Poštnina plačana v gotovini

Leto XI., št« l?§a
-j?
prilog
Ljubljana, sobota 23» avgusta 193&
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek; Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št. 105.241.
Alarm z Otonom Habsburgom
Alarmantne vesti o tajnem prihodu kronskega preten-denta v Budimpešto — čudni ukrepi madžarske policije — Odločen demanti vlade
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za InozemstTo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 ta 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova al 3 Telefon St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
■■■HBesHm
Budimpešta, 22. avgusta, g. Tukaj so bile danes razširjene alarmantne govorice, da se je Oton Habsburški v spremstvu svoje matere, bivše cesarice Zite, skrivaj vrnil na Madžarsko ter da se bo proglasil za madžarskega kralja. Po eni verziji je priletel z letalom iz Belgije, po drugI verziji pa je prišel preoblečen skupno z večjo skupino belgijskih dijakov in se nastanil v palači nadvojvode Albrehta. Govorice so izzvale v vsej madžarski javnosti ogromno senzacijo, a so bile popoldne uradno demantirane kot docela neresnične in kot posledica varnostnih ukrepov, ki jih je Izdala policija povodom svečanosti sv. Emerika.
Budimpešta, 22. avgusta, g. Ze o priliki povratka rumunskega kralja Karola so se v Budimpešti kolportirale vesti, da se bo tudi Oton Habsburški na sličen način vrnil na Madžarsko in dal proglasiti za madžarskega kralja. Zadnje dni, zlasti pa pri nedeljskih svečanostih v proslavo sv. Emerika, ki so imele značaj velike monarhistične manifestacije za Habsburžane, so dobivale te vesti vedno verjetnejše oblike in danes je kakor bomba učinkovala vest, da je Oton Habsburški že na Madžarskem. Med drugim se je zatrjevalo, da .ie prilitel z letalom iz Belgije do Tata Tovarosa ob češkoslovaško-madžarski meji, od koder da se je pripeljal z avtomobilom v Budimpešto. Po drugi verziji je Oton s svojo materjo, bivšo cesarico Žito, prispel z avtomobilom v Budimpešto ter se nastanil v palači nadvojvode Albrehta, ki se je prav tako docela iznenada vrnil iz Amerike v Budimpešto. Baš ta okolnost je še bolj utrjevala verjetnost vesti o prihodu Otona. Končno se je govorilo, da je prišel Oton na Madžarsko skupno s 300 belgijskim dijaki, ki so prišli na proslavo sv. Emerika.
V političnih krogih vseh teh vesti in govoric niso vzeli resno, dokler se ni danes na splošno presenečenje izvedelo za tajno povelje, ki ga je dobila budimpeštanska policija dne 19. avgusta, kar je izzvalo vtis, da so tudi vladni krogi računali z Otonovim po-vratkom. Policija je namreč dobila nalog, naj strogo zastraži vse ceste, ki vodijo v Budimpešto. Vsak avtomobil so morali policijski organi ustaviti in pozvati potnike, da se legitimirajo. V povelju se je izrecno opozarjalo na to,
naj pazijo predvsem na nekega 18-let-nega mladeniča, ki bo verjetno potoval v spremstvu črno oblečene dame s paj-čolanom na obrazu. Oba naj ustavijo in s šoferjem vred odvedejo takoj na najbližnjo stražnico, obenem pa o tem obveste policijsko direkcijo in notranje ministrstvo. Nadalje določa omenjeno povelje, naj se zastražijo vsa letališča in na enak način preišče in legitimira vse potnike, ki bi prihajali z letali. Posebna pozornost naj se posveča letalom, ki bi pristala izven letališč. Vsa budimpeštanska policija je bila od 19. dalje v najstrožji alarmni pripravljenosti, ki je bila ukinjena šele danes, ko se je izvedelo za to v jav nosti. Izvedelo se je nadalje, da so bile postavljene pod najstrožjo policijsko nadzorstvo tudi vse važnejše javne zgradbe, predvsem kolodvori in telefonska centrala.
V javnosti je vest o teh pripravah policije izzvala ogromno senzacijo. Splošno vlada prepričanje, da se je res pripravljal habsburški pač na Madžarskem, da pa jje bil iz neznanih vzrokov zaenkrat preprečen. Legitimi stični tisk ostro napada vlado in piše, da niti ministrski predsednik grof Be-thlen, niti notranji minister nista vedela za tajno povelje policije, s katerim se je ta osmešila pred vsem svetom. Kot duševnega očeta protihahs-burških ukrepov označuje legitimistič-ni tisk honvedskega ministra GombS-sa, ki je sedaj tarča najljutejših napadov in očitkov. Danes je bil izdan od notranjega ministrstva slnžbeni bo munike, ki vesti o povratku Otona de-mantira in jih označuje kot docela ne-osnovane. Ministrski predsednik grof Bethlen pa je opoldne nenadoma odpotoval iz prestolnice na svoje posestvo, da bi tudi na ta način demonstriral ne-osnovanOst vesti. V razgovoru s svo jim pomočnikom Vasom je grof Bethlen izrazil svoje zadovoljstvo nad ukrepi policije in naglasil, da je madžarska vlada že ponovno pojasnila svoje stališče glede povratka Habsbur žanov.
Bled, 22. avgusta, o. Danes popoldne so se raznesle po Bledu vesti o prihodu Otona Habsburga v Budimpešto. Vesti so sprejeli na Bledu z veliko rezervo, čeprav so se glasile čisto določno. Proti večeru je res prispelo že poročilo, da so vesti o Otonovem po vratku neutemeljene;
JUBILEJNI UČITELJSKI KONGRES
Ogromna udeležba — Ostra debata o novih pravilih — Mučen konflikt zaradi volitev — želje organiziranega učiteljstva
Beograd, 22. avgusta, z. Snoči ob 21. se je vršil koncert učiteljskega pevskega društva »Marinkovic« iz Beograda v tukajšnjem oficirskem domu. Dvorana je bila nabito polna in se je udeležilo koncerta skoro vse učiteljstvo, ki je prišlo na kongres UJU. Nastopil je učiteljski mešani zbor, ki ga je vodil dirigent Vladimir Slatin, profesor glasbene akademije v Beogradu. »Marinko-vid« je društvo, ki se mu obeta lepa pri-hodnjost. Zapel je med drugim dva Mo-kranjčeva rukoveta, Krstičevo »Bajko srp-skega junaka«, pri koncertu pa je sodeloval z nekaj solotočkami tudi g. Jankovič.
Sprememba v vodstvu nemške vojske
Zaradi intrig z boljševiki zvezanih nemških generalov poda šef Reichswehra general Heye ostavko
Berlin, 22. avgusta d. Veliko senzacijo je vzbudila vest berlinskih listov, da bo zapustil svoje mesto po končanih jesenskih menavrih, šef Reichwehra, generalni polkovnik Heye. Vzrok odstopa je političnega značaja in ne to, da je dosegel general Heye za penzijo potrebno starost, kakor trdi uradna objava.
Med generaliteto nemške vojske in generalom Heye je vladalo že dalje časa ostro nasprotstvo, zaradi stališča v raznih vojaških in političnih vprašanjih. General Heye ie nastopil svoje mesto pred petimi leti kot naslednik generala Seeckta in docela prenovil nemško vojsko v katero je postavil na odločilna mesta skoro same nove moči. Pri nameščanju novih vodilnih krogov je prišlo do velikih diferenc med njim in generalom Schleicherjem, ka je poznan kol velik prijatelj boljševiške vojske ter glav-
ni inicijator skupnega dela med obema vojskama. On je bil tudi tisti, ki je prenesel nemške tovarne vojnih letal, plinskih mask in strupenih plinov v sovjetsko Rusijo ter jih stavil na razpolago boljševikom pod pogojem, da bodo dobavljali ti vojni mate-rijal v primeru potrebe nemški vojski. Proti tej avanturistični politiki, ki Je že dosedaj nemalo škodovala Nemčiji, ie general Heye odločno nastopal ter zahteval, da se prekinejo vse zveze Reichsvvehra z rdečo vojsko.
Naslednik generala Heye bo postal najbrže general von Hammerstein, ki je znan kot zmeren republikanec. Kljub temu pa pomenja njegovo imenovanje zmago one skupine desničarskih generalov, ki še vedno sanjajo o revanži proti Franciji in ki nasprotujejo sporazumu s Parizom.
Osnovanje „Hindenburgovega bloka" v Nemčiji
Skupni volilni manifest nemške ljudske, gospodarske in konservativne ljudske stranke - Proglas je naknadno podpisala tudi državna stranka
Berlin, 22. avgusta, d. Nemški listi objavljajo skupni volilni oklic, ki so ga izdale in podpisale nemška ljudska stranka, gospodarska stranka in konservativna ljudska stranka. Proglas ima sledečo vsebino:
>Podpisane stranke so že v razpuščenem državnem zboru izjavile, da so pripravljen ne sodelovati pri izvedbi načrta predsednika Hindenburga za finančno, socialno, gospodarsko in državno upravno sanacijo s pomočjo dalekosežnih reform. Podpisane stranke so uverjene, da je izvedba tega sanacijskega načrta nujno potrebna za napredek države in naroda ter mu bodo posvetile vse svoje sile tudi v novi zbornici. Zaradi tega bodo tudi nastopale v tem pogledu v novi zbornici s skupnih vidikov in s skupno taktiko, najsi bodo ohranile popolno avtonomijo«.
Na predlog nemške ljudske stranke je bilo sklenjeno, da se oficijelno povpraša
vodstvo nove državne stranke, da li je pripravljena podpisati ta skupni volilni proglas ter se obvezati za vstop v takozvani mndenburgov blok, ki ga bodo tvorile te stranke v novi zbornici. . Državna stranka je ugodila temu pozivu m izrazila samo pomislek, ker stoji načeloma na stališču, da se oseba državnega predsednika v interesu njegove visoke funkcije in nadstrankarskega stališča ter z ozirom na njegovo pred dnevi izraženo izrecno željo, ne sme v volilnem boju izrabljati.
Manevri italijanske vojske
Faenza, 22. avgusta. AA. Vojni minister in drugi vojaški poveljniki so prisostvovali zanimivim vojaškim vežbam v dolini Lamone. Vojaški strokovnjaki so ugotovili, da postajajo vojaški oddelki in letalski vodi čedalje gibčnejšL
Zatem se je vršil ples. Med odmorom ie pozdravil učiteljsko pevsko društvo »Marin-kovič< predsednik ljubljanskega učiteljskega zbora g. Dragotin Zupančič, ki je izmenjal z dirigentom znaka obeh pevskih zborov.
Nadaljevanje kongresa
Ob 9. dopldne se je nadaljeval v veliki univerzitetni dvorani kongres UJU. Predsedoval je g. Vlada Petrovič. Slovenski zapisnik je vodil g. Miloš Verk iz Rogaške Slatine. Ogromna dvorana je bila že pred pri četkom povsem napolnjena
Najprej se je vršila razprava o sporni točki zaradi razdelitve udruženja na sekcije. Prišlo je mestoma do zelo ostrih momentov. Na glasovanje je prišel po veeurni debati predlog pripravljalnega odbora za nadaljnji obstoj sedanjih petih poverjeni-štev. Sarajevčani so bili odločno proti temu odloku in večina članov njihove sekcije je zapustila dvorano, ko je bil predlog z večino glasov sprejet. Eden izmed zagrebških delegatov je podal izjavo, ki naj bi ilustrirala mišljenje članstva zagrebške sekcije. Dotaknil se je raznih učiteljskih vprašanj, med drugim tudi stališče glede na upo kojence. Oddvojeno mišljenje zagrebškega delegata, ki je bilo podano proti sklenjenemu sporazumu na pripravljalnem sestanku pred kongresom, je bilo sprejeto nesim-patično. Kongres se je zaradi te izjave opol dne razšel pod neprijetnim vtisom.
Opoldne je mestna občina priredila vodstvom poverjeništev skupen obed v hotelu >Imperijak. Gostom je nazdravil podpredsednik občine dr. Stojadinovič. Izrečenih je bilo več govorov in je za Slovence govoril g. Andrej Škulj.
Ob 15. se je kljub veliki vročini, ki vlada ▼ Beogradu, nadaljevalo zborovanje v univerzitetni dvorani, ki je bila zopet napolnjena. Navzoči so bili zopet tudi Sarajev* čani. Podano je bilo poročilo finančnega odseka, ki je pripravil ves materijal na posebni seji pod vodstvom ljubljanskega glavnega blagajnika g. Rada Grama. Poročilo navaja denarno stanje organizacije, ki je precej narastlo od zadnjega kongresa. UJU si je zgradilo tekom zadnjega leta Dijaški dom, čegar sliko je objavilo torkovo >Jutro«.
Popoldne je bila simpatično sprejeta Izjava g. Oreščanina Iz Zagreba, ki je znan narodni borec in je bil svoječasno v zagrebškem veleizdajniškem procesu pod banom Khuen Hedervaryjem obsojen na smrt Zavzemal se je za složno delo ter je poudarjal v svojem temperamentnem govoru, da se člani zagrebškega odbora pridružujejo sklepom, sprejetim na predkonferenci, tako glede na vprašanje pokojnin, proporca in drugih zadev. Mi Hrvati je naglašal, smo prav tako Jugosloveni kakor vi in bomo vedno z vami na isti črti. Njegova izjava je bila sprejeta z burnim odobravanjem. Med tem ie izdeloval posebni odsek, v katerem je bil za Slovence g. Josip Kobal, resoluci-cije, ki bodo predložene kongresu.
Posebna debata se je vršila o novi upravi, glede katere so se pojavila različna mnenja. Eni so zahtevali nove volitve, drugi pa so vztrajali na tem, naj obdrži sedanja uprava mandat do prihodnjega kongresa. Kakor znano, so v sedanji upravi kot predsednik Vlada Petrovič, kot podpredsednik Vujanec, od slovenskega pover-jeništva pa Andrej Škulj, Ivan Dimnik in Dušan Šestan iz Ptuja.
Volitve na okrnjeni skupščini
V novuh pravilih, ki so bila predložena kongresu UJU, ni bilo točno določeno, kdaj se imajo izvršiti nove volitve osrednje uprave. Beograjska sekcija je zahtevala, naj se Izvedejo volitve takoj, dočim so se ljubljanski in zagrebški delegati postavili na stališče, da se morejo volitve po novih pravilih izvesti šele takrat, ko odobre pravila državne oblasti. To stališče so zavzeili tudi juristi. Proti koncu zborovanja so mnogi ljubljanski ta zagrebški člani že zapustili dvorano v mnenju, da se dnevni red ne bo več nadaljeval. Ob koncu je še izjavil g. Andrej škulj v imenu ljubljanske skupine, naj obdrži stara uprava do prihodnjega občnega zbora svoj mandat.
Ko so zapustili dvorano mnogi delegati, je nastal v dvorani velik krik ta vik. Predsednik Vlada Petrovič je izjavil, da bo zaradi teh dogodkov predlagal na pristojnem mestu, naj se imenuje za UJU komisar, precej temperamentna skupina pa je zahtevata izvršitev volitev, kd so se nato izvedle v odsotnosti delegatov zagrebške ta ljubljanske sekcije.
Kolikor se je moglo zvečer dognati, je bil izvoljen izmed Slovencev v novi odbor edino inšpektor prosvetnega ministrstva Pavel Flere, ki bi torej zastopal ljubljansko poverjeništvo.
Med člani, ki zapuščajo kongres, vlada zaradi teh dogodkov popolna nejasnost Ljubljanska delegacija je odpotovala po- '
noči z brzovlakom ta bo dospela v Ljubljano jutri dopoldne.
Resolucije
Beograd, 22. avgusta, p. Preden je došlo na kongresu UJU do nesoglasja zaradi volitve osrednje uprave so bile soglasno sprejete naslednje resolucije:
Po svetovni vojni se je jugoslovensko ■učiteljstvo združilo ta je takoj združeno najžiivahnejše nadaljevalo delo za duhovno zbJiižaaije in narodno edinstvo Srbov, Hrvatov ta Slovencev. Tudi na svojem desetletnem slavju najiskreneje pozdravlja to misel, tem bolj, ker se sedaj ustvarjajo jugoslovenski ideali Da bi pa učiteljstvo še aiadalje moglo čim uspešnejše delati za blagodejni razvoj države, izraža s to resolucijo naslednje svoje želje:
1.	V splošnem oziru naj vsak učitelj iz kraljevine Jugoslavije z vsemi silami dela za dosego duhovnega narodnega jugoslovenskega pojmovanja istih teženj.
2.	Glede na narodno šolo ta šolsko upravo želi, da bi bilo UJU kot legalen predstavnik ta polnopraven pooblaščenec učiteljstva sodelavec državne prosvetne uprave, od katere naj bi se vedno kot tako smatralo tudi pri izdelavi zakonskih načrtov, ki se tičejo narodne šole ta narodne prosvete, pri izdelavi uredb, pravilnikov, učnih načrtov in učnih programov, kakor tudi pri dragih poslih splošnega šolskega značaja; nadalje, da se čimpreje reorganizira glavni prosvetni svet ta da bi bilo pri tem tudi osnovno-šolsko učiteljstvo dostoj-
no zastopano: da se pospeši otvarjanje šol ta povsod uoede reden in popoln pouk, da se takoj prične otvarjanje višjih narodnih šol ta da se čim prej uresniči z zakonom o narodnih šolah določeni fond za graditev šolskih poslopij in učiteljskih stanovainj, in končno, da se omogoči uporaba vsake dobro kvalificirane učne knjige, ker se samo na ta način more izpopolniti šolska književnost.
3.	Glede na učiteljstvo samo in v interesu duševnega mira ter večje usposobljenosti učiteljev narodnih šol želi, naj se strokovno usposobljenost izpopolnjuje na tečajih, ki naj se vrše po potrebi Učiteljem naj se zagotove stalne službe, zboljša njihov gmotni položaj, zagotovi z zakonom stanarina ki naj se vračuna tudi v pokojnino, nakažejo naj se jim redne draginj-ske doklade po krajih, v katerih bivajo, z državnimi uradniki poročenim učiteljicam naj se izplačujejo polne dragiinjske doklade, nadalje naj se ugodno reši vprašanje pogodbenih učiteljev, šolskim upraviteljem, ki poučujejo v razredih, naj se izplačujejo upraviteljske doklade, učiteljski kandidati naj se čimpreje nameščajo ter učiteljem omogoča čim lažje in čim cenejše zdravljenje.
4.	Glede na UJU se izraža želja, naj bo vsak učitelj njegov član in dela za prospeh njegovih namenov. Istočasno se izreka iskrena želja, da bi se tudi ona hrvatska društva, ki' so doslej še ločena, pridružila UJU.
Druga ministrska
konferenca na Bledu
Na Bledu je vladalo tudi včeraj izredno živahno vrvenje — Ponovna posvetovanja ministrov — Avdijence
v Suvoboru
Bled, 22. avgusta. Danes dopoldne se je v prostorih ministrskega predsednika g. generala Živkoviča v Parkhotelu vršila druga važna ministrska konferenca. Davi sta došla iz Zagreba na Bled g. Karlo Kovačevic, bivši podpredsednik bivše HSS, in g. Andrija Berič, župan Nove Gradiške in bivši član glavnega odbora bivše HSS; v spremstvu večih novinarjev. Nastanila sta se kot gosta ministra dr. Švegla v »Wilsoniji«. Z beograjskim brzovlakom je došel minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, ki se ie nastanil v Parkhotelu, dočim je finančni minister dr. Švrljuga prispel s postaje Bled—jezero in se nastanil v vili »Epos« v bližini »Suvobora«.
Že okoli 9. so posetili predsednika vlade predstavniki Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so došli z avtomobilom iz Ljubljane. V deputaciji so bili prvi podstarešina SKJ Engelbert Gangl, član savezne uprave dr. Riko Fux, starešina ljubljanske sokolske župe doktor Josip Pipenbacher, starešina gorenjske sokolske župe Janko Sajovic in starešina Uubljanskega Sokola Bogomir Kajzelj. Sokolski voditelji so ostali pri predsedniku vlade do 9.45. Pri odhodu je prvi podstarešina Gangl izjavil, da kaže predsednik vlade general Zivkovič izredno zanimanje za napredek Sokolstva, ki more računati na polno podporo kr. vlade.
Zatem je predsednik vlade sprejel g. Karla Kovačevlča, ki ga je obvestil o razmerah na Hrvatskem in zlasti o razpoloženju in potrebah hrvatskega seljaštva. Konferenci sta prisostvovala tudi ministra Uzunovič in dr. Srškič.
Za 11. dopoldne je sklical predsednik vlade drugo konferenco ministrov, zbranih na Bledu, med katerimi so ravno ministri najvažnejših resorov. Tako se je Parkhotel pretvoril v nekako ekspozituro predsedništva vlade. Konference so se udeležili poleg go-poda predsednika gg. ministri Uzunovič, dr. Srškič, Demetrovič, dr. Marin-kovič, dr. Švrljuga, dr. Šibenik in dr. Švegel. Konferenca je trajala do 12J0, nakar je predsednik vlade odšel na dvor.
Nj. Vel. kralj je bil dopoldne z avtomobilom na sprehodu v bližnji okolici Bleda in se je opoldne vrnil nazaj v »Suvobor«. Po povratku je sprejel v avdijenci predsednika vlade, ki je ostal na dvoru tudi pri obedu. Ostali ministri so ostali še dalje časa v Parkhotelu v živahnem razgovoru. O dopoldanski konfernci bo najbrž objavljen službeni komunike. Po obedu v »Wilsoniji« pri ministru dr. Šveglu so bili danes zbrani ministri dr. Švrljuga, dr. Šibenik, g. Carlo Kovačevič ter bivša ministra dr. Svetislav Popovič in dr. Niko Zupa-nič.
Minister trgovine in industrije g. Juraj Demetrovič je izjavil novinarjem, da bo ostal na Bledu do nedelje, potem pa najbrž skupaj z ministrom za kme-ijstvo dr. Šibenikom odpotoval na konferenco agrarnih držav srednje in
vzhodne Evrope v Varšavi.
Ob 220 se je vrnil predsednik vlade general 2ivkovič iz »Suvobora« v Parkhotel. Popoldne ob 5.30 je bil od Nj. Vel. kralja sprejet v »Suvoboru« v avdijenci minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič, ki je vladarja obvestil o poslih svojega resora in mu obenem predložil v podpis zakon o javnih skladiščih.
Bled, 22. avgusta, o. Avdijenca ministra trgovine g. Demetroviča je trajala poldrugo uro do 7. zvečer. Po avdijenci je minister Demetrovič odšel v Parkhotel.
Nocoj je priredil ministrski predsednik, ki se vrne jutri v Beograd, v svojih apartmanih v Parkhotelu svečano večerjo, na katero je povabil vse ministre, ki se mude na Bledu, in sicer gg. Uzunoviča, dr. Marinkoviča, Božo Jef-tiča, Demetroviča, dr. Srškiča, dr. Švr-ljugo, dr. Švegla in dr. Šibenika, nadalje bivšega ministra dr. Kramerja in bivšega podpredsednika bivše HSS Karla Kovačeviča.
Ljubljana, 22. avgusta, d. Z jutranjim brzovlakom sta se danes peljala iz Beograda na Bled finančni minister dr. Švrljuga in trgovinski minister Demetrovič. Med postankom vlaka v Ljubljani je oba gg. ministra pozdravil pod-ban dr. Otmar Pirkmajer.
Iz sodne službe
Beograd, 22. avgusta AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali v I-4a dr. Josip Štular, starejšina sreskega sodišča v Radovljici; v 1-4 Franjo Brček, sodnik okrožnega sodišča v Celju, Gilbert Župančič, sodnik na Brdu, in Ivan Tratnik, sodnik v Laškem; v 1-5 sodniki sreskih sodišč: Pavel Pensa v Starem gradu, Franjo Slabe v Ma-renbergu, Karel Potrato na Vranskem is Stanko Švajger v Gornji Radgoni.
Postavljen je za starešino sreskega sodišča v Marenbergu Janko Čerček, sodnik pri sreskem sodišču v Metliki.
Postavljena sta za sodnika apelacijskega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Peter Keršič in dr. Anton Stuhec sodnika okrožnega sodišča v 1-3 v Ljubljani
Povratek ministra Korošca v Beograd
Beograd, 22. avgusta. AA. Minister za šume in rudnike dr. Korošec je davi do-potoval v Beograd s počitnic, ki jih je prebil v dravski banovini.
Angleški publicist v Jugoslaviji
Bled, 22. avgusta, o. -Javi je prispel sem« kaj iz Londona ugledni angleški novinar in publicist, urednik »Daily Expresa« Ber* nard Berlain. Nastanil se je v hotelu »To» plice«. Bernard Berlain je znan prijatelj Jugoslavije, ki jo je že večkrat prepotoval in napisal o njej že več publikacij. Jutri bo sprejet pri ministrskem predsedniku. Na Bledu ostane par dni, nato pa bo posetil še razne druge kraje, da se na licu mesta po* uči o naših razmerah.
Jugoslovensko učiteljstvo
Ljubljana, 22. avgusta.
V Beogradu zboruje te dni na svojem jubilejnem kongresu najvažnejši činitelj naše narodne prosvete: jugoslovensko učiteljstvo. Iz vseh krajev naše države so se zbrali tisoči požrtvovalnih pionirjev, ki orjejo ledino na polju narodne omike ter junaško vztrajajo često po desetletja na mestih, kjer je človeku z večjimi civilizačnimi in- kulturnimi potrebami življenja često skoro nemogoče. Idealizem in velika moralna sila, ki dičita učiteljski stan, pa premagata vse težkoče, dasi pogosto za ceno težkih žrtev in globoke tragike.
Pomen kulturnega dela osnovnošolskega učiteljstva gre daleko preko šolskega okvira in učnega programa. Pomisliti moramo, da gre skozi učiteljeve roke tako rekoč ves narod, kajti pretežna večina našega ljudstva v kasnejšem življenju nima več prilike, da bi sistematično in metodično nadaljevala na temeljih, ki jih je dobila v osnovni šoli. Levji del narodne vzgoje in omike mora opraviti osnovnošolsko učiteljstvo, zato gre njemu nedeljena hvala, da je jugoslovenski narod dosegel tako stopinjo omike, da se lahko v marsikak-šnem pogledu meri z narodi, ki so jim bile kot prirodni dar privržene člove-čanske pravice, za katere se je moral naš narod šele obupno boriti. Ni s tem rečeno, da naša mladina zapušča šolo že dovršena v vseh ozirih. treba pa je ugotoviti, da odnaša iz osnovne šole temelje dragocenega znanja in dobre vzgoje, ki jo usposabljajo, da se v trdem boju življenja uveljavi in ne podleže. Isto hvalo dolgujejo učiteljstvu pokol en ja našega razumništva, ki so takisto dobila prve osnovne pojme v ljudski šoli, da so lahko uspešno nadaljevala začete študije; dobila pa so tu tudi osnove solidne vzgoje, ki so bile tem večjega pomena, ker se v višjih šolah naravno posveča več pažnje učnim predmetom, nego vzgojni strani učeče se mladeži.
Učiteljstvo pa svoje vzvišene naloge ne vrši samo v okviru šole in službe, marveč predstavlja tudi vojsko, koje posamezniki stoie na braniku kulture v najbolj oddaljenih krajih, živeč v stalnem in tesnem stiku z narodom. Oni so propagatorji idej in daleč bi še bik) naše ljudstvo, da ni narodnim prvobo-riteljem pomagala vojska buditeljev, ki so zanašali narodne in druge velike ideje v najširše narodne plasti, do katerih sicer ne bi nikoli prodrla beseda ideologov. Delo učiteljstva na društvenem, zadružnem in gospodarskem polju je neprecenljivo, kakor je v veliki meri njegova zasluga, da je naš narod politično in narodno tako zaveden.
Te dni praznuje naše učiteljstvo deseto obletnico, odkar se je združilo v stanovsko organizacijo z jugoslovenskim obeležjem, v Udruženju jugoslovenskega učiteljstva. Morda so posamezne organizacije že pred učitelj-stvom postavile svoje delovanje na jugoslovenski vsedržavni temelj, vendar
pa se je učiteljstvo prvo kot stan izjavilo za jugoslovenstvo in si, strnjeno v stanovsko falango, že pred desetimi leti zastavilo program, ki je splošno prodrl in postal resničen državni program šele po 6. januarju 1929. Temu velikemu in vzvišenemu jugosloven-skemu programu je ostalo učiteljstvo po svoji ogromni večini zvesto tudi v onih časih, ko so razdiralne in zanikajoče strasti začele posegati tudi v njegove vrste in skušale omajati njegovo trdno jugoslovensko orientacijo. Čas je dokazal in potrdil pravilno mišljenje večine, ki ni hotela opustiti pravca narodnega edinstva, in v nemalo zadovoljstvo mora biti učiteljstvu, da praznuje desetletni jubilej svoje enotne organizacije v času, ko je njegova orientacija prodrla na vsej črti in dobila tudi najvišjo sankcijo z zgodovinskimi akti Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja in 3. oktobra ter z julijsko deklaracijo kraljevske vlade.
Kot viden dokaz uspešnega učiteljskega dela na polju narodne prosvete je bila v okviru zborovanja svečano otvorjena razstava pismenih in risarskih izdelkov osnovnošolske mladine iz vse države. Prosto spisje, v katerem se zrcali neskaljena otroška duša, in risbe, ki odražajo nje čudovito domišljijo, dokazujejo, da je naša šola, v prvi vrsti po zaslugi naših učiteljev na višini sodobnih šol prosvitljenih narodov in da se razvija v smeri moderne šole. Z zadoščenjem lahko tudi zabeležimo, da ravno izdelki šolske mladeži iz dravske banovine kažejo naravnost presenetljiv uspeh ter dajejo s tem tudi učiteljstvu naše ožje domovine najlepše priznanje. Na drugi strani pa to dejstvo staršem daje zagotovilo, da je njihova deca v dobrih rokah, v rokah idealnih in vestnih vzgojiteljev, ki so nam jamstvo, da iz nje postanejo dobri državljani, dobri delavci v raznih panogah gospodarstva in javnega udejstvovanja ter koristni člani človeške družbe.
Napredno in jugoslovensko usmerjeno krilo našega naroda je vedno vpoštevalo velevažno delo učiteljstva, zato je tudi vselej stalo ramo ob rami z učiteljstvom. kadarkoli je šlo za izboljšanje njegovega položaja. Tako je bilo v prošlosti pod tujim režimom, ko se je strankarsko sovraštvo z vso silo vrglo na slovenskega učitelja, isto se je zopet pokazalo v polpreteklih časih, ko se je položaj učiteljstva izboljšal v gmotnem in socialnem oziru in se je učiteljstvo osvobodilo neblagega go-spodujočega vpliva lokalnih političnih činiteljev. Tudi sedaj spremlja vsa zavedna javnost s toplimi simpatijami stremljenja učiteljskega stanu po končni ureditvi njegovega gospodarskega in socialnega položaja, saj se v polni meri zaveda, da le gospodarsko dobro situirano in od dnevnih vplivov in skrbi neodvisno učiteljstvo lahko v polni meri vrši svojž vzvišeno poslanstvo med narodom.
Varšavska konferenca
Varšava, 22. avgusta, g. Na Konferenci agrarnih držav, ki se prične 28. t. m. v Varšavi, bo zastopanih 8 držav in s;.cer Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Bol« garija, Madžarska, Estonska in Letonska. Finska vlada bo odposlala na konferenco svojega opazovalca. Sovjetska Rusija za« radi popolnoma drugačne gospodarske strukture ni bila povabljena. Goste bo v imenu poljske vlade pozdravil zunanji minister grof Zaleski. Po otvoritveni seji se bodo konstituirale tri komisije in sicer komisija za vprašanja trgovine in agrarne politike, komisija za probleme gospodar« skega sodelovanja agrarnih držav in spioš« na komisija. Tudi vprašanje racijonaliza« cije, normalizacije in standarizacije eks« porta bodo predmet natančnih p os ve t o« vanj.
Realizacija sinajskega sporazuma
Beograd, 22. avgusta, o. Zaradi realiza« cije smajskega sporazuma je došel v Beo« grad dr. Porn, direktor rumunskega za« voda za pospeševanje zunanje trgovine, ki je stopil v zvezo z našim zavodom za po« speševanje zunanje trgovine m s Privile« girano izvozniško družbo. Pričakuje se še prihod g. Popesca, pomočnika rumunske« ga trgovinskega ministra. V Beogradu se mudi tudi zastopnik rumunskega kmetij« skega ministrstva, ki razpravlja z našimi merodajnimi krogi o vprašanju tranzita in veterinarske konvencije. Šele, ko bodo ta predhodna pogajanja završena, se bosta sestali naša in rumunska komisija za izvr« šitev sinajskega sporazuma.
Aretirani teroristi
Beograd, 22. avgusta. AA. V Valpovu je te dni politična oblast aretirala člane neke teroristične družbe, ki je iz neke sosednje države vtihotapljala orožje in pripravljala več atentatov na razne ugledne osebnosti in razne objekte. Preiskava je ugotovila neizpodbitno njihovo krivdo in dejstvo, da so dobivali iz inozemstva orožje in razstre* livo in da se je vse to pripravljalo v neki sosedni državi. Po končani preiskavi so bili aretiranci predani sodišču
Seja Narodne banke
Beograd, 22. avgusta. AA. Danes je bila seja glavnega upravnega odbora Narodne banke, ki ji je predsedoval guverner Baj-loni. Na seji so razpravljali o tekočih poslih, ki so bili na dnevnem redu.
Jugoslovenski častniki v Pragi
Praga, 22. avgusta h. Davi je prispela semkaj ekskurzija absolventov jugoslovenske vojaške šole, kateri so priredili na kolodvoru svečan sprejem.
Tarifni odbor
Beograd, 22. avgusta č. Tarifni odbor je razpravljal o produkciji šumske industrije, predvsem o vprašanju tarif za izvoz drv ins tavbnega lesa. Tekom današnjqega dne bo tarifni odbor zaključil svoja posvetovanja.
Huda obsodba zaradi občinske trošarine
Beograd, 22. avgusta, p. Pred beograj« skirn sodiščem je bil danes zaključen pro» ces proti beograjskemu vinskemu trgovcu Radovanu Starčeviču, ki je bil obtožen, da je oškodoval mestno občino na neplačani trošarini za okrog poldrugi milijon. Obso» jen je bil na šest let robije. Njegov za» govornik je Vložil proti razsodbi priziv.
Prevoz našega grozdja na Dunaj
Beograd, 22. avgusta. AA. Po prejemu prvih vesti, da so madžarska oblastva otež« kočila izvoz našega grozdja preko madžar< skega ozemlja, se je generalna direkcija dr» žavnih železnic obrnila na generalno direk» cijo avstrijskih železnic z željo, naj bi le« ta olajšala izvoz našega grozdja na Dunaj in naprej preko njenega ozemlja. Danes je naša direkcija prejela brzojavni odgovor avstrijske direkcije, da je pripravljena pre« važati naše grozdje s posebnimi brzctovor« nimi vlaki, ako bo v Mariboru najmanj 10 vagonov grozdja. Tako bo grozdje prispe« lo na Dunaj iz Smedereva v 48 urah, iz Vršca v 43, iz Novega Sada v 36 urah. Našim postajam so bile izdane v zvezi s temi pošiljkami posebno stroge naredbe. Sedaj se proučujejo ukrepi o znižanju pre» voznih postavk na tem indirektnem potu.
Aretirani tihotapci
šibenik, 22. avgusta, č. V Podveleblt-skean kanalu so pri kraju Rašancih finančni stražniki zasledovali ladjo, ki je Mla osumljena, da vozi tihotapsko blago. Ko so tihotapci opazili zasledovalce, bo pričeli metati tovor v morje. Organi finančne kontrole pa so ga zbrali to končno tudi aretirali tihotapce. Tihotapsko blago je obstojalo večinoma te tobaka, cigaretnega papirja in vžigalic.
Drugim finančnim stražnikom se je posrečilo pri krajo Tribanju aretirati nekega Kuzmo VuHča, lastnika jadrnice, ki je hotel na originalen nadn pretihotapiti 18 pločevinastih posod s špiritom, nakupljenian v Zadru. Posode je privezal na ladjo pod morsko površino io finančni stražniki pri pregledovanju notranjih prostorov seveda niso našli ničesar sumljivega. Slučajno je eden izmed njih pogledal tod i v morje to opazil privezane posode ter odkril tako tihotapsko blago. Lastnfka ao aretiraiM, špirit pa zaplenili
Trimotorni »Ford«, ki vozi na progi Praga-Zagreb, se je v bližini Jihlave vnel in treščil na tla - 12 potnikov je bilo ubitih, 1 pa hudo ranjen
Praga, 22. avgusta, sg. Danes popoldne se Je ponesrečilo eno največjih češkoslovaških potniških letal, trimotorni Ford, ki vozi na progi Praga—Brno—Zagreb hi je bilo šele nedavno ob otvoritvi te proge stavljeno v promet. Pri katastrofi, ki ie prva v češkoslovaški državni letalski službi, ie bilo 12 ljudi ubitih, eden pa hudo ranien.
Letalo je popoldne ob pol 4. odletelo s praškega letališča ter je bilo popolnoma zasedeno. Četudi je v letalu prav za prav prostora samo za 12 oseb in pilota ter se je pilot branil sprejeti na krov več potnikov, je bil na zahtevo nadzornika letališča vkrcan še trinajsti potnik. Vreme je bilo sprva lepo. kmalu pa je letalo zašlo v gosto meglo in nevihte, tako da je bila orijentacija zelo težavna. Ko je priletelo letalo v bližino Jihlave, se je pilot odločil, da se vrne na praško letališče, boječ se, da bi moglo zaradi preobremenjenosti letala in težavne orijentacije priti do nesreče. 2e je zaokrenil in začel manevrirati, ko se je letalo nenadoma zazibalo, izgubilo ravnovesje in začelo naglo padati. Videlo se ie kako si je
pilot prizadeval, da bi letalo zopet vzravnal, toda očividno so bili njegovi poskusi zaman kajti letalo je drvelo iz precejšnje višine vedno hitreje k tlom. Ko je bilo letalo v višini kakih 500 m, so naenkrat iz prednjega dela švignili plameni in v naslednjem hipu jo bilo celo letalo v ognju. Kakor meteor je švignilo letalo k tiorn, treščilo na streho neke hiše. podrlo streho, se prelomilo, nakar je prednji del letala z motorjem treščil v bližini na tla in se zaril globoko v zemljo. Ljudje, ki so bili v bližini, zlasti delavci neke bližnje opekarne, ki so ves prizor opazovali, so takoj prihiteli na pomoč. Izpod ruševin so potegnili 4 potnike popolnoma zoglenele, 8 potnikov ]e med prevozom v bolnico umrlo, eden pa se bori s smrtjo. Pilot le bil ubit
Kako je nesreča prav za prav nastala, bo ostalo najbrže nepojasnjeno. Potniki so bili večinoma Čehoslovaki. ki so nameravali odpotovati na letovišče v Dalmacijo, nekaj pa je bilo trgovcev, ki so potovali v trgovskih poslih. Vest o katastrofi je napravila v Pragi zelo mučen vtis.
Po 33 letih najdena trupla raziskovalca Antlreeja in tovarišev
Ekspedicija kapetana Homa je našla na Franc Jožefovi deželi truplo 1. 1897. z balonom proti Severnemu tečaju odletelega švedskega raziskovalca Andreeja
Oslo, 22. avgusta AA. Neka norveška
ekspedicija je našla na Belem otoku neda« leč Franc Jožefove zemlje še dobro ohra« njeno truplo polarnega raziskovalca An> dreeja, ki je leta 1897. z balonom odletel na Spitzberge in izginil.
Stockholm, 22. avgusta. AA Listi so izdali poaebne izdaje s poročili o odkritju trupla švedskega raziskovalca Andreeja Vse mesto je kakor elektri-zirano. Po zadnjih vesteh, ki so jih od Hornove ekspe-dicije prinesli kitolovci, so našli tudi raz-iskovalčeve dnevnike in beležke, te katerih se vidi, da Andree in njegovi tovariši niso umrli takoj po padcu Iz balona, nego so katastrofo preživeli mesece, morda celo leta, ker so očividno našli zatočišče ln jim nI
manjkalo živeža. To bi tudi pojasnilo govorice, ki so se dolgo ohranile med Eskimi, da so namreč trije belci prišli k njim te oblakov, noseč s seboj strelno orožje. To orožje je prinesel domov že raziskovalec Knut Rasmussen, ki je našel ostanke balonske svile med oblačili Eskimov. Ker se Hornova ekspedicija ne more vrniti pred koncem septembra, poživlja časopisje vlado, naj pošlje letalo, ki nad prinese An-dreejevo truplo ln vse dokumente.
Oslo, 22. avgusta, g. Trupla Salomona Avgusta Adreeja ki njegovih dveh spremljevalcev. kd so jih našli v ledu, so bila popolnoma ohranjena, kakor da bi bili ponesrečenci umrli včeraj. V 33. letih so bili v ledu popolnoma mumnificirana.
Vnukinja angleškega kralja
London, 22. avgusta. AA. Zdravniški bil* ten, ki so ga izdali zdravniki v gradiču Glamis, objavlja, da je yorška vojvodinja srečno porodila deklico. Porodnica kakor dete sta pri najboljšem zd-ivju. .Vest o srknem porodu je bila telegrafski sporoče« nr angleškemu kralju in kraljic-' v Sand« ringham. Dvorni tajnik Clynes in ceremo« nijelni uradnik sta bila po dosedanjem običaju ob porodu y gradu, Clynes je o porodu brzojavno obvestil londonskega župana.
Novi potresni sunki v Južni Italiji
Rim, 22. avgusta, g. V provincah Kala« brija in Cantozaro so danes ponoči obču» til: močne potresne sunke, ki pa so k sredi povzročili le malenkostno materialno* ško» do Pač pa je med prebivalstvom nastala nepopisna panika. Prebivalstvo je noč pre« bilo na prostem. Potresnih sunkov ni bilo nič manj kot sedem. Potres je trajal 4 se« kunde.
Potres na Madžarskem
Budimpešta, 22. avgusta, s. Seizmogra« fični aparati tukajšnje potresne opazoval« niče so davi ob 6.49 registrirali bližinski potres. V Budimpešti je trajalo gibanje zemlje 4 minute. Največje nihanje igel je znašalo 6 mm. Po dospelih vesteh je bilo ognjišče potresa ali v Balassagyarmat ali pa v Salgotaryanu.
2 milijona Kitaicev umrlo zaradi lakote
London, 22. avgusta g. Po poročilu po* možne akcije proti gladu na Kitajskem, je do sedaj v severni Kitajski umrlo od gla« du skoraj dva milijona oseb. Zaradi slabih letin ter opustošenj vojakov, vlada na tem ozemlju veliko pomanjkanje živil. V me« str Sijan je v enem mesecu umrlo od gla« du 4000 oseb. Cele vasi, ki so imele po 8000 prebivalcev, so popolnoma izumrle in so zapuščene. Nevarnost epidemij je zelo velika.
Bolgarski vohuni v Rumuniji
- Bukarešta, 22. avgusta, g. V Constanci je policija odkrila špijonažno organizacijo, katere voditelj je bil bolgarski odvetnik dr. Dervanov, kateremu so pomagali štirje bolgarski dijaki to ena dijakinja. Vsi člani vodstva so bili aretirani. Po poročilu poli« cije so našli pri aretirancih mnogo obte« žilnih dokumentov.
Smrt francoskega igralca
Marsellle, 22. avgusta, d. V eni tukajšnjih klinik je umrl ▼ 79. letu starosti častni dekan Comedie Francaise Sylvain, katerega zdravstveno stanje je že dalj časa povzročalo skrbi. Ob smrtni postelji sta bila navzoča njegova žena in sin Charles. Bil je eden najzaslužnejših mož za francosko tragedijo in je kljub svoji visoki starosti še vedno bil zelo delaven. Prestavil je več del Eshila in Sofoklesa na francoščino. Bil je vitez častne legije.
Voda vdrla v rudnik zlata
Moskva, 22. avgusta g. V rudokop zlata v Irkutsku so vdrle velikanske množine vode. Pfve vesti pravijo, da je 12 mrtvih, vendar pa se bo število mrtvih najbrž še povečalo. Materijelna škoda je izredno velika.
Tragična smrt Mariborčana v Bosni
Zenica, 22. avgusta, k. Na progi Sarajevo Brod se je snoči. smrtno ponesrečil brez« poselnl mizar Frafi Kolar iz Maribora. Pred pafdtfevi je prilel v Zenico iskat dela. Ker ga ni nikjer dobil, se je odločil, da potuje v kako drugo mesto. Ni pa imel denarja za vožnjo. Zato se je zvečer okrog 7., ko odhaja iz 2£enicC brzovlak proti Bro« du, skril v vagon tretjega razreda Ko je prišel tik pred odhodom vlaka sprevodnik, je Kolar splezal na streho vagona, misleč, d. je tam še najbolj na varnem pred od« kritjem Vlak je kmalu nato krenil proti Brodu. Približno en kilometer od postaje vodi proga preko železniškega mostu, ki ima streho. Kolar v temi mostu ni opazil iii je mirno sedel na strehi. Ko je vlak pri« vozil na most, je Kolar z slavo udaril v železno prečko. Udarec je bil tako silen, da je Kolarju počila lobanja. Nezavesten se je prevrnil z vagona, po nesreči pa je ostal za obleko viseč na nekem kavlju, ta« ko da je med vožnjo preko mostu udarjal v mostovo ograjo. Neka ženska, ki je gle« dala skozi okno, je opazila nesrečo ter je z zasilno zavoro ustavila vlak. Ko so prihi« teli sprevodniki, je bil Kolar že ves raz« mesarjen. Lobanjo je imel razbito, telo pa vse razmesarjeno. S tovornim vlakom, ki je pravkar vozil proti Zenici, so Kolarja od« peljali v Zenico, kjer so mu nudili zdrav« niško pomoč. Bilo pa je že prepozno in dve uri po nesreči je Kolar izdihnil.
Švedski honorarni konzul v Zagrebu
Beograd, 22. avgusta. AA. švedska vlada je imenovala za častnega konzula v Zagrebu predsednika zagrebške trgovske obrtniške zbornice Milana Vrbaniča. Kraljevska vlada je Vrbaniču podelila ekse-kvaturo.
Zlata zaloga Francoske banke
Pariz, 22. avgusta. AA. Zlata zaloga francoske Narodne banke je narasla na 46 milijard 952,230.408 frankov.
Stavka Arabcev v Jeruzalemu
Jeruzalem, 22 avgusta. AA. Izvršni odbor arabske stranke je proglasil splošno stavko, ker je angleška oblast izpremenila smrtno kazen Žida Orfalija in ker bo jutri obletnica izbruha odpora proti Židom.
Bolgarski gostje na Bledu
Zagreb, 22. avgusta, č. Člani jugo-slovensko-bolgarske komisije za ureditev obmejnih vprašanj so danes došli z brzovlakom v Zagreb in takoj nadaljevali svojo pot na Bled. V Zagrebu se niso zadržali. V ponedeljek bodo posetili Ljubljano, v torek pa se bodo vrnili v Zagreb, kjer bodo ostali ves dan.
Angleški pevci v Beogradu
Beogiad, 22. avgusta, p. Davi so prispeli z zagrebškim brzovlakom v Beograd an« gleški pevci, ki so posetili vse večje kra« je naše države in so se nazadnje mudili v Ljubljani in na TJledu. V Beogradu jim je bil prirejen svečan sprejem. Poleg polno« številne zbrane angleške kolonije jih }e sprejela na kolodvoru velika množica do« mačega občinstva, v imenu Beograda pa jih je pozdravil beograjski župan inž. Ne« šič. Ko je godba odsvirala angleško m jugoslovensko državno himno, se je izpred kolodovora formirala velika povorka, ki je spremila goste do hotela. Popoldne so angleški pevci položili venec na grob ne« znanega junaka, ostali del dneva pa so uporabili za ogled mesta in okolice. Jutri zvečer bo koncert v Narodnem gledališču, po koncertu pa jim priredi mestna obči« na banket.
Letalska tekma Male antante
Varšava, 22. avgusta. AA. Snoči med 18. in 19. uro so prispeli na tukajšnje letališče člani rumunske in jugoslovenske ekipe, ki se udeleže letalskega tekmovanja za pokaj Male antante. Jugoslovenska letala so pri« spela v temle redu: 1. kapetan Novak z opazovalcem poročnikom Mandraševicem,
2.	kapetan Rupčič s poročnikom Nikičem,
3.	kapetan Hubl s poročnikom Dola ^ k m,
4.	kapetan Sinkič s kapetanom Lukanovi« čem, 5. kapetan Nikolič s poročnikom Po« povičem in 6. narednik Pavelič s poročni* kom Jovanovičem.
Grški poslanik na Bledu
Bled, 22. avgusta, o. Z večernim brzovlakom se je vrnil iz Beograda na Bled novoimenovani grški poslanik na našem dvoru g. Melas. Nastanjen je v hotelu Bel-vedere. Na Bledu ostane do konca sezone.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 22. avgusta. AA. Postavljena sta za zdravstvenega pripravnika pri načelniku sreza Prevalje v 1/9 dr. Davorin Flis, zdravnik, za arhivskega uradnika državne protezne delavnice v Ljubljani v 3/3 Josip Simončič, arhivski uradnik bivšega invalidnega doma v Ljubljani,
Šahovski turnir v Stubni Teplici
Stubna Teplice, 22. avgusta, h. V dana« šnjem VI. kotu mednarodnega šahovskega turnirja je Jugosloven Pire porazil Čeho> slovaka Gilga, ki je trenotno skupno z Re* gedsinskim (Poljska) še na čelu tabele. Skoruj gotovo je, da bo Pire zmagal tudi v prekinjeni partiji z Madžarom Erdolijem. Poljak Regedsmskv je premagal danes Li« lientala. Prva1* Češkoslovaške republike Op, " mski je remiziral z Engelom. May iz Bratislave je remiziral z Eliskasesom iz Inomosta. Stoner je premagal Erdolija. Stanje no VI. kolu je naslednje: Gilg m Regedsinsky 4, Pire 3 in pol (1), Stoner 3 in pol, Eliskases, May, Opočenski 3, En« gel, Flc'.r, Liliental 1 in pol itd. Jutri igra Pire z Eliskasesom.
Hmelj
-f Nurnberški tug. V Niirnberg so dospeli prvi večji dovozi letošnjega hmelja. Prodanih je bilo v sredo 5 bal hallertanskega hmelja srednje kakovosti po 90—100 mark za 50 kg.
-f- Savinjsko poročilo. Žalec, 22. avgusta. Obiranje se bliža koncu in obiralci že trumoma odhajajo. Vsa dolina je vznemirjena zaradi za letos sramotno nizke cene, ki jo je nastavil znani nakupovalec Seckendorf po 8 Din za kg. Toda hmeljarji ne obupujejo in se trdno drže, ker vedo, da ta cena ni v skladu s položajem na svetovnem trgu.
VREMENSKA NAPOVED
Zagrebška vremenska napoved za soboto: Pretežno vedro, prehoden lahek porast oblačnosti ,toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Večino južnih in vzhodnih delov kontinenta pokriva razprostrana anticiklona, samo nad Oceanom leži velika depresija, ki pričenja polagoma prodirati na kontinent. Pritisk je v zadnjih 24 urah narastel za 0.1 do 2 mm v Primorju in v Sloveniji, drugod pa je od 0.1 do 3 mm padel. Jutranje temperature so neznatno padle v lokalnih predelih Slovenije in Like, drugod pa so ostale neizpremenjene ali pa so na-rastle za 1 do 2 stopinji Celzija. Dunajska vremenska napoved za soboto: Od časa do časa bolj oblačno, krajevna motenja po nevihtah, temperaturne razmere približno normalne.
Nova senzacija „Jutra"
KDO JO JE UMORIL?
Velik detektivski ln kriminalni roman
izpod mojstrskega peresa W. S. Mastermana
Radiooddajna velepostaja v Londonu je kristalizacijsko središče zapletka, zgrajenega z neverjetno preciznostjo. Ne da bi bilo treba bralcu le količkaj odnehati od zahteve po resničnem duševnem užitku, ga bo z železno doslednostjo zasnovano dejanje kakor s kleščami držalo prav do nepričakovanega, & duhovito utemeljenega konca.
Prvikrat v nedeljo, dne 24* t« m.
Naročite „Jutro"! Pošljite naročnino! Ne zamudite
začetka !