ZA ne"
ČITAJTE
«01
^ dobivate . . .
NARODA
% •«TNA*AVNOST NA DOM
t %>% \ mL. MidJ in
M
praznikov)
OVAS ZANIMA
GLAS" NARODA
Beeoterrd m Second
list slovenskih Mavcev r Ameriki.
25th 1M# at Um Post Office aft New Terk. N. uri
Act of
Srd, 187».
Tel: CHelsea 3-1242
A WAR HALF WON ... is mot a wcro*r !
Xo. 22 — tew 22 — VOLUME Lin. — LETNIK LIU.
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 31, 1945—SREDA 31. JANUARJA, 1945
73 Milj DO BERLINA

"Y EXTRA WAR BONDS
Hdeča armada- je včeraj prodrla 21 inilj čez nemško Pomorje ter je dospela 73 milj do Berlina, medtem ko so druge čete vpadle v Brandenburško ter so popolnoma obkolile Koe-liigsberg, glavno mesto Vzhodne Prusije.
Hitler poživlja na boj do zadnjega
Adolf Hitler je ob 12. obletnici, odkar je postal nemški kancler, po radio govoril iz svojega glavnega stana in nemškemu narodu rekel, da pričakuje, da bodo umrli na svojem mestu v boju za ohranjen je narodnega socjalizma.
Hitler je rekel, da navzlic
Ko je trdeča annada zavzela Stolzenburg tib Kerliu-l>an-«ig cesti, |>et milj severovzhodno od velikega prometnega KredMu LamdtA>engu, so R>usi od Berlina oddaljeni toliko kot je New Haven, Conn, od New Yorica.
Silno močni ruski tančni in infanterijski oddelki so nitzbi-li netilke litnlbe ob Obri, ki dela mejo med Nemčijo in Polivko, in so prišli v domačo provinco Berlina ter postavili nepretrgano 300 milj dolgo fronto v Vzbodni Nemčiji.
Ob istem času so zopet drugi ruski oddelki dospeli do O-dre pred Berlinom na kraju, ki je oddaljen 96 milj od Berlina ter so se približaJLi na 5 milj Svhcnidcmuhelu v Pomor ju.
<H> meji nemške Šlezije in < Vhoslovai3ke so se Rusi l>ori-li proti končnemu sovražnemu odporu ter dospeli na razdaljo 24 milj Moravski Ostrovi, <Vhot4o vaškemu PittAurgliu, ki so tudi vrata wi poli od v Prago in na Dunaj.
Na 800 milj dolgi vzhodni fronti od Vzhodne Prusije pa do < Vlioslovaške je včeraj 6 indkih armadi /napredovalo in so zavzele n&d 640 mest, trgov in vasi ter {Kobile mnogo tisoč Neuwev. Moskovski radio pravi, tla so Rusi v 18 dneh svoje ofenzive zavzeli večjih mest ter 26,."iOO trgov in vasi. Sin no v Nemčiji je bilo zavzetih 116 mest in 7000 trgov in vari.
V sredini ruske fronte prva ) K'k »ruska armada maršala O. K. Žukova prodira proti Berlinu mi 60 milj dolgi fronti od reke Netze na severni, ob (>bri, pa <k» Odre na jugik. Berlin pravi, da je maršal Zritkov vr-v (boj velikansko (število tankov, infanterije in artile-rije in Nemn pravijo, da je to zopet- nova rifetka ofenziva.
Medtem ko so Ni^nci postavili najmočnejšo armado meti Warthe in Odro na 40 milj dolgi fronti, je amuida mar-Htfca Žukova vdarifai čez zamrznjena močvirja in gozdo-ve, je prekoračil Netze iapa-dno o<l zavzetega Driesena in zasedla Ktolzeifl>erg, 7'.\ milj od nemškega glavnega mesta.
Z zavzet jem Htolzeidberga je manual Ždkov tudi presekal
Beiiin-Lsuidsgerg-l>anzig cesto že nia drugem ikra ju in njegova armada je oddaljena štiri milje od velike ceste Ber-lin- Danzig.
Južno od reke Netze je druga r/j ukovova armada med Warthe in Odro prekoračila reko Obro, ki dela mejo med Nemčijo in Poljsko in je napredovala osem milj v notranjost Nemčije. Na tem ikra ju so Rusi pobili nad 4000 Nemcev ter osvdbodili 10,000 tujih delavec v.
Višje proti severu v Vzhodni ru-siji tretja beloruska armada generala Ivana D. berili jalhovf&ega je odrezala vse poti, po katerih tbi mogli Nemci pobegniti iz Koenigsberga.
Druga beloruska! a rmatla maršala Rokosovskega je 4-1 milj nižje proti jugu zavzela trdnjavo Marienwerder ob vzhodnem 'bregu Visle. 79 milj jingo zapadli o od Gdaaiska prva in druga beloruska armada prodirata proti Baltiku v namenu, da odrežeta Gdansk, poljsko pristanišče Gdinijo in baltsko obalo Pomor ja.
V	nemški .S lezi ji je piva u-krajiitska armada maršala Ko-neva postavila dve močni o-porisšči ob zaipadnem bregu O-tlre pri Steinau, 31 milj seve-rozapadno od Vratislave in pri Ohlau, 1-3 milj jugovzhodno od Vratislave. Po poročilih iz Berlina sta flbili zopet odrezani dve železnici, ki prihajate v Vratiskavo in imajo Nemci na razpolago san\o še »štiri izmed i:$ železniških prog.
Prodirajoč proti Moravski-Ostrovi na 18 milj dolgi fronti, je Konevova armada zavzela Krier, 18 milj <se»vemo od Tošena, tki ga je Poljska vzela < Vhoslovašiki jx» 'Mmialkovem.
V	jiižni Poljski in osrednji Slovaški sta združeni četrta ukrajinska aailada gen. Petrova in druga ukrajinska armada nuinšada Maltnovskega |»opol-iioiiia očistili pre<lel med &le-žijo in Budimpešto.
Te dve armadi sta v visoko v Tatri zavzele Zako]>anc na Poljskem, 50 milj južno od K rakova, in I^achowice, 53 milj vzhodno od Moravske O strove. V Budi so Rusi zopet zavzeli 130 uiic ter iso pregnali Nemce z Margaret otoka sredi Donavo.
PREDSEDNIKOV ROJSTNI DAN
Predsednik Roosevelt je včeraj obhajal svoj 63. rojstni dan. In četudi ni bilo nekakega jx)sebnega javnega (idil lajanja, 'kjerkoli je bilo kaj, predsednik pri tem Mradi velikih vojn ill važnosti lii bil vdcle-žen.
Tudi ni, kot navadno vsako k*to, govoril po radio, temveč je njegova žena brala njegovo pod slanico, v kateri se je zali via HI za prispevke v -sklad za Itohijaiije otročke paralize.
Kje je bil na avoj rojstm dan, ni cona no.
Ve« Washington pa je v amen ju vedevmžnega sestanka med predacdnikom Roose-veltom, Wins to nem Clmrcl altom in mar Worn Stalinom. Te-poMftmi povdarek
oilsotnost iz VVashingtona njegovega prwga «vetovalcii * H. Hopkjnsa, *ka je Ibil včeraj v Rimu, Jamesa F. Bvrnesa, ravnatelja urada m vojno mobilizacijo in državnega tajnika Edu^irda R. Stettiniusa.
O Hopkdusoi je -uradno re-eeuo, da je v Evropi, kjer pripravlja 'konferenco treh velikih; Brvnes je izven dežele, Stettinius pa je izven mesta.
Okrajno slafbemu položaju na vzhodni fronti in navzlic velikim tež?kot'iam iia domači fronti se naciji ne bodo nikdar podali.
Hitier je govori'1 20 minut in govoril je s svojo staro zgovornostjo, najprej mirno, nato pa je z visokim glasom pozval vsakega zmožnega moža ali ženo, in oelo t>olehne, da prispevajo vse za (končno fbit-ko.
Oni, Iki poznajo Hitlerjev glas, ne dvomijo, da je Hitler v resnici govoril.
Z ozirom na prodiranje ru-tikih aiTnad čez nemško mejo v Brandeml»urško in v Pomorje, je Hitler refcel: "Strašanska usoda je v poteku na vzhodu, kjer se uničuje na deset in stotisoč ljudi, toda to usodo bomo ob koncu obvladali navzlic porazom in hudim pre izkušnjam.''
In pozival je božjo pomoč in navduševal Isvoj narod:
"Pričakujem, da 'bo vsaik Nemec do zadnjega storil svojo dolžnost. Vsak zmožen mož mora postaviti v bran življenje in telo. Bolni in slabotni ali drugače nesposobni morajo delati do zadnje miišicc svoje moči."
"Od vsaikega državljana pričakujem, da >Ik> pograbil o-rožje /ni lx)j in o«l vsakega kmeta pricaSqujem, da l>o pripravil kruh za naeše vojake in naše delavce in zmanjšal svoje potrefl>ščine kar najnižje.
"Pričakujem, IkmIo vse žene in deldeta po<lpirale to vojno z vsem svojim fanatizmom kot prej.
"Kdorkoli nas sune v InkJet, bo sramotno Ubit."
Olefle velikih treh je Hitler li&el, da so že določi H usodo nemškega naroda in dodal:
4iKot brezobziren narodni soejalist in <l>orec. mojega na-roda naj vam izrečem naslednjo izjavo enkrat za vselej: v>.iik poiskius na luicijsko Nemčijo, ki bi rabil izraze kot jih je rabit Wilson, kaže na niz-kost mišljenja, ki ga današnja naeijtfka Nemčija ne pozna."
In kot vedno, je Hitler tudi sedaj zopet pokazal itei boljše-višllti strah, rekoč:
"Ponovim is\*ojo preroklbo: ne samo. tla Anglija sama ne bo mogla vstrahovati boljševizma; temveč njen 'lastni razvoj bo okužen s to uničujočo lioleznijo. Demokracije se ne
izmislijo, kakoršnjekoli trpijo nje bodo določili za nemtška
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuj« življenja sto In sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je Se na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da rešite življenje.
FRANCOSKA FRONTA
<ien. Courtney H. Hodges je poslal v (boj nove «tiri divizije—okoli 50,000 mož—-sredi silnega sneženega viharja v
Nov vpad na Luzon
Ajnerikanci so se že drugič izkrcali na Luzonu včeraj zjutraj in sicer so prikorakali po plitvi obrežni vodi na petih krajih v Zambales provinci med vasema San Felipe in San Miguela, ne da bi izstrelile enega samega strela in ne da bi videli le enega samega sovražnika v uniformi.
mesta in. |jx>d<.«elje, <ni nič v {^fonseha.u gozdu ter je s tesni primeri s trpljenjem, ki ibo podaljšal zavezniško naipadal-
sledilo zmagi plutokratsko-•boljševii3ke zveze. V tej uri pozivam ves nawod in predvsem svoje stare tovariše in vse vojake, da se oborože z večjim in srditejšhn duliomi odpora, dotkler nam ne bo dovoljeno, kot je že bilo enkrat poprej, po ložiti vencev na grobove tega velikanskega boia z besedami : * pa pri vsem tem ste zmagali*."
Hitler je pričel svoj govor s pri po ml H), da mu je predsednik Hindenburg izročil vlado kot voditelju močnejše stranke. Rekel je, da je bila tedaj Nemčija v ravno tako vefilki notranji Stiski kot je sedaj.
Hitler ee je balial, da je narodni socializem obnovil Nemčijo, ko jo je versaillski mir e-konomsko uničil. In neki tajin-stven g-las ga je pri tem prekinil z besedami: "Pa poglej, kako si sxnlaj ti uničil deželo."
no fronto v zapadni zid na 50 milj in je zavzel 15 krajev.
Gb lu/lcšeirt>urško-nem3ki meji je tretja ameriška armada generala Pat tona naipredovala v svojih oporiščih olb reiki Our ter zavzela štiri kraje in razširila svoje oporišče n-a štiri in pol milje.
Južno od oporišča je general Pat ton poslal tri nove divizije ter jih razpostavil na razdaljo šestih milj ob Ouri južno in jugovzhodno od Oer-vauxa.
PreUscd.rik kaže svojo sta.i^o mo^e	slal>ih .luh«-.
rout. Hoda njegovi travniki kl,	stt7\,.
»o	_.v	C Korltr/vli Ci llilvi CrtrPM7inSfl
pravijo, da se za zadnje ease ni nič postaral. Njegov telesni zdravnik admiral Ros« T-Molntyre je 20. januarja, na dan inauguraeije rekel, da je predsednik pri najboljšem zdravju. Melntyre je bil prav
Zavezniška armada v Franciji
»Scnlaj je išele iljdlo objavljeno, kmko veliko delo so opravile zavezniške ladje, ki so iz-kreale v Franciji vojaštvo in vojni uiaterjaL Pi-\tl1i 100 dni |h> vpadu je bilo izkrcan ill
200,000 vojakov, 4G0,0tK) vozil (trakov, avlomolbilov itd.) in	WH) tou vojaških po-
t rtiicsčiii.
V prvih 28 dneh vpada je bilo izkrcal lii i 1,000,000 vojakov, 180,000 tankov in trukov in oklepnih avtomobilov ter (i(X),tXX> ton vojaških potrebščin in zavezniške ladje so pre-pc3j-«de v istem času nad 1,-5(X),()00 ton niaterjala zii zgradbo in <i»opravilo pristanišč.
Na 40 milj dolgi fronti v zapa*lnem zithi je prfWiznof5Hžini bojno laUjo ;>ri[)ra\':ijc-
100,000 aineri-ških vojakov, dve novi diviziji pa sta to število povijali na 125.000.
Napad v Mosohau gozdu tse je <pričel ob eni ponoči v silnem sneženem viharju in ko se je -pričelo strahovito bombardiranje, se je noč .premenila v dan. V kratkem so bile zavzete vasi Konzen, Wirtzfeld, Krinkelt in Roliren ter so vdrli tudi v Huppenbroich, Ke-sternieli in Rocheratli.
Kraj, kjer so se izkrcali, je o>b zajjadni obali Luzona in 55 zračnih milj od Manile. Komaj so se izkroali, so takoj a agio prieeli prodirati v notranjost otoka in tri in jh>1 ure po vpadu t o že zavzeli SrJbic prelaz, ki je ključ do Subic zaliva in Olongapo pomors-ke postojanke ter so sedaj na poti proti Bataanu.
Ladje, ki so peljale vpadno armado, so preplule skoro polovico Filipinskega otočja, ne da bi opazile sovražnika in ob 8.30 zjutraj se je pričelo iz-kreevanje.
Vpadni armadni poveljuje general Charles P. Ha.II, dejansko izkreevanje pa je vodil general Robert Eichelberarer.
Izkrcanje se je izvršilo brez običajnega artilerijskega bom
Cehoslovaška priznala Lublin
Cehoslovaški kabinet v Londonu je oklenil, da takoj in popolnoma prizna poljsko vlado v Lublinu in Varšavi. V-radno naznanilo o priznanju bo izdano še pred koncem te.i/a tedna.
< ehoslovaška ii>o druga za-veznišika di*žava, ki je priznala poljsko vlado, ki je bila vsta -novljena v Liiblinu, pa je sedaj v Varšavi. Prva jo je priznala sovjetska Rusija. Priznanje ldblinske vlade 1k> sicer brezpogojno, toda ])rič«kiue se, da bo pozneje lublinska vlada preklicala svoje pridobitve iz leta 1939, ko je po Mo-
- i i-	nakovem zasedla Tesen i, ki i<*
bardiranja, četudi so ležale v ,	, ,
t _r___• zelo važno premogHisko okro
žje, ki bo zoj>et vrnjeno ('elio-
Majnerska pogodba
United M i in? Workers urad je Obvestil kuritoiega administratorja. Harold Idkesa, da bo l>odatljšaiije sedanje pogodbe glede lmuuarskih plač, ki poteče 31. marca, odločeno na konferenci med operatorji in unijo, ki je določena za 1. marc. Likes je zaprosil, da se jf>ogo«llba podaljša, da ne bi pri-šk> <lo kakega zastanka v ko-panju premoga.
ne, da prično bomihardirati, a ko bi Japonci pokazali kak odpor.
Sedem minut po izkrcanju so bili prvi ameriški oddelki že 200 jardov v notranjosti. Prvo uro je bila razdalja povečana na eno miljo in ko je general Hali stopil na suho. so parniki pričeli razkladati tisoče in tisoče ton vojaških potrebščin.
slovaški.
Obrežje, na (katerem so se izkrcali, meri na dolgost osem milj, kamor se sptušca široka dolina, ki prihaja iz Subic prelaza. Tri glavne vasi v dolini ?:o Sva.n Felipe, San Antonio iii San Miguel. V teli vaseh žive ribiči in kmetje in ravno zaradi njih je bilo bombardiranje opuščeno.
TOVARNE POD ZEMLJO
-K
Kupite en "extra" bond
ta teden!
-
JUGOSLOVANSKE SIROTE V ITALIJI IN BOLGARSKI	_
Neko poroči Po iz Barija v Italiji naziuanja, da je bilo z aeroplani čez Jadran v južno Italijo (prepeljanih okoli (500 jugoslovanskih otrok, med katerimi je mnogo sirot in za nje skrbe zaveanjflke eivfrtyie in vojaške obiais<ti. Stariši nekaterih so v jugoslovanski narodni osvobodilni vojski.
šče, so cepljeni proti leg« r ju in "drugam boleznim.
Tinli bolgarska vlada se je za^vzela za jugoslovanske otroke in jkh (bo »prejela oboli tisoč. V Sofijo je že prišlo 361 sirot.
Boji v Sloveniji
"Otroci so bih prepeljani, "j Beograjska radio postaja napravi poročilo, "da je bila ar- ananja o bojih v Sloveniji na-mada maršala Tita rešena skr- sknlnje:
bi za ranjence, žene in otroke I V Sloveniji v okolici Novega v krajih, kjer se bajejo boji.'mesta so naši oddelki vjeli vo-Po nekaj mesecih, ko bodo;jašiko stražo blizu mostu, ki
-1 njihovi (kraji osvobojeni, bodo pelje čez Krko in so razstreli
ni bil nikdar prehlajen letošnjoi prepeljani zopet nazaj, kar je. li most. Močan---—
zimo.
Navzlic vojni pa so bili sinoči po celi. deželi prirejeni plesi, katerih čisti dobiček, kot vsako leto gre v sklad za po-
posebno vesel, da predsedniki bijanje otroške paralize.
v soglasju s politiko maršala Tita, da Skrbi za jugoslovanski narod, kjerkoli se nahaja."
Prevažajo jih veliki Daiko^ ta transportni aeroplani in loo pridejo v začtasno tabori-
sovrazm na
pad od Gorice je bil odbit. V bližini Žužemberka je 'bilo u-bitili 48 Nemcev.
Prispevajte svoj« delež v fond za boj proti otročki paralizi.
Hf
Po večletni vojni z Japonsko Kitajci sedaj veeino% vojnega maiterjada izdelujejo v podzemskih tovarnah, ki so vanio pred sovražnim bombardiranjem.
_____j
WEDNESDAY, JANUARY 31, 1945
GLAS NARODA"
("VOICE OF THE PEOPLE")
Owned and Publlrtied by Slovenic PuMJiblng Company, (A Corporation) Frank Safcaer. President; Ignac Bode, Treasurer; Joseph Lopaba, Sec. Plaea of tartness of the coporstion and address« of above officers: _2M WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. Y.
__:: 52nd Y E A R ::
^Im Naroda" la lamed every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
_sntoertptfon Yearly fT.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
97.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA OETRT LETA $2.—. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lavsemH sobot, nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA," 21« WEST 1Kb STREET. NEW YORK 11, N. I. Telephone: CHelaea 3—1242
Mussolinijevo kesanje
Vedno, kadar (krenili u* k i topovi naznanjajo svetu nove ru-*kc zinagv, tedaj m- oglasi tudi angleški ministerski predsednik Churchill potom radija in pripoveduje, da tudi on vodi malo vojno proti grškim partizanom, ki je ravno tako strašna in se hofj nevarna, katkor ona, katero vodi Heinrieli Himmler-jcv *4Gestapo."
Zadnje Cliurcliiiiovo torijsko bojevanje potom radija je pa bilo kljub njegovem pripovedovanju in natolcevanju, vendarle 'koristno. — »kajti probudilo je iz dolgega molčanja, Churtiliillovega nekdanjega tekmeca, ki je vsemu svetu naznanil. da je še vediu» živ in tla tudi zna l»ojevito govoriti ne le samo v angieš&ini, tewvw tudi v italijanščini, francoščini in celo v Itarbarččini ali "po nemški''. Mussolini, oziroma "il ducc\ se je zopet v javnosti oglasil, ikajti on želi vsemu svetu naznaniti, da je 'bil tudi on svojedobno—ministerski predsednik, »baš, <kaikor je Churchill, in da je bil glede zgodovinskega materijalizu.a izdatno boljše podučen, kakor marsikateri aristokrat, ki je tbil že pri svojem rojstvu 'bogat.
Vsaikdo se št» sipominja predvojne dal>e, Iko je lastnik mnogih časopisov, William Randolph Hearst v New Yorku, plačeval Beiiitu. za vsako ibesedo dolar, da je tako objavljal v ameriškem Heaifctovem časopisju vse modrosti in neumnosti fašizma v svrlto fašistične propagande v Zjedinjenih državah. Spominjaano se tudi mi one čase, (ko je Benito nad-kriljeval angleškega nrinisterskega predsednika, kolikor pride naše nazadnjaško časopisje v postov.
Toda sedaj je naše domače časopisje objavilo le malen-bosten odstavek zajijega Mussolini je vega javnega govora v Milanu. In ta odstavek, oziroma zalključek Benitovega govora, se glasi:
"Leta 1919 smo napravili velikansko napako, — tedaj bi morali iti v — Leninovi smeri."
Vse to pa izgleda tako, da zamoremo domnevati, da je MussoMnijevo spominjanje dokaj oslabelo, ker inače bi se gotovo spominjal, tla je on skupno s Hitlerjem v decembru leta 1941 — šel v Leninovi smeri, ibaš ko je Stalin ukazal, da se Leninovo truplo premesti iz Moskve v predgorje Ural-skega gorovja, da se tako prepreči strait, katerega bi Mussolini in Hitler občutila po vseh svojih živcih, ako bi slučajno vendarle prišla v Moskvo, — kajti nnivih trupelj se oba izredno boj i tu.
Ne, Beiutova scAiičaio^t ni napravila napake v letu 11*19, ko se je Benito prodal za zlato, katero je dobil noj preje od znanih dvesto bogatih rodbin v Parizu, in kasneje od italijanskih milijonarjev Agnelli in Doneganani, oziroma od milijonarke italijanske dinastije. Alko bi Benito leta 1919 odšel v Leninovi smeri, bi Agnelli in Doiiegaiwwii prav gotovo lahko kupila kakega drugega lopova, tako da bi slednji mesto Mussolinija, 44zdravil'' svoje nasprotnike z — rici-novini oljem . . .
Danes pa mora biti "il duce" zadovoljen in mora tudi uvaževati dejstvo, da so mu finančni rojalisti Francije in 'taliji* omogočili, tla je du(bival po dolar za vsako besedo, katero je napisal, od ameriškega lastnika mnogih časnikov, Will i am Randolph Hrusta, da na ta način pi**p<*ši napredek fašiznm tudi pri nas, v Zjedinjenih državah. Zadovoljen mora tudi biti, ter visoko ceniti dejstvo, da ga je izredno Wgalo |H>gostil znani Fritz Tl^yssen v nekdanji "kaizerjevi" palači v Bcroliuu. — kajti Mussolini se mora tudi spomi-i jati, da ga niso ]>ogostili zato, ker je bil nekoč jkasciii navaden "tramp", ki je moral prenočevati pod železniškimi mostovi v S viri, native«'- zato, ker so ga ti ljudje, oziroma 1*k 1 jetniki najeti, tla izvršuje za nje nalogo blebetajoče peipi-
itulijan^ke karleh- je veljalo milijone dolarjev, p redno so preuMrojili brczzuačajtiega trampa v prvovrstno papigo, ki j" potem blebetala v prid imperijaJističnih sanj o novem Kimskem «resoi*stvu.
In sedaj, ko so Agnelliji in l>one.guimiuji potrošili milijone v prid milanskega sebičnega trampa, in iko je tudi William Randolph Heiinst razveljavil pogodbo z omenjenim buniomkateremu je plačeval po dolar za vsako l>esedo, i 111 a ne h vak*žui Benito yydno toliko srčnosti, da je povedal -vojim dobrotnikom, oziroma višjimi lopovom, da _
"Leta 1919 smo napravili velikansko napako, — tedaj bi morah itt-r — Leninovi ,

VSTANOVUEN L. 1893
PREDAVANJE VLiffilMIRA DEMJERA V BEOGRADU
(Brzojavno Ujedinjene mu Odboru J. S. A.)
Poznani narodni borec in urednik lista "Borba", Vladimir Dedijer, je imel dne 7. januarja javno predavanje o "Značajih zapadnih demokracij v tem trenju'V Po splošnem piogledu začetnega razvoja vojne in prizadevanje Xemč.ije, da se ogne vojni na dveh frontah ter potek na o-bratni točki vojne s porazom Ne nice v v Stalingradu, je nadaljeval predavatelj:
"Na drugi strani je pa A-merika velika pripomogla zavezniški stvari na kopnem, na morju in v zraku proti Hitlerjevi Nemčiji. Za časa stalin-giads'ke "bitke je angleška vojska držala nenuške in 'italjan-ske divizije na 6amiili vratih Nila. Niačrt neprijaieljcv je iliil, da okupirajo "Rgipt in Suez z liamienoin. da predre do Indijskega oceana. Po nemškem porazu v E1 Alemeinu jo Marshal Montgomery tiral nemške in dtaljanske čete do Tmiisa, kjer jih je po veliki večini zajel; medtem so pa pr
help me

borbo proti Nemteem v zvezi z angleškimi enotami.
General Eisenhower je uspešno izpeljal pijajno izik.ica-nje vojske. v Severni Afriki. Predavatelj je rekel nadalje | da so angleške in ameriške zmage v Afriki in gigantska' pomnoži t ev proizvajanja voj-' mil? potrebščin na Angleškem in v Ameriki zajedno z zina-J gainii v Italiji, kronali zavez niško sodelovanje z velikim uspehom. Vojna vloga zapad-j ni h zaveznikov je pokazala največji uspeh, ko so se šte-| vilne zavezniške divhaije izkrcale na Francoskem v masivni invaziji, večji kakor je pomni zgodovina in katera je obvladala nemške utrdbe".
Illf Uictory
RAZGLEDNIK
ZGODOVINSKI DNEVI V JANUARJU
General (Jeorge Washington Theodore Roosevelt, šestin-j»» razvil prvo zastavo Zjedi-[dvajseti predsednik Z jediu je-njeiilh držav v Cambridge, nili držav je umrl (J. januarja, Mass., dne januarja 177(1. Ta'1919.
zastava je imela Ki 'belih inj lslt..a <|m. k.ta p,^postala rdečih ,,o«lolgo,ua paralelnih j,. Moxi(.0 >wleii.ii.itiride-
seta država nase republike.
I>ne (). januarja, 189."». je velik požar napravil v Toronto,
Ob zaključku je predavatelj •rekel, da so sklepi v Teheranu postali stvarnost, tako da niso v borbi proti Hitlerju danes samo Združeni narodi, nego tudi bivši Hitlerjevi sateliti. Z napadi od zahoda, juga in vzhoda je Nemčija pognana
ve ameriške čete stopile y v svojo lastno mrežo.
PROGRAM SRBSKE OSVOBODILNE FRONTE
Radio "Svobodna Jugosla-vija" je neda vno objavila apel Narodno Osvobodilne Fronte
STROKOVNE UNIJE V JUGOSLAVIJI
Žele. da bi bile zastopane na. londonskem kongres?:
Vjcdinjeiie Narodne St.ioko-v ne Unije v Jugoslaviji so začele iskati dovoljenja, da prevzamejo aktivnosti pri delu Mednarodnega Unijskega Kongresa, kateri se In> vršil \ Londonu.
Po sporočilih centralnega i odbora jugoslovanskih unij, je ! formalna obnovitev unijskega | gibanja v popolnem zamahu j po vseli krajih osvobojene Ju-
Sibije, v katerem poziva 4'vsa- nim. sodelovanjem in kontrolo
tijskih do najvišjih državnih £oslavije. Vesti tudi dodajajo organov na širokem demokrat- s<' skem temelju in sicer z aktiv- k°iiferenca
januarja vršila eh strokovnih
kega, ki pošteno misli -in se zaveda' \ da se priključi ti fronti 23 namenom, da se uveljavi sledečih deset točk:
1.—^Mobilizacija	vseh srbskih narodnih sil, da se izpelje osvobodilna borba proti fašističnim vpadnikom in njihovim hlapcem.
2.—Aktivno	sodelovanje v dosego vseh namenov, za ka-tcrese se vodi osvobodilni boj.
3.—'Aktivno	sodelovanje v obramjbi narodnih in demokratskih vrednosti, katere je pridobila osvobodilna vojna kakor tudi sodelovanje pri o-snovanju narodne vlade.
4.—Aktivno	sodelovanje v konsolidiranju lnatstva in vojnega edinstva srbskega naroda z ostalimi narodi v Jugoslaviji, v skupnosti enakopravnih narodov v demokratski Federativni Jugoslaviji in sicer na temelju pravice, da vsak narod sam sebi odloča v duhu sklepov' AVNOJa in Narodne osvoliodilne skupščine Srbije.
5.—Vposta	v 1 j e n je Narodnoosvobodilnih oblasti od kme
naroda, kakor tudi podeljevanje demokratskih pravic državljanom z izjemo onih, kateri so sodelovali z vpadniki in njihovimi pomočniki ter z onimi, ki so povzročili poraz naše domovine.
G-—Izločenje iz državnega ustroja vseh kolaboratorjev in pni sta še v fašističnih vpadni-kov.
7.—Obnova	ekonomskega življenja v državnih in privatnih sferah gospodarstva tei mobilizacija vseh sredstev in si i za razvoj gospodarstva.
8.—Obveznost,	da bo mladina vzgojena v duhu edinstva jn boa*l>e za splošen dobrobit v korist naroda brez obzira na politično prepričanje.
9.—Obveznost,	da Ixulo vse skupine in stranke, kateiie tv<>-rijo Ujedinjeno Narodno Osvobodilno Fi'onto V Srbiji, -sodelovale v medsebojnem sporazumu za rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo sfere obveznosti tega političnega načela
10.—Obveznost	Izvršilnega Odbora Fronte so veljavne za vse člane te fronte.
linij v Jugoslaviji.
JUGOSLOVANI PODPIRAJO SVOBODNO ALBANIJO
Beograjski list "Borba" od S. januarja t. 1. komentira nedavno noto Albancev, ix>slajio vladam Združenih Držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze, v kateri iščejo priznanja nove demokratske vlade v Albaniji in pravi:
"»Priznanje demokratske vla-
de v Albaniji je ]K>trebno ne samo radi tega, da se ohrani in vt.idi prijateljstva med albanskim narodom in Ujedinje-nimi silami za časa krvave vojne proti Hitlerjevi Nemčiji. ampak tudi radi tega, da in v t rdi prijateljstvo med al-banijo in zavezniškimi deželami, da se tako završi l>orba proti Nemčiji s popolnim u-spehom.
POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern t — V*'7J»nn knjiga
Cena
Brezposelnost
Si»isal Frati Erjavec
Cena 50e
Mlekarstvo
Spisal Anton Peve. S nllkaml l«S strani. — Knjljfs r.m mlekar 1« In fRrm^r]* t »iilr^iicm
Ct iia 5Ge Obrtno knjigovodstvo
' 268 strani, eeana. — Knjlsa Je namenjena v prvi vr«tl ca i»t*v bno, umetno ln »trojno k!juf»» nlCaratvo ter Wpz. il l v
Cena $1. -
Knjigarna
Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11 j;
prog in u.t modrem polju — kjer so se* la j zvezde, ki zna-eijo dižave. >t;i l»ila tedaj U i - i -ža sv. Jurija in sv. Andreja.
Rlb-i so izničili Japoncem liristanišče Port A rtliur dne *J. januarja I
Otvoritev telefonske ZVeZe med New Vonkoni in Londonom. se je vršila dne 1. in L', januarja 1!>1'7.
Georgia je postala četrta država Zjedinjenih držav dne J. januarja 17Ss.
Bitka pri Princeton, N. J., se je končala z znia.no ■:«»lcini-jalne stranke dne januarja 1777.
• )tvolitev j»o>tnih hranilnic v Zjedinjenih državah se je izvršila januarja, 19! I.
Francoska družba za gradnjo panamskega prekopa, je ponudila svoje imetje Zjedi-njenim državam za svoto milijonov dolarjev, dne "5. .januarja n»ni\
( tali je [lostala 4ota država Zjedinjenih držav, 4. januarja, 1 S? K i.
Podmorska zveza med Snu Pranriseo j»i Honolulu. Hawaii je bila dogotovljeiia dne 4. januarja, IMii:^.
Naseljevanje belili priseljencev na Stalen Islandn v new-voivkem zalivu, se je pričelo dne 7). januarja. 1 <;::«.>.
Država New -Hampshire, je pi'ipoznala in sprejela ustavo Zjedinjenih držav dne ."». januarja. 17/(1. Tej državi so potem sledile tekom prihodnjih štirih l"t države Rhode Island in < 'onneeticiil.
Izdajalec Benedict. Arnold, je povedei angleško mornari-iio eksfH'dieijo v Richmond. \ a., kjer so njegovi moruai-ji, ]iožga!i imenovano me-to due' '). januarja. 17Q1.
Kanada, $1,250,00(1 škode, j Predsednik Woo<lrow Wil-j sou je protrlasil znanih 14 točk j glede povojnih poravnav, dne S. januarja, 101 S.
Atlanta je postala glavno mesto države (ieorgije «!ne januarja. 1^(>S.
Prvi polet z pomočjo zrakoplova v Zjedinjenih državah se je vršil dne D. januarja, leta 17!»:; v Woodbury. X. .1. Poletu je prisostvoval tudi (Jeorge Washington.
Newvorški krojači so usta novili prvo <ielavsko unijo v Zjt^ii njenih državah dne 10. januarja, 1S'I.">.
Nt e ga dne leta iMil se je sedanja država Klorida, ločila od Zjedinjenih držav.
Prvi oddelek mestnih ognje-gaseev so ustanovili mestu New Vork v januarju, H>.">0.
(i rob egipčanske kraljice Kleopatre so našli v januarju, let i I S! ft K
Državnik Aleksander Hamilton je bil rojen dne 11. januarja, !7">7.
V januarju leta lso."i vršila se je ustanovitev teritorija M ichigan.
, Prvi angleški priseljenci <o se izkrcali v South ('arolini dne l.'i. januarja 1 T"5 in ustanovili sedanje mesto Charleston, S. <\
Pivo lokomotivo v Zjedinjenih državi!i so zgradili v Peter Cooperjevi delavnici, v januarju l^'l blizo Baltimore. Md.
-'anies Cook je odkril otočje Hawaii v januarju. 1
r
NOVA IZDAJ A * Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi ec v barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: "G L A S U NARODA", 216 West 18tb Street, New York 11. N. T.
? R V M M U \D;S
U0KJ.I) \TI\S

m
MzerrecK
C-*?-
•aiitiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiitimiiiiiaiiaiiicEiiiiiiiiiitiriiiitiviiiiiiiiiErimiiiiiifitiiiaaa.

Angleško-Slo venski
BESEDNJAK
f
Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI. "GLASA NARODA" 216 W. 18tfc Street	New York 11, N. Y.
******
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	IlriH*zes of Spring
Tluie of Blosaiu) (Cvetni t
*	l*o Jpzem Kolo
¥ Spa vaj Milka Moja
Orphan Walla V" Dr lik* na vrtu
<>j. Murička. i^ljiij
*	Ban-ica
Mia<ll kapeta^e
*	Happy Polka Če na tujem
*	Slovenian Danr* Vanda Polka
^ Židaua marelt, Veseli bratci
*	Ohio VaUey Sylrla Polka
*	Zvedel nem nekaj Ko ptlčica ta mala
V ZvinIpI soili tiekaj Ko ptičica i a mala
*	Helena Pulka Slovenska Polka
*	Pojdi 7. menoj
L>ol s planine
*	Barbara Polka
^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-iiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
NaroMte pri:
Knjicrarni Slovenic Publishing Co.
216 W. lStb Street New Yerk II. N. Y.
01000001000201020001021253020001000200020000010000484848532353
V8TANOVLJEN L. 18»»
Kanadski Vestnik
Porodila U runih iwolWn, kjor bivajo in delajo Slovenci
KANADSKI DOMAČINI
(Nadaljevanje)
Ih'jM'Vo, da kanadski um«'-ini nNe /anioirli prilagodit' načinu življenja evropskih tujeev ali priseljencev,
IRIGAOUA V SASKATCHEWAN^
He^ina, Sa.-*k. — Vlada provinci je 8as k a t till ewa n je od a-prila 1944 nadalje, oziroma odkar je Dostal z&kon za reha-
ilo-i k vin ili i ki opažati, dasiravno je njihova zemlja dokaj rodovitna, kar je pred vsem pripisati dejstva, da ta narod ni bi I i taci jo farmerjev pravom«^ je izredno -laln» vplivalo naj bil niktl&r tako dobro organi- <Vn. pomagala 1,600 farnter-njihovt* i;«»spodarske lazmere.' /.o v an. kakor Intkvoji in narod jtMn v SaHkafehewami potom ks»jti le tem |M»tom bi >i zrno-' lakozvanili petenih rodo\. Te j L'airacije na ta način da jim -1' »-braniti *voje mir*Mliio| kom njihove najvišje krhse.{j<. Hala na razpolago v»e po-d«etojau^rvo in iu*H>dvi>n«ist'oziroma koneem kolonijalne trebne
\ >akdanj**tfa življenja. Ker izgubili vojo ekoiioiuieno si-yrunio>t. v>'l«tl <Vsar je nazadovalo t ud njihovo družabno življenje, je tudi njihova mo/avot nazadovala tako, so končno izgubili skoraj v-e I je s\oje«ra narodnega živ-Ijenja, kar z«ijN*t pomcnja, da so si na ta način sami podpisali -vojo >uirtno oIhnIImi. W-činonui, -eveda	to ni nji-
hova lastna krivda, pač pa krivda priseljencev, kateri so s«- takoj }M»četkoma smatrali
stroje za jrradnjo do-
», vojne, je bil narod "peterih. votJa v<»de iz potokov in rek rotlov" prav dobro or^anizo- m, njihove farme.
van :n vseli petero rodov je	______
živelo kompaktno v svoji de-J POČITNICE NA *a-Jž.|i. To velja tudi o preriškem SKRAJNEM KANADSKEM daj na i od u ** nlacktoot«»v", kateri •o imeli modre in dalekovidne
glavarje, kateri >o jim redno' MOldenburg >vetovali. naj posvetijo \sc kinja vseučilišča vvoje si|c pridelovanju pšenice. kakor tudi živinoreji. To •u t ud storili iu. sedaj žive v prav dolus m gmotnem stanju.
Napredek domačinov naroda t4 Blaekfoot", pa žal ni
kot gospodarje domači ja pre- vplival na ostale prtv ijske domačine takoj, dasiravno je sedaj tudi med slednjimi opaža
bivalstva- Poleg- teira tudi vlade evropskih tujeev niso v|m>-števale s-voje odgovornosti napram domačemu prebivalstvy :ti so dovolile belim p*J<eljen-ectn izkoriščati domačine, ba> kakoi se je to dogajalo pod angleškimi oblastmi v Avstraliji.
Domačini naroda *\Blaek-foo' na za|K'duih prerijah so bili edini, <la niso toliko trpeli \>led nalezljivih bolezni, katere -o prinesli v deželo e-vropski prisvljenci. Tekom
ti vsestranski napredek v njihovem gmotnem stanju in si-če« po njihovi lastni zaslugi. Sedaj, ko je starejša generacija i»oniHa, in ko je lov na bizone za vedno za njimi, tako da so o tem življenju ostali le še s|H»niini na pripovedovanje njihovih pokojnih prednikov. irleda sedanja generacija domačinov v bodočnost z povsem drugim nazi ranjeni. Njihova |M>tovanja po železnicah in tudi z avtomobili, so
bivša dija-Vas>ar v Poughkeepsie. N. Y-. se je ravnokar vrnila v Saskatoon. Sask.. iz svojili 18 mesecev trajajočih počitnic na skrajnem severu Kanade. V Saskatoon je prišla oblečena v k^.-žuli .iz kože karibujev. Na skrajni sever je potovala deloma z aeroplanom in deloma v indijanskem čolnu vse do postaje Aklavik, ki je vas Eskimov oh Severnem Ledenem mo:ju. V imenovani, le malo poznani pokrajini, je nabirala razno severno rastlino; zlasti pa cvetlice za vseučilišče države Minnesota. Iz Aklavika je ]>otavaln v vse kraje ob obrežju. Življenje na skrajnem severu med Eskimi se ji je tako priljubilo, da se bode dru-iro leto zopet vrnila, kajti — tako pravi Miss Oldeuburg
SJtovsincL v XamxdL
"SUPERMANI" SE BOJE JOŽETA
Zopet mi je potekla naročnina za list, zato vani pošiljam $7 Money Order za celoletno na ločni no, kajti list je čedalje bolj zanimiv. posebno sedaj, ko etamo. kako nemški 4 * supt murni' * bežijo domov ker se bojijo, tla ue bi Jože pr«šel piej v Berlin... .Ker pa mi vsi želimo tega trenutka, zato jim želimo mnogo us|*e-ha in sreče na poti proti Berlinu!
Z roja šivi m {»ozdravoni. vaš naročnik,
Jože "Win t ar.
K i rk land Lake
Ont.. Canada.
zadnjih dvajset let je tudi o i—..... ...... "	' . |	, .
Lžati. d. s., nam mrf|}»}wf,ta>. ,I:l " "sedajo|uljudnej*li ljudi, kakor so Es-
prerijsk-imi domačini izdatno
izbol jš;i le iu da se je tudi število tainoš^ijega domačega pri oivalKa pričelo množiti, dasiravno njihove gospodarske ■i u zine iv še vedno niso take.
kako se je treba prilagoditi življenju sedanjega veka. tako da je vsa ona brez upu os t, ka te-o jo bilo preje med njimi opažati, takorekoč za vedno z^inola. Njim je prav do-
kakoi sne bi morale bitf. To je1 b.ro z.nano- ktt*? ,so PrifT opažati tudi med kanadskimi;1*™1 ,lut P'™^ teko,n dnmačini naroda Eskimo na "•I,h de*otlh letf. skrajnem »everu. Najv^ji na-J	™TX\ ^T*1''	s0
predek je pa opažati med lizJ-■'^dajo, da .ie pred v scan ,k>-
tornimi domačini Kamule, ozi-l n ^	^ pomagaj
.....a med Irokvoji, kateri se	sol°	zaria<a-1°
na vladino poino*1.
večiiionui |K'čajo 7. poljedelstvom. kar pa žal, pri Algon-
Naimlajši jugoslovanski Kanadčan
Iz Kir4cland I^jike, Ont., se našemil urr^lništvu javlja, da je tamkaj, oziroma v Kirk-landski pokrajinski l>olnici. prišel v Kanado najmlajši jugoslovanski Kanadčan, in sicer dne t. ni.. — kot sin Mr. in Mrs. Jakob Plovanič, ki stanujejo v svoji liisi, {»t. H Teek Avenue. — Rojakom, ki so telil |»ovoglom častitali obi-telji Plovanič, se pridružil je tudi nas«1 uredništvo.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne.
Cena $2
Učno t platnu ▼ emui. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. G O M P A N 7 216 W. 18th Street New York 11
(Ikdje prilKwltijie.)
KANADSKA ZIMA
Iz raznih krajev Kanade prihajajo poiočila, da imajo v Kanadi letos pravo kanadsko zimo, ki je tako mrzla, da se pni nas, v Zedinjenih državah, ne smemo prav nič pritoževati. kadar imamo, na primer v New Yorku toliko "mraza", da kaže topolmer h- ničlo. Iz Toronto, Ont., snvo namreč <lo-biii poročilo, da so tamkaj imeli nekako sredi januarja 15 stopinj pod ničlo, kar je bilo seveda lw>lj "toplo" kajti na novega leta dan, kazal je toplomer žr .1) stopinj jkmI ničlo, nakar .ie kazal za par dni že 2*2 stopinj pod ničlo. Vsled kanadskega mraza, ki je tekom zadnjih dni napredoval tako, da je kazal toplomer že 4.'> ■stopinj pod ničlo, so se pa sedaj pričeli kanadski brivci pritoževati, kajti moški, katere zelie — so enastavno f^vleniU, tla so ne bodo brili dokler ne postane topleje. Doaedaj v Torontu še ni niliče zmrznil...
kimi, ni na vsem s^etu.
Tekom pivjšnjih let je v iste svrlie obiskala tudi vse južnoameriške republike. Obiskala je tudi razvaline raznih palač in utrdb najstarejšega ameri »škega naroda Inkov, čegai kultura je bila že pred tisočletji j)re<l prihodom Evropejcev. na izdatno višjem me^tu kakor ^kultura**, ki je vladala v Evropi tekom temnega ali slednjega veka.
HUDA ZIMA V KANADI
Ker mi je potekla naročnina vam prilagam money order za 3.50. vam pa lepa hvala za pošiljanje lista.
Tukaj imamo zelo liudo žitno: -ne^ra 7« a vi jo da že ni bilo 45 l»it toliko kot ga je letos zapadlo, tako da 'trans7>or-tacija je zelo prizadeta.
Obenem imam š(. javiti, da bo nas odsek VPZ Bled iz St. Catharines priredil lnaškerad-no veselico, na katero \abimo rojake iz naselbine, d* se g-o-tovo udeleže in. če je le mogoče. naj pridejo z maskami, ker IkmIo razdeljene tri uairra-de v denarju.
Prireditev se viši dne 10. februarja ob 7. uri zvečer pri rojaku F. iStarcu.
J os. Pogorel ec.
St. Catherines
Ont., Canada
OBILO 8NEGA V ONTARIJU
Toronto, Ontario.—Oddelek za vzdrževanje provinci jal m h cest v Ontariju naznanja, da že dolgo vrsto let ni bilo v Ontariju toliko siiega kakor letošnjo zinw>, in da tudi ceste niso bile nikdar piopreje tako zwrnlptene. kakor sedaj. Dose-daj so namreč vedno, kadar je snežilo, 7>rihajali od severa zameti, kater je le težavno odstranitvi tndi * najboljšimi stroji.
KANADSKA MERA 0 VSPEŠNIH PODJETNIKIH
.Montreal, Out- — Tukajšnje časopisje javlja, da so trgovci in pod jetniki, ki imajo svojo lastno organizacijo v tukajšnjem mestu, ravnokar izdelali merilo, po katerem je prav lahko dognati zaupnost in v>pelie vspeŠnih trgovcev iu podjetnikov, in sicer ne le samo v Kanadi, temveč tudi v Ze< l»i njen ili <1 ržavali.
Pri održani posebni seji so namreč prišli do skoraj jedno-
OBILO OREHOV V BRITISH COLU1CBUI
IveloAvnia. B. C. — V gozd o vih velike doline imenom Oka-11 a ngaii Valley je na stotisoče orehovih in sličnih dreves, katera so mi nolo jeseni i zborno obrodila. Ljudje so nabrali v teh gozdovih na ti-sočo ton o-reliov, fill>ertov, mandljev in kostanja. Ta pridelek so potem razposlali trgovcem sirom Kanade in tudi v Zedinjene države.
IZREDNI VSPEHI KANADSKIH LOVCEV
Iz North Bay, v severnem Ontario, prihaja poročilo, katero je ravnokar objavil superintendent ontai ijskega oddelka za lov na divjačino, Mr. G. M. Park-?, ceigar urad je v imenovanem severnem mestu. Glasom njegovega poročila so severni lovci tokom sedanje lovske sezone postreljali in polov ili več divjačine, kakor v kateremkoli prejšnjem letu. oziroma od tedaj nadalje, ko se je pričela sedanja s-vetovna vojna.
Poroč»ilo tudi naznanja, df cene krzna in kožuhov i ne še nikdar niso bile tako velike kakor letos, in da traperji ter knpci kožuhovine še nikoli niso bili tako zaposleni, kakoi I tekom sedanje zime.	'
Z ozirom na <-ene kožuhov i-j ne, nad k ril ju je jo bobrove ko-j že vso ostalo letos v jot o ali, poireljano divjačino, kajti lovci so dob li za vsako bobrovo kožo po $40. Vsi bobri, kar so jih 1<&>s vjeli v severnem Ontario, so bili izredno veliki in kožuhovina je bila prvovrstna. jSamo na trgovišču v No rt h Bay so lovci dobili $14 tisoč za bobrovo kožuliovino
V tej s vet.i pa seveda niso vpoštete ImiIhovo kože, katere so lovci odposlali v Toronto •in Montreal in one, katere prodali zastopnikom Hudson Bay Co., tako da sega skupna s>vota letošnjih dobičkov lovcev severnega Ontario par sto tisoč dolarjev.
Lisičje kože se prodajajo na mestu po $8 konuul. iu kože kun po $25 komad. Kože od vider prinašajo sedaj po vsaka. A' pokrajini Xorth Bay je bilo na delu nekako 1.800 traperjev in lovcev; saj toliko lovskih dovoljenj so tamošiijc oblasti izdale. Sezona na bobi e so jo zaključila dne 31. decembra 1. 1-. toda kože bodo prihajalo na trgov-isča še več tednov, in sicer iz oddaljenih krajev.
45-letno preiskušnjo
1 M A '
|
Ameriška Bratska
Zveza Ely, Minnesota
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ::
ki ima
25,000 ČLANOV IX TRI MILJ ON K DOLA H J K V PHEMOŽKNJA
Organi/ari ju je zanesljiva, nepristranska in zelo priiioroeljiia zavaroralnira. Zavarujte selie in svtije otroke pri Ameriški Itratski Zvezi, ki vam inidi iMiljnhno za\arovanjf proti liolrziii. nesreram in smrti.
A k..
v]»ni
jt- »1 niNtvo A. It. Z. v v;iii kr:ijcv tn-^Ji l.ijnik.) z.-i
nn^lUiiii. |H.j;i silila.
i-i- ne. pi^ilf ita klavni mail. Klv. Mitnn-sota.
DOBIL HIŠO V NAJEM KER NI IMEL OTROK
Vancouver, B. C. — liev.f vprašal omenjenega moža, ko Andrew Roddan, župnik prve j tiko otrok ima. Ta mu je >e-unijatske cerkvene občine v j veda tako povedal, da jih ima tukajšnjem mestu, je te dniišesUvo, da so pa vsi na — po-pi ipovedovnl o nekem možu kopališču. Potem sta la>tnik ki je povedel svojo ženo in še-j hiši- in novi najemnik takoj stero otrok na pokopališčej podpisal pogodbo, glasom ka-imeiiovaue cerkvene občine Iter zamore najemnik stauova-na kar je odšel v mesto iskati; ti v imenovani hiši najmanj zasebno hišo, v sv rho tla jojleio dni. p<»Ipisii pogodbe najame kot svojo stanovanj- je novi najemnik odšel na po-sko hišo. Lastnik hišo, kateri• kopališče, kjer ga je čakala je to hišo'oglase vel v časopis-, žena z otroci. Rodbina se je ju kot prazno, toda udobno za takoj uaslcdnje-ra dne nasta-stanovanjo male obitelji. jejnila v omenjeni hiši.
PODUK V RUDARSTVU
Via tla. provinci je Ontario je ravnokar ustanovila 7Josebno šolo v svrho poduka v nudar-stvu in sicer v mestecu ITai-leylnny, Ont. Ravnatelj nove-ga zavoda lwnle O. E. Walli iz T'mtminsa, ("hit. Z podukom se prične takoj pričetkom novega šolskega leta prihcnlnje jeseni. Mr. Walli je bil tekom zadnjih potili let pomožni ali
glasnega zaključka, da je t.r- nadomestni ravnatelj višje goveie ali podjetnik, ki ima lenr. v Trnminn^i. Tekom lanske $50 dolga, nevspešen; ako zna-lzime je predaval o rudarstvu
sajo njegovi skupni dolgovi svoto $50,0fX>. potem tak človek postane ]>ravi podjetuik; ako dolguje velikansko svoto v znesku $50 miljonov — potem jo 'veleTJodjetuik, in — ako je dolžan kar $5 biljonov, — potem izostane lahko lastnik katerekoli vlade____
NAJSLAVNEJŠA KANADSKA KRAVA
Biuibury, Prince Edward's Island. — Premier tukajšnje provincije, J. W. Jones, ima veliko čredo krav holsteinske pasmo. Njegova najboljša krava. imenom "Abegweit Bluebell'*, ki se je ravnokar pre-selila v zasluženi 7>okoj in tudi v večnost, je bila najslavnejša krava v vsej provinciji P. E. T. V večnost je odšla vsi od svoje starosti, toda o-stavila je na tem svetu toliko svojega 7>otom«tva, da ho to 7>otom(st'Vo RtrokovTijalci cenili
na $50,000.
pred člani rudarstvene komisije, ko se je slednja mudila v Porcupine. Tem povodom so člani imenovane komisije sklenili. da se ustanov.i rudarska in -rudniška šola v Hailoyhuvy. Ont.	i
PODNEVNI ZAPOR — PONOSNA SVOBODA
Summerside, Prinee Edwards Island. — Pred tednom dni se je moral pri tukajšnjem porotnem sodišču zagovarjati neki 17-let^i Erville Esseiy skupno z nekim svojim tova-rišeani. Tem povodom je pripo-> vedoval j^orotn-ikom in sodniku, kako sta ne obtoženca vsako noč "izpustila*' iz zapora s pomočjo Txmarejenega ključa. Pripovedovala sta tudi, da «ta vsako noč odšla na obisk raznih isaloonv, nakar sta se vrnila *v .ječo in se .skiibno zopet zaklenila, kajti v ječi je bilo mnoigo topleje, kakor na
prostem....
"Tag Day" v prid slepcev v Kanadi
Tajništvo "Kanadskega Zavoda za Slepce** je povodom po>el>ne seje odbora imenovane organizacije sklenilo, da se razpiše za dan 25. maja t. 1. takozivani 1'Tag Day" za slepce. Tekom tega dneva bodo po ulicah nabirali denarne prispevke za slepce po vsem Ontario.
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje
Golili rok je in kliče: "POMAGAJTE!"
Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebuejSc-ga pri vsaki hiši, da jim bomo poslali.
V RIDGEW00DU, L. I., je skladišče na
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW YORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 161 PERRY STREET, NEW YORK, N. Y.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova!
HELP WANTED
DELAVKE IŠČEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled that no one In this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
O P E K A T O K S
liA«'K IM NNKKS. VV« IMKN'S NKe KAVKA It 1M>R1 phu'ii. slaluo «tH«\ povojno. Vj»raš«jte: Ol'KXlIKIM BAUIVII 417 FIFTH A V K. uiear ;»th St.> N. Y. C.
G I K L — W O M A N
COUNTER VVOKK: SMAlA. Sol »A
A XI > Ll' N*C 'H K< »Nl-rrTK $21'. MEALS, UNIFORM. NO SIN-
I »AVS, NO NIGHTS Apply: :;T17 — l.Itb AVE.. B'KLYN (l«'fur»- noun t
(30—301
DEKLETA
LAHKO TOVARNIŠKO I>ELO JMAtra plarn. Slabi delo
S«laj iu iKHvojui Prijrtiie »l*4avske razmeiv. WALES KNITWEAR lili "NASSAU ST. B'KLYN, X. Y. TR .V41JUS
FIXOERWAVEK —
M A X 1 V r K I S T
PERMANENT WAVEU l»olira plača. stalno ilrlw, (»rljrliu* delavski- ra/.tiH-n-. — Vpmšijlc: li A R O T O ' S C7.s FLATIJUSII AVE. ItRooKI.YN PhiHii' ur
(IT Si)
.Al A N 1 C r R I S T — FINUERWAVE1I
SPLOŠNA 1 »ELAVKA. STALNO. 1»0-I5I6A PLAČA. IMilJirTNK I »KI.A V. RAZMERE. PRILOŽNOST. VpraSajn*
M A 1» A M E R O S E 1S7'2 MARfV A V K. UROOKLYX <BMTt IMi. EV 4
t it«
ASSORTERS & PACKERS
HOUR WEEK — PLUS OVERI TIME.
COTTON" I »It ESSES, RATH-ltOBES
Ajiply: A. ROSEN BLATT 1370 BROADWAY	X. V. C.
(19—25)
Opozorit« to druse.
•Hi. N." m to
U ne «itajo ~~ RBojfort*
DELO DOBE
Š i V A l K E
na Male in Box stroje.
Delo garantirano za 8 tednov z dobro ptaro. — Vprašaju* pri:
HUMBERT & GREENE
40 W. 37th ST.	New York City
_____(2L'—L'4)
8 I V A L K E
IZ VEŽ BANE NA ŽENSKA KRILA Najvišje plače. — Izvrstne delavske razaiere. — Svetlobna tovarna. LIZA SPORTS W E A R 1431 Roekaway Parkway B'klya __ (-i)
FINGERWAVER.
MANICURIST
SPIAISXO DOBRA DELAVKA. — Dobra plaf-31. prijetne delavske razmeri'. Mtauovitnu. — Vprašajte: GRAND, OHO WEST l.Slst ST. (near 7tli i Sili Ave. subways) N. Y. U. Call; WA 8-3470
ŽENE — DEKLETA
ZA ZAVIJATI ŽIVILA
V/.VKŽISANi »ST XI '1 »< »TREBN A Velik«» PiMljetje za Proresiraiije in Zavijanje Živila ponuja >le«lefe:
l*la«*-»ii(* |"N-ii iii<-»-; Stalno »lii/.bo : "•:ri'ii|>" zav:iri«valiiin>>: Prazniki pbuniiii: Rolniško |MH|{Mtro: \ad urin« ilf-lo: Pr«-iiiij«» za ihhiiiAi« • l»»l«»: Av|ouinti*'iii |»«vjški CELI Al.I DELNI CAS Jiurnnji. Po|M»|«bin.-ki in , VtiVnii i'as na Usiz|»»l«ižiMijn
QUAKER MAID CO. 80 — 39lh St. Hlilyn. \. \.
32 LS i
Op»zurite se druge, ki ne fitajo "(i. N." na le oglase. — .Mogore bo komu vstreženo.
Angleški
Molitveniki
iT J.iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiniiiiii
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
«'KEY OF HEAVEN''
v finem usnju $1.75 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. C0. h 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
jj^Mrti- iHiM-i i i' m k;
"GLAS NABODA* — NSW TOK
WEDNESDAY, JANUARY 34, 1045
SB
USTANOVLJEN L. 1M

f

Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
(00)
Videl jo je večkrat gledati skozi okno podstrešne sobice. Tudi >e tisto popoldne jo je bil opazil gori. Dekletec je bilo šlo precej po 'kosilu pod streho. Brigal se ni nihče zanjo in tako je brskala nekaj časa po razvlaki, ki jo je bilo vse polno tam gori, poteni pa. jo je vsled vročine premagal .spanec. Spala je celo popoldne in proburila se je šele, ko je prasketal že ogenj okoli nje in je bilo že polno dima v sobi.
Niliče ni mislil nanjo iu zato je bil marsikdo v dvomu, jO li slišal prav in ni prišel morda glas vendar le od kod diugod. Zdaj pa, ko se je bil oglasil Nejče, je bilo vsem jasno, da ne more biti niliče drugi nego Toniea.
Koren je malo pomislil. Vedel je, da je treba tu hitre pomoči in da tvega življenje, kdor se poda v nevarnost.
Pristavite lcstvo in počakajte z brizgalno!" ukaže, potem pa se ozre po Obranih in vpraša: 44Kdo gre gori?"
AJi preden je imel kdo čas odgovoriti, je hitel že sam po lestvi kvišku.
"Za hčer tako zlobne ženske, ki ti je storila že toliko žalega, se podajaš v ncvaraobt!" — ta misel mu je šinila >kozi glavo. 44V smrt greš morda, otroka in ženo storiš morda nesrečno, da otineš nesreče tako hudobnico!" mu je o-, iialo nekaj ... En hip je omahoval, kajti storilo se mu milo za ženo in otroka, potem pa se je zavedel, da mu ikazuje ljubezen do bližnjega, storiti to, kar je nameraval m zatrl je one misli, zatrl tudi strah pred smrtjo, ki ga ;e morda i-akala.
4'Obrnite cev name," veli, "in polivajte me, (kadar bom -<.boraj, da se ne vneme obleka na meni!"
Že je bil zgoraj pri oknu. Neznosna vročina ga je obdajala in zdelo se mu je, kakor bi moralo zdaj iu zdaj začeti vse goreti na njem. Toda najhujše, najnevarnejše ga je še čakalo. Pogleda skozi okno, cft> katerega Okviru so se lovili že majhni plameiulki. Nadejal se je, da bode deklica blizu okna, toda ni je bilo.
44Notri moram!" zaupije doli. "Brizgajte skozi okno, kolikor le morete, da me ne zaduši!"
44Nikar, nikar!" mu odsvetujejo od vseh strani. "Nikar!" mu zakliče z obupnim glasom njegova lastna žena. Toda Koren ni nikogra poslušal. Sramotno bi se mu bilo /delo, če bi se bil vrnil zdaj, ko je bil že gori. Pa tudi usmiljenje do bližnjega mu tega m .daslo. Zavihti se in izgine »kozi okno.
Deklica je ležala sredi sol>e brez zavesti. Skočil je k l.ji, pobral jo in se vrnil zopet k oknu. Samo par hipov je trajalo vse skupaj, a zdelo se je njemu in onim, ki so čakali nanj, cela večnost. Z veselim krikom so ga sprejeli, to je je prikazal in takoj so mu hiteli naproti, da so mu odvzeli dekleta. Bilo pa je tudi potrebno. Vsak hip je mislil, da se zaduši in bil bi prav gotovo omagal, alko bi ne bilo pomoči. Iz njegove o/bleke se je že kadilo in vnela bi se bila, da niso tako točno izpolnjevali njegovega povelja ter ga polivali z vodo.
(ilasno jokaje ga je sprejela spodaj žena in ga objela vpričo vseh ljudi. Sosedje pa so ga glasno hvalili ter mu m iskali roko. Marsikdo je vedel sam o sebi, da bi tega lie bil storil, zlasti pa ne za sovražnico, kakršna je bila M laika lica Korenu. Tembolj so Čislali njegovo Človekoljubno dejanje.
Koren je bil nekaj ča>a kakor omamljen, tako sta ga r>ilit prevzela vročina iu groza, ki jo je prestal. A ko se je ojMimogel, je bila njegova prva skilb za dekleta, ki ga je • bil rešil iz ognja Z votlo so jo bili pripravili do zavesti 'n Koren je ukazal, da naj jo pokrže na rjuhe ter jo tako dvignejo. Deklica se je vila v groznih mukah teh jočala, da ►c je vsem smilila.
M laka l ica je letala kakor blazna semtertja, ko je videla, «'a gori tudi njeno domovanje. AIl, kako se je maščevalo nad njo samo njeno zločinsko »početje! Že ta zavest jo je Miičila in stria. Ko pa jo je nekdo še opozoril, da se je opekla njena hči in ko se je nato pririnila do nje ter jo vi-uela polno ran, ji je prešinila nepopisna bolečina srce in glavo. Nikogar ni ljiibila, samo do svoje l>čere je gojila veliko, morda echo -preveliko ljuliezen. In zdaj je ležaDa ta njena hči, v katero je stavila toliko nad, o kateri je mislila, «!a jo čaka še tako lepa bodočnost, vsled njene lastne krivde, neusmiljeno opečena po rokah in obrazu pred njo. Njena luna s ob i bi za večno spačena in vedela je, da njene To-nice ne bo nikdar nihče snubil, ne sosedov Nejče, ne kdo drugi. In vse to je ona . . . ona, mati njena, zakrivila!"
Udarila se je s pestjo po čelu, da je čudno zazvenelo, potem pa se vrgla na tla ter se sklonita nad svojo hčer. Strmela jo nekaj časa z izbuljenimi očmi vanjo, potem pa je /učela trgati obleko rafc sebe in z groznim, tulečim glasom je zakričala:
44Jaz sem jo umorila . . . jaz sem zažgala! U—u—uj Vr-'/ite me v ogenj, jaz sem zažgala ..."
Pristopila sta orožnika k nji in jo uklenila. Ona pa ni vedela nič, kaj se godi ž njo. Šla je, kamor sta jo gnala, a med potjo je venomer vpila:
Vrzite me v ogenj, jaz sem zažgala, jaz sem umorila » bčer!" Strah je navdajal vsakega, ki jo je slišal . , ,
(l>alje prihodnjič.)
OTVORITEV KAMPANJE ZA FOND RDEČEGA KRIŽA
LISTIH V NEW YORKU
V TUJEJEZIČNIH
Zgornja sllika je bila posneta na banketu ob priliki otvoritve kampanje za War Fund Rdečega Križa za leto 1945. Na tem sestanku so bili navzoči zastopniki GO tu je jezični h časopisov.
Od leve na desno: Victor
Kidder, lastnik Staats-Zei-tuiLg; Red Barber, generalni načelnik kampanje za Vojni sklad Rdečega Križa za leto 194.*i; Madame Denise Davev, vstanoviteljiea. pomožnega od-bora bonbeuih Francozov; Sig-miiiwl {jottlober, predsednik
Foreign language Press Division Rdečega križa; Dr. Jan Papanek, .poslanik Čehoslova-Člke v /Združenih državah; Mrs. Bertha Jackson, naeelmea narodnih skupin za Rdeči križ; M iss Trma Gonzalez, soprano City Center Grand Opera Co.
KOMARJI GRIZEJO . . .
Kako so zavezniški letalci pripravili pot za invazijo.
Piše Charles Bray.
Nemški potk padalcev je z kem vremenu". SlaJ>o vreme
vso naglico liitel na bojišče vj jiii prav nič ne moti. Ud ja-
Normandiji. Noč je bila zelo nuarja dalje je grupa, ki sem
temna; težki oblaki so se vle-j jo Obiskal, eno samo noč osta-
kli kot pravljične pošasti iu se la doma. Drugače je operirala
skoro dotikali utrjenih j>osto- vse noči; v dežju, snegu, toči,
jank. Nemški poveljnik je za- viharju itd.
ukazal veliki avtomobilski ko- p,.., ,,
• v	i-* *	• i^stkaiinlje so angleške, av-
ion i cim večjo hitrost. Komaj'	. ® ,
• !	i V * . , J sti-aiske m iiovozelanske, ki z
vidno se brlele stranske sve-	'
tilke na vozili 1l «
Nenadoma je
zaropotalo iz
vso vnemo medseboj tekmujejo. Ena izmed eskadriij4 4 County of Warwick", je svoje ime
temne tajiustvene noči. Jata dobila že davno prej nego je
letal se je izvila iz težkih oblakov in oplazila dolgo, skupaj zneteno vrsto nemških tovornih vozif.
Bomlbe so udarjale, topovi so zalajali. Sam ^>ekcl je udaril na dan za kratkih pet minut. Angleški piloti so se vrnili z netočnimi poročili. Vreme je bilo tako neugodno, da ni ibiFo mogoče ugotoviti, kaj se je prav za prav zgodilo v tihi poletni noči . . .
-Sede po 14- dneh so prišla točnejša poročila, ki so pripovedovala, da je bil nemški pol-kovni poveljnik ubit; bombe so razpršile motorna vozila in komaj polovica (]>olka je nadaljevala pot — peš na bojišče.
To je bil samo eden izmed depeši rili nočnih zbodljajev angleških bombnikov "Moski-to" od invaziiskega dne dalje.
44Britanski "komarji" zavezniškega letalstva drže Nemce v nočnih urah v ravno takem razpoloženju, kakršnega preživlja Evropejec ob nilskih bregovih brez mreže proti komarjem. Samo se zbodljajev angkiškili "komarjev" ne u-brauiš s kiiimom . . . AitirN-ški komarji ne iščejo priljubljenih vlažnih področij, pač- pa so jim posebno všeč nemške vojaške barake, z nacistično so-tlrgo nabite oeste in železnice ter drugi taki zai>eijivi cilji.
Naloge "komarjev" so trojne: Ne privoščiti Nemcem 110-
i k* ne ga nočnega od] »oči tka. — Nemške nočne premike glede nevarnosti d zed muči ti z dnevnimi nevarnostmi. — Prepre čiti Nemcem upora!>o in popravila na porušenih niosto vih.
Glede zadnje liadoge 4'komarjev" je zanimiva ugotovitev, da niso Nemci do sedaj še niti poskušali popraviti mostove čez Seno, med Roueai-om in Parizom, ki so jih naši tetalci porušili vse. Namesto mostov uporabljajo Nemci siknila j zvezane tovorne čolne in f>oskušajo s takimi improvizacijami vzdrževati promet. <5ez dan plavajo ti čolni dobro prikriti po reki navzdol, ponoči pa jih Nemci vlačijo z enega brega na drugi, jih vežejo in tako sestavljajo mostišča. — 44Komarji" opazujejo to nem
bila opremljena s "komarji". Vodja eskadrilje je Peter A Vi ckh am-Barnes, slavni zmagovalec na 'Srednjem vzhodu, odlikovan z D. Š. O., D. F. C. In bar. Poznam ga še iz
Pet novih pozivov naše vlade
Washington. — Vlada poživlja državljane ta teden naj store naslednje:
1-—Ugasniti vse nepotrebne luči.
2.—Vzdržujte	toploto doma na največ 68 stopinjah.
3.—Nadaljujete	oddajanja mastnih odpadkov iz svoje kuhinje.
4.—»P.:	eskrl>ite 34,925 delavcev, ki manjkajo v ladjedelnicah in popravljalnicah.
5.—Opustite	svoje načrte za potovanja na izlete.
Svarilo konzmnentom olja za kurjavo
Washington. — Harold Tj Tekes, vojni administrator za
puščave. Spominjam se ga, koVtrolej, je posvaril konzu-je prevzel poveljstvo 73. eska-m€nte ol-ia za kurjavo, da so d ril je, ki se je ob začetku voj-?zal°^ izpod lanskega stanja, ne tako sijajno izikaizada v ter ,la bi morali konzumenti Franciji. Takrat je bila eska-! Pazitl* <ln 11 e trosijo preveč drilja štacijonirana v obkolje-ida jih ne izpraznijo, nem Tobruku.
grupi 44le-v rem e mi". imajo naj-
Konmirje imenujejo z vso pravico tudi "letaiice ob vsa-
Po prevzemu eskadrilja so grl Nemci že na prvem patrol-nein poletu sklatili. Odskočil je z zelo majhne višine in si pri tem nevarno zlomil nogo v členku. Nekaj tednov je poveljeval eksadrilji z berglami, ker ni hotel zapustiti svojih posadk.
Sedaj poveljuje talcev ob vsakem Povedal mi je, da težje delo opazovalci. Lete polurni in njihovi cilji so ponavadi kakor glavice buck.
Razgovarjal sem si- s kapi taiiom A. K. Chaiplinom, D. K. <\; 12$ operacijslkih pole-tov ima že za sei)oj. Bil je pri I>uiiker«{ue-u, nato pa tri leta v purfičavi. Nekaj časji je bil opazovalec padlega polkovnika BiKilianana, DSO, DFC in bar, ki je bil eden najboljših pilotov Blenheitnov in Baufiglit-erjev v R. A. F.-u.
Od začetka tega leta pa do invazije so nočni komarji predelali obsežen načrt napadov na sovražna zbirališča, železniška omrežja in staje. Globotko so prodrl Francijo. Takoj ob začetku invazije so z Vsemi silami podpirali naše kopne sile in čeravno je težko ugotoviti škode, ki jih: je njihovo delo povzročilo, je bila njihova udeležba na skupnih okvarah nad sovražnikom ocenjena na 30 odstotkov.
Med 6. j unij cm in 1*2. julijem (1944) so najpadli 500 cestnih in železniških transportov, nad 150 mostov in celo vrsto važnih železniških in cestnih križišč."
Najboljšo oceno dela 4 4 komarjev" so mogoče izrekli vojni ujetniki, ki so resno povdar-jiaili, da ibi morale bodoče mednarodne foomvenecije prepove-
Sezonski izletniški vlaki ustavljeni
Washington. — Office of Defense Transportation je naročil železnicam, da ustavijo vse potil it?ke vlake, ki teko v določenih sezonali na progah v izletniške, počitniške ali turi stovske kraje.
Najneščevanje veteranov podvojeno
Washington. — War Manpower komisija poroča, da je namješčevanje vojnih veteranov" potom United States Em plovment Service tekom leta 1644 naraslo in se podvojilo v primeri z letom 1943. V 11 mesecih od januarja pa do novembra lani je bilo nameščenih 728,400 napram 317,600 za isto dobo leto preje-
Božično opustoševanje smrekovih gozdov v provincijii New Brunswick	'
Moncton, N. B—Vlada provinci je New Brunswick javlja da se je iz New Brunswick a izvozilo tekom božične sezone 1,012 tovornih železniških vozov mladih smrek v s vrb o 44 božičnih drevesc". Največ so jih poslali v Zedinjene države.
ZNI2ANA CENA
za koračnico
SOLDIERS 8N PARADF
Ker ieli. dm m> «im bolj razširi z*
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI'
J« Mr. Jerry W. Kopririck uredil x založnikom, da rojaki lahko dob« skladbo po znižani ceni. to je
Sedaj 35c
Dva Komada za 70 centov.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
21G West 18th Street New York UN. Y.
kupite en "extra" bono danesi
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Mart of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloea teh knjižic zelo omejena. Je prli>oročlJlvo. da poSlJUe naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite t dobrem zavitku gotovino o*, znamke (Združenih držav). — Naročite lahko prt:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
S16 West 18th Street	New York U. N. Y.
HELP WANTED
DELAVCE IŠČEJO
HELP WANTED
The War Man Tower Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
ODMERKI
Meso in ma-Soobe: Rdeče znamke Q5 do X5 v knjižici št. 4; vsaka znamka doft>ra za deset točk in so sedaj veljavne.
Predelan živež: Modre znamke X5 do G2 v v knjižici št. 4; vsaka vredna 10 točk; veljavne sedaj.
Sladkor: Znamka št. 34 v v njižici št. 4; veljavna za 5 funtov sladkorja.
0e vitji* Aeroplainska"
Sko delavnost zelo intenaivno^^t,- »bombardiranja in mpa- ^mm^a št. i do 3 v knjižici št.
de "na eete, <ka se <bore podnevi.
KUPITE EN "EXTRA" BONO DANE«!
("Bazovica.")
ASHKRS, POLIKHERS,
ClIM'LE SAW. AM, AK«HM> 1» O B U A I' L A Č A
Vprašajte: 1' i, A S T i C 1' A U T S LUS K. ITtli ST. X. Y. C. ______(18— m>
IŠČEM
Mrs. MARY TRAMPUŠ (Tranrjmsc), dekliško ime: Koren, rojena v Ljubljani, ime njenega očeta Radivoj Koren.
stanuje v Detroitu, kdo ve za njen naslov, ali pa a ko sama čita te vi-stioe naj se javi pismeno na mene, ker dimain »a poročati važne stvari glede njene 'brata Franka. — Mr. Paul Farrugia, 20-29 — 35th Street, Astoria, L. I., N. Y.
S I L V E R S M I T II
IZVKŽBAN, I »A SK I VKŽIiA NA DEL() V ZI.AT1J — l»i»lpi vstuni»vlj<*-IIO |hj«lj«"l ji\ — l»riložiH«t. l>«»l»ra
plani. Vprašajte: IA»I"IS l^AMIS & SONS W. 47tli ST. (14th fl«N>r > N. V. C.
__(ln—j^i
POLISHER and PLATER
Stalno il«»li». doiira plaru. |»rijftnt* <1«? delavske raztu«'re. Vprašajte: THUMB M A N U F ACT l* It 1N«I CO.
.128 K. SSMh ST.	N. Y. C.
(17—^:;»
M K C1 II A N I C
KXI'KHIKNCKI« oN <;.\S 1*1 MI'S iV TANKS — INSTALLATIONS ^ K K 1» A I K S $1.« PER HOI K < 'A I.L M K I, K« »SK r. r^rr F«»It APPOINTMENT
(11' ;N i
i lisca, /A"iez- —^ radijske po- Sedaj teije inixKlrli v Alldl- ^ko k<l
H A N D Y M A N
TEDEN lO-TlII l" 14. NA1H HNO 1>E BO; 7(k- do 7.V NA l ito. STALNO DEEO. Pit IJ ETNE AkLAVSKE BAZMEBE. — Vprašajte: S i .M K I N S 455 W. 45lli ST.	N. Y. C.
PRESSMAN
EXPEBIKNl'KIt J«mitEIt M 1 L L E B Stalilo — #5<l za -1\> ur in nadurno.
I'«*-vojna. sLužlia. SLV-SCN PBESS. *J7(> LAFAYETTE
ST.. N. Y. C. — CA U-T:io7 __(^—-'4)
. BOYS — MEN
for
HELPING ON FAPEK BOX TKCCKS (iOOD PAY	STEADY WORK
1*1 >ST WAR FUTURE SHAPIRO & TARTELL 410 E. 54tli ST.	N. Y. C.
(22—281
E>ORTER — HANDYMAN
HANDLE PAPER BOXES & PAPER Dobra plača — Stalno delo Pt»-vojna lKHloTii<»sr Vprašajte:
SHAPIRO & TARTELL 410 E. 54th ST. N. Y. C. __ (22—28)
Opozorite še druge, ki ne čitajo "G. N.** na te oglase, -r Mogoče bo komo TStreleoo.
DELICATESSEN ('LEKK
1ZVEŽBAN. DOBBA PLA«?A. STALN( > DEL«». PBI Lt »ŽN» »ST Vprašajte: -M UNIVERSITY PLACE N. V. C. (livar lOtii St.i
lis Jl»
L E S O K E Z E C
IZ VEŽ II AN NA I»RVO\ USTNE OK VIKE ZA SLIKE STALNO DELO DOBBA 1'LAČA Vprašiijte: 157 F:. 54iIi ST. N. Y. C. Phone PL
(1!» 251
M E
PRVOVRSTEN*
S T A DOBBA PLAČA
S A R
bedno delo l n o
PRI l< »žnost Vprašajte: delmonlcl> siabket
1114 — ;jni ave.	n. y. r.
(10—25 >
HELPER IN KILN ROOM
SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Kakort u »J i TOVARNIŠKO DELO
Dol »nt idača, stalno, {»ovojna buduenost
Vprašajte: D E L 1 T E l-VS W. _tth ST.	N. Y. C.
(19—25»
MOŠKO in 2ENSK0 DELO HELP WANTED (Male and Female)
DECORATORS ZA uoOno slikarstvo CHINA. GLASS fired colors. Stalno delo. prijetne razmere, izvrstne pla<?e. — Vprašajte:
DE LITE, 128 W. 24th ST., N. Y. C. ______(20—23)