanov se je najbolje uvrstil Branko Finžgar, ki je z 203,0 (47, 46,5) zasedel solidno 8. mesto. Ostale uvrstitve triglavanov: 10. Sandi Čimžar 201,0 (46,5, 47), 12. Bojan Kejžar 197,5 (46, 47,5). V mladinski konkurenci je bil Bojan Globočnik 10 in je zbral 187,6 točk s skokoma 45 in 45,5 m. 11. je bil Miro Bizjak 185,4 (43,5, 45,5), 16. Aci Šink 153,4 (38,5, 38). Med pionirji pa je bil KriStof GaSpirc 11 in je skočil 33 in 33,5 metrov ter zbral 125,9 točke. j. j.
Pri mladincih Flego in Jagačič
Kranj — Na teniških igriščih je bil domači TK Triglav organizator dveh kvalitetnih teniških turnirjev. V počastitev praznika občine so na odprtem prvenstvu gorenjske metropole nastopili mladinci in člani. V kategoriji mladincev do šestnajst let je nastopilo 16, pri mladincih do osemnajst let pa 32 predstavnikov iz SR Hrvatske in SR Slovenije.
V kategoriji do 16. leta so največ uspeha imeli tekmovalci Opatije, saj so bili v četrtfi-nalnih bojih kar trije, po zaslugi I. Flega pa je zmaga odšla v to naše obmorsko letovišče. Pri starejših pa so največ uspeha imeli »mušketirji« mariborskega Branika. V igri za prvo mesto je namreč branikovec Jagačič brez težav obračunal z članom ljubljanske Olimpije Rupe rtom.
Izid - mladinci do 16 let - polflnale:
Sirola (Opatija) : Požar (Branik) 6:1, I. Flego : Hrelja (oba Opatija) 2:6, 6:3, 6:3 Finale: I. Flego: Sirola 7:6.3:6,6:4;
mladinci do 18 let - polflnale: Zeilhofer : Požar (oba Branik) 3:6, 3:6, Jagačič (Branik) : Rupert (Olimpija) 6:3, 6:1, finale: Jagačič : Požar 6:1,6:3
-dh
Triglav : Celje 5:0
Kranj — V nadaljevanju slovenske moške teniške lige so domači igralci tokrat v povratnem dvoboju gostili tenisače Celja. Čeprav niso nastopili v najmočnejši postavi so brez težav dobili vsa srečanja.
Izidi - Mulej : Stojan 6:3, 6:0, Jezeršek : Leskovar 6:2, 6:2, Seražin : Jazbec 6:2, 6:3, Starman : Simončič 7:6, 6:0 igro dvojic pa so Kranjčani dobili brez boja. -h
(xxxiii .člansko posamično in moštveno prvenstvo SFRJ v plavanju^
Šestkratni uspeh Boruta Petriča
KRANJ — Po dvoletnem premoru je letni bazen ponovno tri dni gostil jugoslovansko člansko plavalno elito. Za razliko od preteklih dveh let, ko so bili na programu le posamezni boji, je bilo letos tu v Kranju *e moštveno prvenstvo. V organizaciji plavalnega kluba Triglav, ki letos slavi trideseti jubilej organiziranega plavanja, in pod pokroviteljstvom Iskre seje za posamične naslove potegovalo 177 članic in članov; v ekipnem delu pa moštva JLA — na tem prvenstvu so nastopili prvič — ter ljubljanske Ilirije, Rudarja (Trbovlje), Ljubljane, Radovljice, Fužina rja (Ravne), Branika (Maribor), Crvene zvezde in Partizana (oba Beograd), Dinama (Pančevo), Mornarja, Jadrana in POŠK — Brodomerkurja (vsi Split), Jedinstva (Zadar), Vojvodine (Novi Sad), Veleža (Mostar), Mladosti — OKI in Medveščaka (oba Zagreb), Spartaka (Subotica), Primorja (Reka) in domačega Triglava.
Start moških na 200 m mešano. Tu je zmagal Borut Petrič in popravi/ lastni državni rekord. — Foto: F, Perdan V
Pri vseh teh solidnih in odličnih plavalcih in plavalkah — vmes je bilo le nekaj lazarjev — ne moremo mimo ugotovitve, da je bil zvezda prvenstva prav domačin in trenutno najboljši jugoslovanski plavalec Borut Petrič. V vseh šestih disciplinah in treh triglavanovih štafetah je zmagoval z lahkoto. In ni zaman kar šestkrat stopil na zmagovito stopnico. Pri tem pa je za nameček na 200 in 400 m mešano popravil še lastna državna rekorda. Kako zlahka je zmagoval, pove že to, da je svoje tekmece na 1500 m kravi za seboj pustil več kot za tri dolžine bazena, le nekaj minut po tej zmagi pa je obračunal s sedmimi finalisti na najkrajši plavalni sprinterski moški disciplini.
Tudi ostali kranjski plavalci in plavalke niso razočarali, saj so se vse dni prvenstva srčno borili. Čeprav so od Barbke Štember-gar morda pričakovali preveč, je vendar plavala tako, kot si je samo želeti. Vsa pohvala gre torej tudi ostalim, posebno pa Janezu Slavcu in Bojanu Šmidu, ki sta pomagala pri štafetah.
Zanimanja za letošnje državno prvenstvo je bilo med ljubitelji plavanja ogromno. Vse tri dni si je prvenstvene boje ogledalo nad 8000 gledalcev. Pri tem je škoda le, da je letni bazen v slabem stanju, saj je tik pred »upokojitvijo«.
200 M KRAVL - le prva finalna moška tekma osmerice najhitrejših iz predtekmovanja je v domače vrste prinesla prvo radost. Borut Petrič je z lahkoto obračunal z vsemi in si tako priplaval prvo zlato odličje. Srebro in bron pa sta odšla v Zagreb in Beograd. V dopoldanskem pred-tekmovanju je v tej disciplini Zoltan Apro izboljšal rekord SFRJ za starejše pionirje. V ženskem delu plavalke SR Slovenije niso imele finalistke. Naslov je odšel na Reko, po zaslugi Vesne Separovič" (Mladost — OKI) pa smo bili bogatejši za novo znamko SFRJ za starejše pionirje in mlajše mladinke.
Izidi - moški: B. Petrič (Triglav) 1:59,69, 2. Milečki (Mladost -OKI) 2:04,49, 3. Apro (Crvena zvezda) 2:46,05;
ženske: 1. Cerne (Primorje) 2:14,47, 2. Separovič (Mladost -OKI) 2:15,16, 3. Krtič (Dinamo) 2:17,38.
200.M HRBTNO - Brata dvojčka, sicer člana Crvene zvezde, sta bila premočna tekmeca ostali šesterici. Za razliko je tokrat zmagal »predsednik Zvezde« Predrag. Slovenci so tu imeli štiri finaliste in Boris Novak (Rudar) je z novim slovenskim rekordom za st. pionirje osvojil četrto mesto. Po zaslugi Trboveljčank Tatjane Blažič in Polone Kolenc sta zlato in srebro ostali v Sloveniji.
Izidi - moški: 1. P. Miloš 2:15,21, 2. N. Miloš (oba Crvena zvezda) 2:15,88, 3. Popovič (Partizan) 2:19,78;
ženske: 1. Blažič 2:31,94, 2. Kolenc (obe Rudar) 2:36,19, 3. Silič (Primorje) 2:36,88.
100 M DELFIN - V moškem delu se je razvila razburljiva tekma za prvaka. Vendar je bil v finišu boljši Sabo (Jedinstvo), ki je le za las premagal Urankarja (Rudar). Beograjčanka EfendiČeva pa je obračunala z ostalimi sedmimi.
Izidi - moški: 1. Sabo (Jedinstvo) 1:02,25, 2. Urankar (Rudar) 1:02,25, 3. Grgurić (Mladost - OKI) 1:02,96;
ženske: 1. Efendič (Partizan) 1:09,14, 2. Majnarič (Mladost -OKI) 1:10,25, 3. Cerne (Primorje) 1:10.77.
200 M MEŠANO: Z novim absolutnim jugoslovanskim rekordom je Borut osvojil ta večer že drugo zlato. Zmagal je z veliko prednostjo in že po rekordnem dosežku se vidi, da ni štedil z močmi. Pri ženskah je Maja Rodič z rekbrdom SFRJ za mlajše mladinke in absolutnim slovenskim bila prva. Vsa pohvala pa gre tudi Barbari Štembergar, ki je bila le za las ob srebro.
Izidi - moški: 1. B. Petrič (Triglav) 2:16,20, 2. N. Miloš (Crvena zvezda) 2:21,2, 3. Divjak (Mladost -OKI) 2:21,39;
ženske: 1. Rodič (Fužinar) 2:33,94, 2. Efendič (Partizan) 2:34,18 3. Štembergar (Triglav) 2:34,22.
4 x 100 m kravi - moški: 1. Crvena zvezda 3:51,16, ženske: 1. Mladost - OKI 4:26,80.
400 M KRAVL - Začelo se je kot prvi dan. Že tretje slavje v domačem taboru. Petrič je v tej disciplini drugo uvrščenega prehitel več kot za pet sekund. V ženskem delu pa je Za-grebčanka Separovič ponovno dokazala, da tudi ona nima prave konkurence.
Izidi - moški: 1. Petrič (Triglav) 4:12,89, 2. Milečki (Mladost) 4:17,90, 3. Milic (Crvena zvezda) 4:29,61;
ženske — Separovič (Mladost) 4:43,92, Krstič (Dinamo) 4:45,64, 3. Cerne (Primorje) 4:47,99.
100 M PRSNO - Ta disciplina je prinesla prvo zlato državnemu rekorderju Zagrebčanu Zdravku Divjaku, ki je kljub letom še vedno najhitrejši. Pri ženskah Maja Rodič (Fužinar) ni dopustila, da bi jo premagale ostale finalistke. Stember-garjeva je bila četrta, preostali dve triglavanki Bradaškova in Dvorša-kova — Sonja je bila a svojimi dvanajstimi leti tudi najmlajša finalistka — pa šesta oziroma sedma.
Izidi — moški: 1. Divjak (Mladost) 1:10,63, 2. Krajčinovič (Partizan) 1:11,83, 3. G. Popovič (Mladost) 1:13,82;
ženske: 1. M. Rodič (Fužinar) 1:20,22, 2. Paučković (Mladost) 1:21,62, 3. Duvnjak (POŠK) 1:22,23, 4. Štembergar 1:22,50, 6. Bradaška 1:24,45, 7. Dvoršak (vse Triglav) 1:25,25.
100 M HRBTNO - Brata Miloša sta tudi v tej disciplini dokazala, da v hrbtnem slogu nimata konkuren-
ce. Za spremembo pa je tokrat zmagal Nenad. Trboveljčanka Tatjana Blažič pa je osvojila zlato in lepo število točk za svoj klub.
Izidi: 1. N. Miloš 1:02,47, 2. P. Miloš (oba Crvena zvezda) 1:02,49, 3. Popovič (Partizan) 1:03,38;
ženske: 1. Blažič (Rudar) 1:10,76,
2. Sarač 1:12,84, 3. Fiorentini (obe POŠK) 1:12,84.
400 M MEŠANO - Nov državni rekord in že četrta zmaga za Boruta. Dvojnemu slovenskemu uspehu pa je botroval odlični nastop Urankarja. Pri ženskah pa je presenetila Barbka Štembergar in le malo ji je zmanjkalo moči, da ni posegla po zlatu.
Izidi - moški: B. Petrič (Triglav)   4:46,51   (absolutni rekord
SFRJ), 2. Urankar (Rudar) 5:04,60,
3. Milečki (Mladost) 5:04,84; ženske:    1.   Efendič (Partizan)
5:25,14, 2. Štembergar (Triglav) 5:25,80 (rekord SFRJ za ml. mladinke in st. pionirke in absolutni SRS), 3. M. Rodič (Fužinar) 5:30,72.
4 x 200 M KRAVL: 1. Rudar 8:36,40, 2. Mladost - OKI III 8:38,52, 3. Crvena zvezda II 8:42,67.
800 M KRAVL Zadnji dan prvenstva so prvo disciplino odplavale ženske. Tudi tu je državni naslov osvojila Šeparovičeva, od Slovenk pa je bila najboljša Blažičeva.
Izidi: 1. Separovič (Mladost) 9:43,80, 2. Krastič (Dinamo) 9:46,10, 3. Efendič (Partizan) 10:00,82.
1500 M KRAVL: Najdaljša moška disciplina je prinesla še en uspeh Kranjčana. Borut se je tokrat boril samo s časom, saj je pred domačim občinstvom hotel popraviti svoj državni rekord. Zaradi hladnega zraka pa mu "to ni uspelo, vseeno pa je izplaval tretji letošnji rezultat. Sedmi pa je bil njegov mlajši brat Darjan.
Izidi: 1. B. Petrič (Triglav) 16:03,48, 2. Milečki (Mladost) 17:51,14, 3. Leskovec (Rudar) 17,52,55, 7. D. Petrič (Triglav) 18,19,67.
100 M KRAVL - Lanskoletna državna prvakinja Rečanka Ingrid Cerne je tudi v Kranju obranila naslov. Borut pa je z zmago dokazal, da v prostem slogu nima konkurence in da mu nihče ni kos. In če bi lahko nastopil tudi v delfinovem slogu in še kateri disciplini, bi si priplaval še katero od zlatih odličij.
Izidi — ženske: 1. Cerne (Primorje) 1:03,48, 2. Silič (Primorje) 1:04,08,3. Merhar (Branik) 1:04,83;
moški: 1. B. Petrič (Triglav) 55,91, 2. N. Miloš (Crvena zvezda) 57,11, 3. Popovič (Partizan) 57,13.
200 M PRSNO - Pričakovano zlato Štembergarjeve je splavalo po vodi, saj jo je prehitela Ravenčanka Rodičeva. Čeprav je bila Barbara le druga, je vseeno dala vse od sebe. Pri moških si je z drugo zmago na tem prvenstvu Zagrebčan Zdravko Divjak poslovil od tekmovanj.
Izidi - ženske: 1. M. Rodič (Fužinar) 2:51,69, 2. Štembergar (Triglav) 2:54,16, 3. Paukovič (Mladost) 2:59,14, 5. Dvoršak 3:01,34, 4. Bradaška (obe Triglav) 3:03,69;
moški: 1. Divjak (Mladost) 2:36,35, 2. G. Popovič (Mladost) 2:41,18, 3. Krajčinovič (Partizan) 2:41,24.
200 M DELFIN - Beograjčanka Jasna Efendič je zmagala in tako osvojila že tretje zlato. Z osvojeno še_ eno srebrno in dvema bronastima kolajnama je najuspešnejša ženska tekmovalka. Toni Urankar (Rudar) pa si je priplaval že drugo zlato.
Izidi — ženske: 1. Efendič (Partizan) 2:31,80, 2. Majnarič (Mladost) 2:36,65, 3. Meško (Rudar) 2:37,00;
moški: 1. Urankar (Rudar) 2:18,16, 2. Grgurič (Mladost) 2:18,24, 3. Han-žekovič (Rudar) 2:19,13.
4 x 200 M MEŠANO - Trigla-vanke Irena Berložnik, Tatjana Bradaška, Barbka Štembergar in Mateja Kolman so za zaključek pripravile prijetno presenečenje, saj se nihče ni nadejal, da bodo tretje. Po zaslugi zmagovite zagrebške moške štafete pa je moštveni naslov odšel v hrvatsko metropolo. Tako so plavalci Mladosti — OKI po enoletnem premoru spet na najvišji stopnički.
Izidi — ženske: 1. Mladost 4:57,52, 2. Crvena zvezda 5:01,56, 3. Triglav 5:06,51;
moški: Mladost I 4:18,54, 2. Crvena zvezda I 4:18,83, 3. Crvena zvezda II 4:23,43.
Vseekipni vrstni red: 1. Mladost - OKI 34037, 2. Crvena zvezda 30137, 3. Rudar 18520, 4. Partizan 14411, 5. Triglav 13894;
moški: 1. Crvena zvezda 22275, 2. Mladost - OKI 20877, 3. Rudar 14940, 4. Partizan 8466, 5. Trigalv 6982
ženske: 1. Mladost - OKI 13150, 2. Crvena zvezda 7762, 3. Jadran 7738, 4. Primorje 7116, 5. Partizan 6945, 6. Triglav 6912.
D. Humer
Ze prva moška disciplina na tridnevnem državnem prvenstvu v plavanju v Kranju, ki ga je ob tridesetem jubileju organiziral domači plavalni klub Triglav, je prinesla v tabor triglavanov prvo radost. Borut Petrič sije namreč na 200 m kravi priplaval prvo zlato odličje. Prvi trije uvrščeni v tej disciplini: Darko Milečki (Mladost-OKI), Borut Petrič (Triglav) in Zoltan Apro (Crvena zvezda). — Foto: F. Perdan
Plavalci za praznik občine
JESENICE - To gorenjsko železarsko mesto in njegov letni bazen sta v okviru občinskega praznika gostila 120 plavalcev in plavalk iz devetih slovenskih plavalnih kolektivov. Le-ti so se potegovali za »Pokal mesta Jesenice« ■
Čeprav je tekmovanje motilo slabo vreme pa so tekmovalci v povprečju dosegali solidne rezultate. Kranjčanka Mateja Kosirnik je na »50 m kravi plavala bolje od državnega rekorda za mlajSe pionirke A, za najboljšo plavalko mitinga so izbrali Tatjano Pehare iz KrSkega, za najboljšega plavalca pa Bogdana Juga iz Radovljice. Prehodni pokal je že četrtič osvojilo moštvo kranjskega Triglava.
Rezultati: mlajše pionirke: 50 m kravi: 1 Kosirnik (Triglav) 34,4, 50 m prsno: 1. Kosirnik (Triglav) 41,1, mlajši pionirji: 50 m kravi: 1. Marenčič (Triglav) 33,5, 50 m prsno: 1. Šolar (Triglav) 43,(>, st. pionirke: 100 m kravi: 1. Pehari (Celulozni-) 1:12,2, 100 m prsno: 1. Vukovič (Neptun) 1:131,3, 100 m hrbtno: 1. Ambrožič (Radovljica) 1:25,7, st. pionirji: 100 m kravi: 1. Zupančič (Neptun) 1:07,2, 100 m prsno: 1. Jocič (Triglav) 1:25,2. 100 m hrbtno: 1. .Jug (Radovljica) 1:18,8, članice:   100 m  kravi:   1.   Korošec (Jesenice)
1:25,3, 100 m prsno: 1. Škafar (Celulozar) 1:36,3, 100 m hrbtno: 1. Škafar (Celulozar) 1:25,5, 100 m delfin: 1 Korošec (Jesenice) 1:55,0, člani: 100 m kravi: 1. Jež (Fužinar) 1:01,9, 100 m delfin: 1. Jež (Fužinar) 1:06,9, 100 m hrbtno: 1. Škafar (Ceralozar) 1:13,7;
ekipno: 1. Triglav, 2. Celulozar, 3. Fužinar, 4. Radovljica, 5, Jesenice. -dh
Bradaškova na BP
KRANJ — Po končanem članskem moštvenem in posamičnem državnem prvenstvu v plavanju je /veztii kapetan Ljubljančan Božo Bučar določil našo državno mladinsko reprezentanco, ki bo konec tedna nastopila na letošnjem balkanskem nrvenstVtl V plavanju
V to turško obmorsko mesto Antalijo je med dvanajstimi ženskami tudi Kranjčan-•ka Tatjana Bradaška. -dh
II. zvezna vaterpolska liga
Peta zaporedna zmaga
KRANJ - II. ZVL Triglav : Jedinstvo 13:4 (4:1, 2:3, 4:0, 3:0), letni bazen, gledalcev 600, sodnika MatoAič (Zagreb), Batak (Novi Sad).
Triglav: Vidic, Kuhar 2, Vukanac, Calič 2, Svarc 2, Krašovec, Velikanje 3, Z. Malavašič, Nadižar 4, M. Malavašič, Rebolj.
Jedinstvo: Gligora, Jakupovič, Bašič, Kulis, Delalila, Jelenič 3, Benkovič, Jeromilov 1, Ka-lanovič, Brčič, Pervan.
Gostje iz Zadra so imeli moči le za eno četrtino. Čeprav so drugo nepričakovano dobili, so
nato domačini v tretji in četrti zaigrali le na »polno« in gostom niso dovolili, da bi prišli do strela. Kar pa jih je bilo jih je ukrotil vratar Franc Rebolj.
Tako je za vaterpolisti gorenjske metropole prvi del tekmovanja končan. V vseh petih srečanjih doma in na tujem so bili uspešni, saj so do dobra napolnili mrežo vseh moštev. Sedaj se začne drugi del, ki pa bo težji od prvega. Pred vaterpolisti Triglava so pomembna gostovanja, ki bodo dala odgovor ali bodo drugo leto prvoligaš ali ne. -dh
Na tradicionalnem košarkarskem turnirju v počastitev praznika gorenjske metropole so nastopit tudi košarkarji iz italijanskega pobratenega mesta Rividi. V prvem srečunju so premagali moštvo reprezentance Kranja B. — Foto: F. Perdan
Ponovno vrsta organizatorja
KRANJ — Članska košarkarska vrsta Triglava je zmagovalec tradicionalnega mednarodnega turnirja, ki ga že vrsto let za praznik občine organizira KK Triglav. Na letošnjem so nastopila moštva pobratenega italijanskega mesta Rivoli, reprezentanca Kranja B in člani organizatorja. Zal pa se srečanj niso udeležili povabljeni igralci loškega Lokainvesta, in čeprav so pravočasno dobili povabilo za sodelovanje, od njih ni bilo nobenega odgovora. Ekipa Erlanga iz ZRN pa se ga zaradi zadržanosti ni mogla udeležiti
V prvem srečanj« »o Vo»«rkarii Rivolija
obračunali s Kranjem B, ki je nato drugi dan turnirja izgubil se s Triglavom. Tako sta o prvaku odločala Rivoli in Triglav. Čeprav so domačini tokrat nastopili s pomlajeno ekipo, jim gostje niso bili kos.
Izidi: Rivoli : Kranj B 79:76 (46:34), Kranj B : Triglav 40:70 (27:36) Triglav . Rivoli 81:66 (33:35).
Lestvica:
Triglav 2      2      0       151:106 4
Rivoli 2      1       1       146:157 2
Kranj B        2      0      2       116:149 0
-dh
#
Celovita slika posledic potresa
Za rušenje je predlagano 22 stavb, zahtevna po pravila pa so potrebna na 178 — Škoda na za sebni lastnini ocenjena na 38 milijonov
kov, med drugim tudi statikov in spomeniško varstvenih delavcev. Komisije so med podrobnim pre
Radovljica — V nedeljo, 31. avgusta, je bil IV. tradicionalni mednarodni moštveni hitropotezni turnir v počastitev letošnjega občinskega praznika in jubilejev partije in Tita. Organiziralo ga je Šahovsko društvo pod pokroviteljstvom Tovarne verig Lesce. —Foto: F. Perdan
Praznik Tržiča
Tržič — Prireditve ob letošnjem. prazniku tržiške občine se začenjajo danes, 2. avgusta, ob 18. uri s šahovskim brzoturnirjem v hotelu Pošta. Jutri, 3. avgusta, bo ob 20 uri na strelišču na Cimpru nočno strelsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško. V četrtek, 4. avgusta se bo začelo ob 17. uri na tržiške m kopališču občinsko mladinsko tekmovanje v plavanju.
Na praznični dan, 5. avgusta bo ob 18. uri slavnostna seja zborov občinske skupščine, uro kasneje pa promenadni koncert tržiškega pihalnega orkestra, Ob 18. uri bodo v paviljonu NOB tudi odprli razstavo »Zaječar v NOB, ki sodi v okvir sodelovanja med tržiškp in zajeca.rsko občino. V soboto, 6. avgusta ob 11. uri bo tradicionalna komemoracija, pri spomeniku pod Storžičem. Ob 16. uri bo komemoracija v nekdanjem taborišču na Ljubelju, ki se je bodo udeležili tudi interniranci iz Francije. Ob isti uri bo tudi začetek prazničnega rokometnega turnirja. V nedeljo, 7. avgusta, pa bodo na Ravnah ob devetih dopoldne otvorili preurejeno balinišče in organizirali balinarsko tekmovanje. Uro kasneje pa bo na kopališču TRIM plavanje za vse občane. Praznične prireditve bodo zaključene v petek, 12. avgusta, ko bodo ob 19. uri v galeriji paviljona NOB odprli razstavo tržiških slikarjev amaterjev.
-jk
Prireditve ob radovljiškem občinskem prazniku
Radovljica - V počastitev občinskega praznika je bila že vrsta kulturnih in športnih prireditev, pester program pa bo tudi v naslednjih dneh. V sredo, 3. avgusta, bo odprto plavalno klubsko prvenstvo Radovljice, otvoritev dveh razstav Fotokinokluba Radovljica, folklorni večer v Festivalni dvorani na Bledu, kjer bo nastopil folklorni ansambel iz Romunije. V četrtek, 4. avgusta, bo drugi dan plavalnega klubskega prvenstva, otvoritev razstave umetnih kovaških izdelkov v Sivčevi hiši, večerni promenadni koncert na blejskem jezeru, ki ga bo pripravil pihalni orkester jeseniških železarjev. V petek, 5. avgusta, bo koncert godb na pihala v Radovljici, kjer bodo nastopili pihalni orkester iz Gorij, iz Lesc in folklorna skupina kulturno umetniškega društva Triglav Srednja vas. V petek bo ob 17. uri tudi slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine. V nedeljo, 7. avgusta, bo srečanje planincev pri Mencingerjevi koči nad Bohinjsko Bistrico, srečanje gorenjskih folklornih skupin v Bohinju pod Skalco in državno prvenstvo 77 v motokrosu za ekipni pokal občinskega odbora ZZB NOV Radovljica in v počastitev spomina na narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka. V soboto, 13. avgusta, pa bo nogometni turnir za pokal Staneta Perca na nogometnem igrišču Lesce. D. S.
Odpravljanje poškodb, ki jih je 16. julija v delu kranjske občine povzročil potres, bo skupaj z nadomestnimi objekti veljalo najmanj 38 milijonov dinarjev. Taka je ocena gradbenih strokovnjakov-članov treh komisij, ki so do petka, 29. julija, pregledali vse priglašene poškodovane objekte. Strokovnjaki pa na-glašajo, da lahko pride med odpravljanjem poškodb še do sprememb v stroških, saj bo marsikje pravi obseg nujnih posegov možno odkriti šele med samim delom.
Čeprav na občini tu pa tam še dobijo kakšno zapoznelo prijavo o potresnih poškodbah, je poročilo, ki so ga pripravile omenjene komisije, razmeroma popolno. Iz gornje cene so izvzeti: cerkve na prizadetem področju, grad, v katerem je Vzgojni zavod Preddvor in šola v Goricah. Komisije so zanje predlagale teme-ljitejše sanacijske programe, pri katerih bi sodelovalo več strokovnja-
L jugoslovanska odprava v Karakorum dobro napreduje
Po vseh težavah je odprava krenila iz Tarbele dam, kjer je bila gost mariborske Hidromontaže, proti Hidden peaku 6. junija. Z letalom so se prepeljali v Skardu, kjer so najeli 102 nosača. Del poti so nato prepotovali na traktorjih. Dostopni marš je bil naporen* saj kar zadnjih 60 kilometrov poti poteka po ledeniku Baltoro. Vreme je bilo dobro, motila jih je le huda vročina.
Imeli so tudi težave s hrano, ker v vaseh ni ne zelenjave ne mesa. Kljub vsemu so srečno prispeli pod Hidden peak in na višini okrog 5000 m postavili bazni tabor ter takoj poslali izvidnico, ki je določila mesto za tabor I. Dostop do njega je težaven zaradi serakov in globokih lčdeni-ških razpok. Izbrali so smer po jugozahodnem grebenu. To je nepreple-zani raz med Messnerjevo smerjo in francoskim poizkusom iz leta 1936.
Po zadnjih vesteh so postavili tabor I, tržiška naveza pa že napenja vrvi proti taboru II. Vsi so zdravi in polni optimizma.
Tako je bilo 26. junija, v naslednjih dneh pa pričakujemo novice, ki naj bi že govorile o vrhu.        A. S.
Planinska Zveza Jugoslavije je obvestila Planinsko zvezo Slovenije, da je prejela od agencije Tanjug sporočilo, da se član tržiške oprave v pogorje Karakorum v Pakistanu Drago Bregar, rojen 23. 8. 1962, stanujoč v Ivančni gorici in član Planinskega društva Železničar iz Ljubljane, z odpravo ni vrnil v dolino in da je pogrešan.
Kranjski planinski dom odprt
LEDINE NAD JEZERSKIM -Čeprav je lilo kot iz škafa, se je nedeljske otvoritve Kranjskega planinskega doma na Ledinah udeležilo skoraj 300 ljudi. Med njimi so bili tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine, član sveta federacije Viktor Avbelj, član predsedstva SRS Tone Bole, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednika kranjske občinske skupščine in izvršnega sveta Tone Volčič in inž. Drago Štefe, sekretar komiteja ZKS Kranj Henrik Peternelj,
Rekordno število prehodov
Minulo soboto in nedeljo, ko so se na Bavarskem začeli poletni dopusti in počitnice in ko odhaja na Jadran običajno največ dopustnikov, so naši mejni prehodi zabeležilli rekorden prehod prek meje. Cariniki in miličniki obmejne milice so imeli obilo dela, kajti kolona vozil je pritekala neprenehoma, tako da so morali odpreti vse dovoze. Tudi minula leta je prav pred 1.avgustom največ vozil, zato so se delavci na meji dobro pripravili in ni prihajalo do predolgih zastojev.
Največ prehodov je zabeležil mejni prehod Korensko sedlo, kjer je prestopilo mejo 70.000 vozil v obe smeri. Na Ljubelju je 15.269 vozil prestopilo mejo in tudi v Ratečah so z 14.978 prehodi imeli največjo gnečo doslej. D. S.
predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko Malgaj, predstavniki sosednjih Planinskih društev, UJV, JLA, Smučarske zveze Slovenije itd. Kranjski planinski dom na Ledinah, po letu 1953 prva novozgrajena planinska postojanka v Sloveniji in eden najlepših domov v naših gorah, je veljal skoraj 2 milijona dinarjev, razen tega pa so planinci opravili od leta 1973 dalje, ko se je začela gradnja, skoraj 30.000 prostovoljnih delovnih ur! Dom na Ledinah je primer sodelovanja kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, planincev in alpinistov ter reševalcev, Jezerjanov, kranjskih organizacij združenega dela in Planinske zveze Slovenije. Sicer tako zahtevna gradnja 1700 metrov visoko ne bi bila tako hitro in dobro opravljena. Kranjski dom, postavljen v prelepem in premalo poznanem predelu naših gora, ima 62 ležišč in 80 restavracijskih sedežev, streha postojanke pa je urejena kot pristajališče za helikopter in terasa. Le deset minut od postojanke, ki je iztočišče za številne planinske alpinistične vzpone na mejne vrhove in nad katero je prevzela pokroviteljstvo Iskra — Elektromehanika iz Kranja, je snežišče, kjer je mogoča smuka vse leto. Tudi v nedeljo so nameravali na ledeniku tekmovati naši najboljši alpski smučarji, vendar jim je vreme prekrižalo račune.
O pomenu nove postojanke, odprte v počastitev letošnjega praznika kranjske občine, so go-
vorili predsednik PD Kranj in vodja gradbenega odbora Franci Ekar, dr. Miha Potočnik, inž. Andrej Marine, Janez Šter, predsednik krajevne konference SZDL Jezersko Jože Piskernik in predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, ki je le-dinski dom tudi odprl. Med govorniki je bil tudi podpredsednik Smučarske zveze Jugoslavije Gregor Klančnik. Na račun novega doma, ki ga je pred dnevi tudi obiskal predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Bre-celj, dežujejo pohvale. To ni le pridobitev za planinstvo in alpinizem, temveč za smučanje in rekreacijo, obenem pa so Ledine most, kjer se že in se še bodo srečevali planinci z obeh strani Karavank. Končno pa so Ledine tudi pridobitev za Jezersko in njegovo planinstvo ter turizem. Predvsem pa je kranjski planinski dom primer zglednega sodelovanja vseh, primer požrtvovalnosti in uresničitev načela, da je treba ljudem stalno približevati malo znane kotičke naše domovine. Kako upravičena je bila investicija, pove podatek, da je postojanka do konca oktobra zasedena.
Kranjski planinci so na Ledinah prejeli darilo celjskih tovarišev in diplomo kranjske občine, društvo pa se je z diplomami oddolžilo graditeljem Obrtnega podjetja iz Cerkelj, Lovru in Zdenku Rutarju ter Jožetu Ka-štrunu. Društvenega darila je bjl deležen tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine. J. Košnjek
gledom poškodovanih stavb 22 stanovanjskih in drugih objektov predlagale za rušenje, ker bi bilo popravilo zaradi previsokih stroškov in največkrat tudi starosti zgradb nesmoterno. Za 178 stavb so ugotovile, da jih bo potrebno popraviti z močnimi vezmi in injekcijami v razpokah. Nadaljnih 98 stavb bo potrebnih popravila stenskih in stropnih oblog. Število priglašenih poškodovanih objektov je bilo še za 20 večje, vendar so strokovnjaki predvsem na območju Britofa in Aderga-sa ugotovili, da so manjše razpoke starejše in jih ni mogoče pripisati julijskemu potresu. Odkrili pa so tri težje poškodovane hiše, od katere so eno predlagali za rušenje, in sicer na Jamniku, to je na desnem bregu Save.
Zbrani podatki nesporno dokazujejo, da se potres pod Storžičem uvršča med naravne katastrofe večjega obsega, zato si bo Izvršni svet Skupščine občine Kranj skupaj z odgovornim občinskim štabom prizadeval ukreniti vse potrebno, da bo občanom odpravljanje posledic kolikor mogoče olajšano. Najprej naj bi začeli postopek za odobritev olajšav pri najemanju posojil in plačevanju davkov in taks.
Danes atletski praznik
KRANJ - Atletski delavci domačega Triglava so za danes popoldne na stadionu Stanka Mlakarja pripravili pravi mednarodni atletski praznik. Za tradicionalni mednarodni atletski miting Kranj '77 je vse pripravljeno. Ta miting sodi v okvir športnih tekmovanj za praznik občine.
V štiriindvajsetih moških in ženskih disciplinah bo nastopilo nad 160 atletov in atletinj iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. V teku na 400 m bo nastopil tudi državni reprezen-tant Splitčan Joško Alebič, od znanih slovenskih tekmovalcev pa bodo v Kranju tudi Kotnik, Prstec, Šverceva in Sobrova. Začetek mitinga bo ob 16. uri. -dh
Občinski štab naj bi čimprej zagotovil tipske sanacijske načrte, usposobljene gradbene skupine, potreben nadzor in podobno. V njegovi pristojnosti bo tudi razdeljevanje gradbenega materiala, zlasti cementa, ki ga najbolj primanjkuje. Izvršni svet kranjske občine je zaprosil republiški sekretariat za industrijo za posredovanje pri proizvajalcih cementa, da bi ga za prizadete kraje dobili izjemne količine.
M.Sosič
Prijazna slušalka
Redkokdaj smo tako odkrito vljudni, ustrežljivi in ljubeznivi, da bi neznancu na oni strani žice službenega telefona ustregli na vsak način in z vsemi sposobnostmi. V. nekem gorenjskem podjetju prav slovijo po svoji sovražnosti do cin-cina in so na smrt izmučeni in besni, če ga slišijo. Zato je bil pogovor z njimi oni dan prvovrstno presenečenje.
»Halo,« kličemo, »je tam podjetje izmučenih uslužbencev?«
»Seveda, želite, s čim ustrežem, kako pomagam?« je vljudno dr-dral neznani, a na moč prijazni ženski glas, da ni bilo verjeti!
»Tega in tega, prosim, za intervju!«
»Takoj, takoj, lepo prosim, da pogledam, počakajte!«
Počakam,, počakam, ti, sveža, poosebljena ljubeznivost, tebe magari cel dan.
»Ni ga, žal ni,« je jokajoča slušalka, »skočim ven, za njim, prosim, počakajte!« Seveda bom, kako ne bi!
»Ušel mi je, oprostite. A ga že poiščem, pripeljem vam ga!« Kako lepo bi bilo, ko bi bili vsi tako vedri, tako delavni, tako človeški.
»Tu je, tu,« je zmagoslavna slušalka, »pripeljala sem vam ga!«
Nato v podjetju, ko njega kljub telefonskemu dogovoru seveda spet ni, kot ga ni nikoli. Moram do tovarišice, ki ga zna najti, moram do nje tudi zato, da vidim to ustrežljivo redkost, da se vsaj zahvalim. Pa pravim nekomu poleg sebe, dajte mi tisto tovari-šico, ki je pred nekaj minutami pravkar z mano govorila po telefonu.
i     »Tovarišico?!« se razpotegne
♦ posmehljiva čeljust izmučenca, »kakšno tovarišico neki! To je
* bila ja samo naša ... snažilka!«
D. Sedej
m & Ki-:?
0
Po proglasitvi najboljših na dirki »Po ulicah Kranja« je kolesarski klub Sava Kranj izrekel priznanje za dosežene uspehe in dolgoletno delo v klubu tudi nekdanjima kolesarjema Save Slavku Žagarju in Jožetu Valenčiču. Priznanji jima je izročil sekretar kluba Simon Tulipan
Nedeljske otvoritve ene najlepših slovenskih planinskih postojank na
1700 metrov visokih Ledinah se je kljub izredno slabemu vremenu udeležilo skoraj 300 planincev, smučarjev in alpinistov — Med gosti tudi inž. Andrej Marine, dr. Miha Potočnik, Tone Bole, Viktor Avbelj in predstavniki kranjske občine, JLA, UJV, sosednjih društev in Smučarske zveze Slovenije in Jugoslavije.