Stev. iS GLAS SVOBODE. Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Chicago, 111. 25. noyembra 1904. leto III Razinotrivanje proletarca. Poleg mnogo druzih sredstev, katere ima dandanes buržoazia na razpolago, da drži k tlom ljudstvo, je tudi današnja "sveta družina". 2e v mladih letih se uči nedorastle otroke, da je družina steber države — današnje korumpirane človeške družbe. Maziljeni, po božji milosti priznani kralji, cesarji in knezi vidijo v današnji družini le sredstvo, ki jim daje material za njih vojaštvo. Vse idiotsko mišljenje, ki se zrcali v pasji ponižnosti- do svojih "višjih", izhaja iz današnje družine. 2c pri sklepanju današnjih zakonov slišimo, da duhovnik svečano pove nevesti: "On naj bode Tvoj gospod". In nevesta odloži vse svoje svobodščine ter se priznava ponižni sužinji svojega gospodarja — soproga. Ako se iz tacega zakona, v katerem se smatra soprog za nekako višjo osebo, še porodijo otroci, tedaj se pomnoži na eni strani tiran-stvo očeta, na drugi pa suženstvo žene in oliok. Oče, ki je tiran v svoji družini bode rekel: "Kaj! Otrokom in ženi naj dam svobodo! Ta je lepa I . . . No, potem bodem pa jaz njih hlapec!" Jaz gotovo ne trdim, da je dandanes lahko vzgojati deco. Ali vsakdo mi bode priznal, da je napram slabotnim otrokom in slabotni ženi lahko igrati tirana. Nežnemu otročiču je kaj lahko zapreti usta s kako trdo, ojstro besedo. Ali drugo vprašanje mi tu sili v ospredje. Ali je ojstra beseda dosegla tudi svoj namen, ali je v resnici poboljšala otroka' Taka vzgoja napeljuje otroka le k hinavščini. Marsikaterikrat bi deca odprto in iasno govorfla s svojim očetom opaznih zadevah, a boji se njegovih trdih, osornih besedij, pogostokrat pa še telesne kazni. OtJok ni več otrok, temveč bitje, ki se'je prilagodilo zahtevam očela ali pa matere. Ali kakor hitro bodo otroku izginili roditelji izpred oči, skušal bode otrok oškoditi se za to, kar mu je bilo prepovedano v navzočnosti roditeljev, njegova umetno pritajena narava se bode pokazala v popolni nagoti. In kaj je gršega kakor hinavšči-na na svetu? Kaj je gršega kakor zatajevanje svojih dejanj? Ako smo socialisti, potem skušaj-mo vzgojiti svojo deco tako, da bodo naši otroci postali v resnici koristni člani človeške družbe, da bodo vsikdar javno in odkritosrčno zastopali svoje misli, nazore in deja nja. Kaj je vendar bolj vzvišenega kakor pripravljati mladino, da bode zmožna vresničiti naše družabne ideale, za katere se borimo z vso silo. Posebno dandanes je vzgoja pomembna, ko nam je treba vzgojiti čvrste, neupogljive značaje, ker ži-vimo v dobi splošne moralne propa-losti, v dobi, v kateri se smatra lice-merstvo, hinavščina, klečeplaztvo, hlapčestvo itd. za človeške čednosM. Učimo svojo deco poštenega obnašanja, pospešuj mo v deci razvoj samostojnosti, povejmo, da je za svoja dejanja odgovorna U svoji vesti in navadimo jo, da bode »z svojega srca odstranila vse nemo* ralnosti istotako, kakor odstranjuje blato raz telo. 2e v naj nežnejši otročji duši vzbudimo željo po svobodi, zajedno jo pa obvaruj mo pred puhlostjo in ničemernostjo. S silo ne bodemo pri otrocih nič dosegli, kajti sila in svoboda sta dva nasprotna pojma, kakor hlapčestvo in neodvisnost. Učimodeco z lepa, ter vzbujajmo v njeni duši ljubezen do vsega lepega, kar vidimo v naravi. Ako hočemo vzgojiti ljudi, prave ljudi, ki stremijo za svobodo vseh ljudi, ki so nasprotniki vsacega tiranska, hlapčestva, hinavščine, hudodelstva ali zločina kakeršnekoli vrste. Prepričan sem, ako bodemo tako vzgojali svojo deco, da bodo naši otroci še doživeli veliki dan, ko se bode mej vsemi kulturnimi narodi lo: "Suženstvo. hlapčestvo is je izginilo s tega sveta." In otroci se bodo nas« spominjali veselo in hvaležno, ko bodemo že mi spali v hladni zemlji. Josip Logalan. Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Iz Petrograda se poroča, da so se Rusi umaknili iz prelaza Da, ko so pričeli Japonci prodirati naprej. Ista brzojavka tudi poroča, da Japonci korakajo proti Sintsintsinu. ^ Japonci so zopet naskočili grič samotnega drevesa. Naskok je bil odbit. Japonci so izgubili preko sto mrtvih. Razne govorice se širijo o obeh vojskah. Z ene strani se poroča, da bodo Japonci poskusili od strani prijeti Ruse, z druge se pa trdi, da obe armadi ostaneti v svojih taboriščih do spomladi. General Nogi dobiva pomožne čete. Japonci delajo močne utrdbe v golobjein zalivu, kar dokazuje, da nameravajo Japonci braniti Port Arthur, ako bi prišli v tak položaj. Drugo baltiško brodovje je od-plulo preti nekaj dnevi na Daljni Vztok. Poroča Se tudi, da je Rusija kupila 4 argentinske bojne ladi-je, ki se bodo pridružile baltiškemu hrodovju na po*u na Daljni Vztok. Avstrija. Veliko senzacijo so napravili pro-tidinastični govori v avstr. drž. zboru, katere sta govorila socialistični poslanec Pcrnerstorfer in pa grof Sternberg, ki ne pripada nobeni stranki. Poslanec Pernerstorfer je rekel, da habsburška hiša smatra avstrijske narode za molzno kravo. Grof Sternberg je pa pogrel afero baron a Ernesta VVallburga, ki je sin umrlega nadvojvode Ernesta in Laure Skublitz, ki sta se poročila v Ljubljani. V knežnji rodovini Metternich Vinneberg so tudi nastali prepiri. Knez Karol, glava rodovine je zapravi ji vec. Sorodniki so vložili pritožbo na fidejkomisno sodišče, ki je jako ojstro {»seglo vmes. Sodišče je postavilo varuha čez grajščini Plaz in Koenigswart, rodbinsko palačo na Dunaj i je pa oddalo v najem. Ogrsko. Na Ogrskem hudo vre v vseh parlamentarnih krogih, ker hoče mi-nisterski predsednik spremeniti dr-žavnoborski opravilnik. Opozicija je sklenila v prvem hipu, da bode pri otvoritvi državnega zbora šiloma zabranila vstop ministerskemu predsedniku Tiszi in predsedniku zbornice, Percelu pi. Bonyliardu. Dijaki in ljudstvo se pripravlja na demonstracije. Ako Tisza ne odneha bodemo najbržc doživeli take čase, kakor za Časa Badenija na Dunaj i, Gradecu, Pragi itd. N Nemčija. Tajnik miins^erstva notranjih del se je ravnokar vrnil iz Dunaja v eUrolin, kjer je bival radi trgovske pogodbe mej Avstrijo in Nemčijo. Iz zanesljivih virov se poroča, da je pogodba v principu že sklenjena, da je treba sporazi^miti ae le glede nekaterih neznatnih točk. Nemški parnik "Gertrud Woer-mann.ki je peljal vojake v jugo-zapadno Afriko, je obtičal v pesku blizo Swakoplanda v jugozapadni Afriki. Nemška križarka "Vineta'' je rešila vse ljudi. Parnik "Gertrud Woermann" je izgubljen Francija. Trapšstje, ki se pozdravljajo drug druzega: "brat umreti se mora" in ki si za kratek, čas sami iz kopljejo gomilo, v kateri počivajo po smrti, niso le pobožni katoličani, ampak tudi zviti in premeteni trgovci. Samostan "La Grand Trappe' pobožnih trapistov je kupil leta 1894 od neke vdove Arnoulin 12 hektarjev zemlje za 6200 frankov. Zviti menihi so po nečem svojem bratu, kemiku že pred nakupom dali preiskati zemljo, ki je bogata na porcelanu. Takoj po sklenjeni kupčiji so ustanovili delniško družbo s 16 tisoč delnicami po ^00 frankov. Za 6200 frankov so dobili okroglih 800.000 frankov. Vdova Arnoulin je zahtevala nekaj odškod nine od pobožnih bmtov, ker ji ni bila preje znana vrednost zemlje. A tu je slabo naletela Brumni pridanimi so ji vsako odškodnino kar na kratko odrekli. Sedaj je vdova vložila tožbo pri sodišču Mortagnu proti trapistom. Sodišče je vgodilo tožbi vdove. Ali otroci božji se niso hoteli podvreči sodbi človeških otrok. Vložili so pritožbo na pri-zivno sodišče v Caen, ki je pa potrdilo prvo sodbd. In ubogi, zviti, premeteni, pobožni in sveti trapisti so morali plačati zemljišče po cenitvi strokovnjaka, dasi jih je srce bolelo, ko so šteli novce vdovi Arnoulin. Italija. V nadškofijski! v Palermu se je pojavila za klerikalce jako neljuba afera. Zadnje leta se je vprav malo brigal za gospodarstvo v nadškofi jstvo. To ugodno priJiko so vpo-rabili njegovi sorodniki in prijatelji, da so kradli kakor srake. Ko je papež zvedel o teh lopovščinah je poslal patra Riela v Palermo kot u-pravitelja. Le ta je nastopil z vso strogostjo. Ali to pa ni bilo všeč vsem sleparjem in farjem, ki so si polnili svoje nenasitne bisage. U-stanovili so listič, v katerem so 06-rekovali na najnesramr.ejši. način upravitelja. Končno je bil urednik aretiran, in pri hišni preiskavi se našli kompromitovalna pisma, katere sta pisala dva kanonika. — Namen posvečuje sredstva, to se je še vsikdar pokazalo pri farjih, če se je šlo za denar. Manifestacij, katere so priredili talijanski buržoazijci radi izgredov v Inomostu proti Nemccm se socialisti niso vdeležili. V to svrho so izdali manifest, v katerem povdarjajo, da se takim demonstrantom ne morejo pridružiti, ki odobravajo, ako Talijan umori Talijana. S tem so očrtali umor, katerega je zvršila policija,- ki je streljala na talij anske kmete. Takrat se je šlo za siromake, radi tega so se bogatini popolnoma strinjali z umori. V Inomostu se pa gre za sinove imovitejših slojev, radi tega je vsa talijanska buržoazija iz sebe. Rusija. Iz vseh krajev Poljske—Ruske prihajajo ptnočila, da nočejo oditi rezervisti na Daljni Vztok. da nočejo oditi mirno kakor teleta v klavnico. Mnogo častnikov in podčastnikov je pobegnilo preko nemške in avstrijske meje. Mnogo begunov, katere so zalotili na begu so ranili in vbili. V nekaterih mestih okolu Varšave je prišlo do pravcatih pouličnih bitek. Vbitih je bilo tudi mnogo častnikov in prostakov Vojno sodišče v Varšavi je dalo vstre-liti 20 voditeljev. Mej ljudstvom povsodi vre. Ob državajo se tajni ljudski shodi, na katerih se zahteva ustavo in pa k> nec krvolitja na Daljnem Vztoku. V mogočni, sveti Rusiji, ki je ideal vseh ponižnih, klečeplaznih, hlapčevskih duš, vseh lakajev, vseh kastrirancev, torej vendar poka na vseh krajih. Ah, to bode najslavnejši dan, ko se bode zrušilo rusko tiranstvo, ruskemu narodu bode pa zasijala zlata svoboda. Ruski list "Iskra" poroča, da pogineva patriotizem na Ruskem kar dokazujejo razni listi iz Besara-bije, Odese, Nikolajeva in Poltave. Ko je hotel v Lugansku duhovnik blagosloviti rezerviste, so mu vojaki zaklicali, da naj čita mašo-zadušni-co, ker njegov blagoslov ne bode nič izdal. "Vi verujete vsi v boga, nas pa pošiljate v smrt." Vse skuša pobegniti preko meje Neki avstrijski uradnik trdi, da je iz necega obmejnega ruskega mesta pobegnilo nad 600 oseb. Na postaji Razdelnaja je pobegnilo 500 mož, v Nikolajevu pa 300 mož. Vojake morajo pogostokrat zvezane položiti v železniške vozove. V Sewastopolu so vojaki ponujali puške občinstvu. V Poltavi je hotel neki železniški uradnik naložiti rezerviste v tovorne vozove. Vojaki so rekli, da niso prešiči in so se postavili z orožjem v bran. Neki sodrug je vprašal mimo-korakajoče vojake, zakaj gredo v vojno. Neki vojak mu je odgovoril: "Mi? Ne gremo prostovoljno v vojno. Car nas pošilja, ker hoče imeti prekleto Mandžurijo. Naj jo hudič, vzame." Nelft drugi vojak je zaklical u-radniku, ki ga je hotel radi razžalitve naznaniti: "Pes ubijem te; jaz grem za tebe v smrt, in ti se čutiš razžaljenega." Oficijelnim ruskim telegramom ne veruje nihče. Ljudstvo govori splošno: "Japonci so tepeni, naši pa padajo." Turčija. V Macedoniji so zopet pričeli nemiri. V vasi Zabandaja so bili u-morjerti duhovnik Stojan in njegova brala. Morilci so zažgali hišo, v katefi so sežgali ženo in eno dete Stoj ana. — Že nekaj let sem se mori, kolje in požiga v Turčiji. Evropske velesile, ki so krščanske, pa niti z mezincem ne ganejo, da bi storile konec mor j en ju in ropanju na' Balkanu. Res, lepo krščanstvo je to. Apieriške vesti. Volitve. Vspehi zadnje volitve za socialiste so tako ogromni, da kapitalisti v svojih umazanih glasilih vse svoje hlapce in lakaje kličejo v boj zoper socializem. Ameriški kapitalisti, ki so vedno sanjali, da v Ameriki niso tla ugodna socializmu, so razočarani. V državah, v katerih smo imeli pred 4 leti kacih sto glasov, smo letos dobili tisoče. Število socialističnih glasov se je posebno pomnožilo v teh državah: Illinois 75,000; New York 48 tisoč; Wisconsin 45,000; California 30,000; Ohio 30,000; Pennsylvania 25,000; Indiana 25,000; Iowa 18 tisoč; Minnesota 15,000; Washington 15,000; Kansas 11,000; Michigan 10,000; Missouri 10,000; New Jersev. 0,000; Oregon 6,000; Ne-Waska^tJOOT^"Connecticut 5,000; Idaho 4,000; Utah 4,000; Kentucky 4,000; Maryland 4,000; Arizona 3,000; Maine 2,000; Vermont 1 tisoč. Sodrugi, ako bode prihodnja štiri leta izrabili, tedaj se bodo naši glasovi potrojili. — Na delo torej sodrugi ! ••Veliki dan". Dne 19. nov. so odkrili v Wash-ingtonu spomenik Frideriku, veli-cemu. Nebroj trompet je naznanjalo ameriškemu ljudstvu, da se odkriva spomenik, katerega je nori Vilček, nemški cesar daroval ameriškemu ljudstvu. Ta dar je izročil nemški ooslanec, baron Speck pl. Sternberg, po domače Speki predsedniku Rooseveltu, ki ga je sprejel V imenu ameriškega ljudstva. Ta spomenik stoji pred vojaško šolo, kjer bodo postavili še spomenike Aleksandra, Cezarja in Napoleona, kef pravijo, da so bili to veliki vojskovodje. Res, čudo, da pripoznajo v veliki republiki vrlih in svobodnih mož le kronane glave velikim vojskovodjem, ko zgodovina pozna še druge može, ki so jih daleč nadkri-Ijcvali. — Seve, noremu Vilčetu se niso hoteli zameriti, in v to je bilo treba poiskati nota, ki jih je popeljal iz zagate. Naša nasdnlška oblast. Naša naselniška oblast ie odločila, da neki 21 letni mladenič, ki ima bogatega strica y Newarku, ne sme stopiti na ameriška tla, ker mu primanjkuje inteligence. To je prvi slučaj, ki se je pojavil na Ellis Is-landu. Ali ta slučaj je za nas Slovence vclcpomemben. Klerikalci v stari domovini sgitujejo z vso silo, da bi se znižalo število let za šolski poduk na deželi, češ, da bode to kmetom v korist. 2e dandanes sto-jf šolski poduk v stari domovini na zeto nizki stopinji, ker nedostaje sredstev, ker primanjkuje učiteljev in šol, a še to kar imamo, hočejo klerikalci poslabšati s tem, da bi se znižalo število let za šolski poduk. Ako se to vresniči, potem ^>>tane ogromni večini sloven'kega naroda Amerika zaprta, ker bole načelni ška oblast zavrnila naseljence, ko j itn primanjkuje inteligence To dejstvo govori jasno, la je skrajni čas, da se združijo vs' krogi v stari domovini v močno falango proti klerikalizmu, kojim je v res niči napredek naroda na srca. Priznajmo odprto, da bi bilo že polovica slovenskih kmeti; na bobnu ako bi ne bik) ameriškega to- larja, ki je odvrnil to pret.čo pošast. Onečaščeni. Farmer j i v Dunklin in Perniscot okraju v državi Missouri pobirajo podpise za prošnjo, v kateri prosijo, da se oba okraja priklopita državi Arkansas, ker je večina ljudstva v državi Missouri glasovala za Roose-velta. — Mi mislimo, da je pač vseeno, če je kdo glasoval za Roose-velta ali Parkerja. V principu sta si jednaka, torej čemu izbirati. Hudobna nakana spodletela. Državni pravdnik Trowbridge je umaknil tožbo proti 43 osebatn, ki so bile obtožene, da so v zvezi z dinamitno raztrelbo na postaji Independence v Coloradi. Dva rudarja sta bila 5 mesecev v preiskovalnem zaporu, drugi so pa bili svobodni poti poroštvom. To dokazuje jasno kot beli dan, da so kapitalisti priredili raztrelbo, da bi spravili voditelje lelavcev na vislice. A ta hudobna nakana je spodletela. Izkoriščevalci priporočajo tiranstvo. Dne 30. nov. 1.1. bode obdržavala zloglasna Parryeva "Citizens Industrial Association" svoje zborovanje v Atlantic City, N. Y. V orilog temu zborovanju jc Parrv izdal letak, v katerem grozno zabavlja na organizirane delavce in socializem. "Pred 45 leti" tako piše razupiti Parry, "je bilo potrebno pdstraniti suženstvo. Sedaj je pa treba odstraniti tiranstvo organiziranih delavcev in pa zastaviti pot socializmu. Organizirani delavci so v Avstraliji dobili nekatere kraje popolnoma v svoje roke. Ali naj dovolimo, da dobe dclavci javno moč in kontrolo v svoje roke?" Ta letak razunitega Parrva dokazuje, da Parry živi v smrtnem strahu. — No, g. Parry! Ako delavci dobe javno moč in kontrolo v svoje roke, vam ne bodo storili nič zalega, le prisilili vas bodo, da bodete postali koristen član človeške družbe. In vprav tega se Parrv boji! Far — denunciant. Miquela Nicdaota, ki na državne stroške študira na državni univerzi v Normalu, je župnik J. J. Burke denunciral pri vojni upravi, da je napisal članek v vsevčeliščnem listu "Vidette" proti raznim farjem in kutarjem, ki žive o žuljih in sragah filipinskega ljudstva. Seve je dobil dijak radi tega strog ukor. Ta sličica nam zopet dokazuje s, kakšnimi sredstvi sebo nje smrti nje nasledniki sklenili mir ž njim. Toliko v pojasnilo vsem istim, ki smatrajo Frica za najslavnejšega vojskovodja. Stavka voznikov. Po nekaj dnovih je stavka voznikov, ki vozijo pohištvo, končala s popolno zmago stavkujočih. Vozniki v Chicagi, kojih organizacija šteje približno 32 tisoč so zagrozili s splošno stavko, ako tvrdka, ki je tako frivolno provzročila stavko, ne zadosti vsem zahtevam stavkujočih voznikov. Ta grožnja je vplivala toliko na trgovce, ker so se baii, da bodo imeli veliko izgubo pri nakupovanju božičnih daril, tla so posredovali pri zavezi veletrgovcev s pohištvom v prid stavkujočim. — Kjer je sloga, tam je moč! Amerikanskl pridelek. Letos se je pridelalo 2453 milijonov bušljev koruze. Le leta 1892 in 1899 se jc pridelalo nekaj več koruze. Krompirja se je letos pridelalo 333 milijonov bušljev, lansko leto se je pridelalo le 247 milijonov. To dokazuje, kako lažnjiva so bila poročila kapitalistov o slabi ameriški letini. Seve kapitalisti so lagali, da se tem lož je iztisnili denar iz ameriškega ljudstva. Kapitalistični umori. Toronto. — Voz poulične železnice je zadel ob.tovorni voz. Rezultat: 4 mrtvi. New York. — V tvornici Dower, Rockaway and Port Oram Gas Co. v East Doweru so se zadušili trije delavci. San Francisco. — V neki veliki prodajalni se jc vnel plin. Nastala je močna raztrelba. Rezultat: i težko ranjen. St. Joseph, Ma — 'Vre poulične železnice je povozil 94 let staro žensko A. Groetze. Grand Crossing. — Tu sta se razletela dva rezervoarja za plin. Re-sultat: 30 mrtvih, še več pa ranjenih. Raztrelba je bila tako močna, da so v obUžju popadali vsr dimniki raz hiše, ter da so zdrobljene vse šipe v okolici 74. in Chicago ulice. Plinarna je popolnoma razdejana. Naš zastopnik Frank Petrič o-biskuje sedaj rojake v dri. lTt«h ter nabira naročnik« za "Glas Svo bode". On Je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Svobod«" in Koledar. Upravništvo "01. Sy." V dobi industrije se smatra jačenje in tatvino za največje I delstvo, seve le malo tatvino, like tatove se pa časti m 1 "Glas Svobode" IT$e voice op Liberty] Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. "Glas Bvobodo" Izida vsaki petek to velja za AMERIKO: xa celo leto................11.50 '» pol leta .................75c ZA EVROPO: M celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron B Ealetrd »t tha l'"tt Offlo« »t Chio»|(o, III., M Second Cliu« Matter. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopiso in posiljatve jo •ledeni: 401iih Svobode' 563 Throop at. Pilsen Stu. Chicago, 111. Društvene vesti. Društvo "8lavlja1' »t. 1. S, N. J. v Chlcogu, 111., Ima svojo redne me-sočno sejo vsako drugo nedeljo v meseci: v Naročnl dvorani na 687 8. Centre Ave. , John Duller, tajnik, 12 W, 25th St., Chicago, 111. Društvo - Bratstvo" št. 4 Š. N. P. J. v Steel, O. ima svoje rodne mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata J o h n R o b o 1 a v Steel, O.. , t Društvo "Naprej" fit. B 8. N. P. J. v Clevolandu Ima svojo rodno mesečne soje vsak prvi četrtek zvečer y mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clair Str., Cleveland, O. ' DruStvo "Bratstvo" St. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nodeljo v me-bgcu v prostorih brata Frank Miklav-člča na Sjrgen. V mnogoštevilnem pri-Btopu k omenjenemu drufitvu vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa, Ima svojo rodne mi> 1 sečne seje v^ko prvo nedoljo v mesecu v dvorani nemSke sveže. SomlS-ljenlkl se vabijo v druStvo. DruMvo "Delavec" St. 8. 8. N. P. J. ■ v So. Chicago, 111,, ima svoje redne nwečne seje vsako prvo nedoljo v meseau v društvenih prostorih na '<» Oret-n nay Avo. Ako hočeš imeti fino slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. ZA amenko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobo Batno pri Slovencu John Golob 203 Bbidob St. JOLIET, ILL. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom aold filed, jamčeni za 20 let. Kolo- Bovje na razpolagoElgln ali Waltham. Zdaj Bamo , $12.50 | Moi, odreči svojo ženo in kupi ji \ uro za božično darilce, Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, III. Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirnna vina. Kdor pijo nase vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju] pokusil boljšo kapljico, Vsi dobro doali! - 0 ■ipfww i#r Uowhsiv? KtWVm iBS^fl d NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u prilubjenaum unijiskemu krojaču 772 So. Halsted na vogalu W. 19th Pluce ki čisti in popravlja tudi žen-Bke in možke obleke. Gospod Tyl jo Slovan ter dobro znan mej Slo* venci vBled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih ceu. 11emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče šo popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti a zlatom ali bto-brom, knr ti za vselej dobro in po j najnižji ceni nnpravi [ Dr. B. K. Simonek v Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Severov Zdravilski Almanah I>a zadostimo neStevilnim zahtovam za riaS almanah, sodaj naznanjamo, da Je Izdaja za leto 1905 Bedaj pripravljena. Knjiga Je bila povečana na G4 strani, ima novo vstrajno barvo In nlkakorfinlh stroSI-ov se nismo bali samo, da zamoremo občinstvu podati knjigo zanosljlvlh virov v slučaju bolezni. V knjigi boste dobili tudi Interesantne statistike, poučljlvo branje in humor, ter tudi 12 strani za družinsko rabo. Ta almanah Je popolnoma prost. Če telite dobiti jednega, vpraSajte lekarnarja In dobili ga bodete. Ce ga no morete dobiti na ta način, piSlte nam. In poslali vam ga bomo direktno. Tiskan jo v C50.000 iztlslh ln v 9 različnih jezikih. Ml tudi poSUJamo nafta izvrstna Severova družinska zdravila direktno, če lekarnah no moro ustreči. V taclh Blučajlh ml plačamo poStnino za naročnino po |1.00 In vISJe, Ce poSljeto denar z naročilom. Za J5.00 dobito , zdravil v vrednosti |G.OO. Severova družinska zdravila. Severovo zdravilno Mazilo ozdravi opekline, prasko, Sivcrov Regul»»or za ienske Je najzanesljivejše zdrn- otekline, bulo, Izpustke, solnčarlco itd. Cona vilo pri vseh boleznih žensk. Cena »1.00. 25ct., b pošto 28ct. asverovo Zdravilo zn Obistl In Jetra krepi Jetra, utrja Severovc Jeterne kroflljlce delujejo na vse prohav- obistl, odstranjuje vodlno kislino, kamenčke, me-Ijavne prgane, zdravi zlatenico, zabasanost, glavo- burni katar Itd. Cena 75 ct., ali fl.2B. l)Ol. To so najboljše krogljice. Cena 25ct., s poŠto 27ct Severov Žlvljenskl Balzam pospešuje prebavlj inje, uravnava črevesje, pomnoži kri In sili organe k Severovo Zlato Mazilo za oil ozdravi vnetje, vneto naravnemu delovanju; ozdravi zlatenico, kro- trepalnlce ln prepreči takozvanl ječmen. Cena ialmSM08t !n xapečenost. Cena 75 centov. 2Cct., b poŠto 28ct Severov Zdravilni Obllž preieno naglo revmatlzem. Sev.rovl PraSkl zoper Glavobol pomagajo zoper nor- bolečine v Členkih, v prsih In ledinah. Cena vozni slftvobol. Cen« 25 ct 25ct. s pošto 27ct. . ' Severovo Mazilo zoper Garje je Izvrstno sredstvo Severove Cold Cure Tablets odpravi prehlajenje v zoper garje, Izpuščaje ln slične kožne bolezni, enem dnevu. Cena 25 ct., s poŠto 27 ct Cena 50 ct. s pošto 68 ct. Severov Balzam za Pljuča Je-pozitlvno zdravilo zoper severovo zdravilo zoper mrzlico Je zdravilo, ki z go- kaSelJ, prehlajenje, prsne In vratne bolečine ter tovostjo pomaga zoper mrzlico, malarijo, bolečine prepreči sufilco. Cena 25 ct. all 60 ct. v kosteh Itd. Cona 75 ct Severovo Olje «v. Gotharda odstrani bolečine v mISI- 8everovo Mazilo za Lase pudelujo lasom prijeten I call ln členkih, rovmatlčne bolezni, otekline, zvl- vooj jn |ep blesk ter jih lepo umehča. Cena I njenje. krče. vnetje, bolečine v križu itd. Cena 25 ct g po^t0 31 ct. I 60 ct ! _ " .„ .„, ... . , . __ . , , . . severovo Zdravilo zoper Katar pomaga zoper pre- ; Severov Krlčl.tllec ozdravl-kotao in krvne bolezni. v\laTl, pr, no9m,m kataru, nahodu ,„ bule In gnoječe se rane Skrofeljne, otrovanje laauJkaiJu n06U. Cena 25 ct. s pošto 28 ct. 1 krvi. omrtvelost Cena 91.00. ! Severov Želodčna Grenčlca krepča prebavljavne or- Severovo Zdravilo zoper Kurje Oko odstrani takoj gane, pospeSuje zdrav apetit, zdravi dlspepsijo. vsa mehka ln tvrda očesa. Cena 25ct., s poŠto zlatenico ln slaboet Cena 60 ct, ali $1.00. 27 centov. Severovo Zdravilo zoper Revmatlzem je najboljše 8everova 8rčna Tonlka uravnava obtok krvi, krepi Bredstvo zoper revmatične bolezni, zmaaJSa ote- živce ln srce. Najslgurnejše zdravilo pri prčnlh kline In odstranjuje I« života strupene »novi. boleznih, ooetrpeloeti in duftevnem razburjenju. Cena 11.00. C™* neje — po znamenitem obisku pri Oswaldu se je odpovedal predsed-ništvu ter tudi druge rotil naj od-lože odborniška mesta, Po tacem splošnem pritisku,sva ostala,le dva na svojem mestu ter storila vse mogoče, da sva ohranila j>odružnico propada.1 Boj je bil luKl in težak. Le resna volja je pomagala do popolne zmage. Nasprotniki organizacije so se posluževali najgršth sredstev, da bi uničili mlado delavsko organizacijo, Najprvo so poskusili s prigovarjanjem. A ker ni to pomagalo, so nastopili policaji, orožniki in priganjači. Farji, ko so uvideli, da vse drugo nič ne izda, so priqeli znova strašiti z hudičem; peklom itd. Pri tem delu pa se niso posiužili delavcev, ampak njih žena, oziroma mater, sester, bratov in otrok. Ker nisem imel žene, ne dece, posiužili so sc moje matere in sestre. Vsikdar, kedar je bila prva ali druga v Idriji, sem moral poslušati vsestranska svarila. Povedala sta mi večkrat, da je ta ali oni direktno prosil, naj zapustim organizacijo. "Gosposka bode najbržc tako nastopila, da bode vsakdo imel dobro delo, kdor ni socialist. Naobratno bode pa vsak socialist ob delo." — Tako sp sc glasila navadno svarila. Končno so nas še opominjali, da bodemo nazadnje zaprti in slednjič, kaj bode z našo dušo. Neštetokrat je moja mati vzdih-nila: "Oh, Simen, šimen zapusti to demokracijo! Vsaj lahko živiš takol Kaj bodeš skrbel le za telo in druge I Skrbi za svojo dušo I" Zaman sem ugovarjal, da delavec, ki ne skrbi za tovariše, tudi za se skrbeti ne more. Da je posameznika skrb le v skupni organizaciji. Skrb za dušo sem pa s tem utemeljeval, da kdor ne skrbi za telo, ne more skrbeti za dušo, ker je telo tempelj duše. Kdor spoštuje dušo, mora v prvi vrsti skrbeti za dostojno bivališče duše. V nekterih zadevali ml je mati potrdila, ali vedno pod opazko: "Jaz pa mislim, da je vendar tako prav, kakor učijo gospod." Ko sem necega pondeljka jutro spal v eni in isti sobi z materjo, v najslajšem senu, začujem glas': "O šimen. oh Simen I Ali si slišal?" Ko se prebudim iz spanja ter čujem obupne materine klice, me je obšla nekaka zona. Ali me kliče kterih tovarišev, ki se vrača pozno od po-nočevanja ali pa kteri mojih zakletih sovražnikov, tako sem naglo premislil. Kar me mati znova opominja: "Jaz sem pa mislila, da si slišal, saj si se oglasil." Bil sem malo v zadregi, a končno uprašam mater: "Kdo me je neki klical?" Mati je odgovorila: "Jaz sem .pa vprav mislila, da si čul. Saj si se oglasil. Nekdo je zaklical: O Simen I Nehaj tako živeti I Zapusti demokracijo in vrni se zopet k bogu I" Jaz sem bil temu položaji kmalu kos, in vprašal sem sočutno svojo mater: "Kdo vas je to naučil? Jaz ne verujem, da bi me bil kdo drugi klical, nego vi. Povejte mi, kdo vas je naučil. Sami si niste izmislili tega klicanja." Moja odkritosrčna in poštena mati je bila v vidni zadregi, a vendar je odgovorila: "Nikdo me ni učil. Res, nekdo te je klical, jaz sama nevem kdo." Ko sem jo nadalje opominjal, da me je sama učila, da ne smem lagati, ker je to grdo, sedaj se pa sama laži poslužuje in da sc ji ne dozdeva to ostudno, mi je odprto priznala: "Gospod so mi rekli, rtaj še to poskusim. Ako ne bode to pomagalo, potem drupo ne pomaga, kakor da molim za tebe." Da je mislil idrijski far prirediti tem potom čudež po milosti porodnice božje, mi je bilo takoj jasno. Jaz temu prekanjenemu farškemu poskusu nisem podlegel in še danes cenim visoko socialistična načela. Nasprotno pa hudobne farške načrte do dna srca sovražim. Dandanes pa smelo in javno pri-poznatn, da je bil nameravani čudež ponesrečen. Upam, da sem s priobčenjem te dogodbice dosegel svoj namen, da čitatelji "Gl. Sv." prično razmišJja-ti, kakih sredstev se poslužujejo farji v dosego svojih namenov — da bi še v prihodnje molzli in izsesavali ubogi slovenski narod. ZAHVALA. Vsem, ki so pripomogli, daje veselica društva "Slavije" št. l."S/ N. P. J." tako sijajno vapela, se v imenu društva najtoplejše zahvalujem. Istotako se osebno zaliva-litjem vsem, ki so mi pripomogli v tekmovalni borbi z g. Frank Mladičem do zmage, ker moram odprto priznati, da Bern imel vstraj nega tekmeca nasproti. Frank Klobučar, selnosti zapravil težko jjrislužene i novce pri teh lenuhih. Čudno je, i da vlada, ki. hoče vedno tako oče- i tovski pokazati ljudstvu, take lenu- I hc ne kaznuje. Vprav ij^robe, Še ščiti jih; igralnice so tu tako javne, i kot cerkve ali pa šole. Človeku se : tu tisiljujc misel, da mora biti vlada | ž njimi v nekaki zvezi. Slovenci žive v East Butte, M«?ad- i erwille in drugod, vse laztrescno okoli centroma. Življenje teh je po večini, kakor povsod, mlačno; taki < so po večini tudi Hrvatje in Primorci. Nad toimaso ima Amalgamated Cooper Co. svoje dohadajc-iije, kajti tako brezbrižnih in lahkomiselnih ljudi kot je ta trojica, jih menda nc najdeš pod solncem. Saj drugačen tudi človek ne more biti, ako se noče ničesar pametnega učiti. Naši rojaki 85 ~lstot. od teh raje posedajo po gostilnah, mečejo karte, prodajajo neslane dovtipe in neumnosti. V takih razmerah ni čudo, ako postane človek neotesan, surov, da se mu surovost že čita na obrazu. Od takih ljudi je torej samoumevno. da se ne more pričakovati kakega političnega prepričanja ali kake pametne besede, kaj še le o zavednosti njegovega stanu napram kapitalistom. Pred volitvami je bilo opažati, da so postali kapitalisti nekam flegma-tični, vse se hoče navidezno blagohotno popravil kar so zakrivili. Tista običajno ostra disciplina je postala čisto mehka. To je bil navaden kapitalističen manever, kajti gledati je bilo treba, da se volilcem nezamerijo, ker inače bi bilo premalo tistih tako važnih glasov. Ti gospodje kapitalisti pa tudi poznajo pasjo ponižnost teb nesamostojno mislečih ljudi, ti gospodje dobro vedo, da vsaka njih prijazna beseda, vsak enoočesni pogled pridobi vso naklonjenost teh nezavednih ljudi. Toda, ko so se končale volitve, ko so dobili kapitalisti od delavcev kar so pričakovali, tedaj minejo prijazni pogledi in sladke besede. Na vrsto pa stopi zopet stara pesem — staro suženjstvo ... V državi Montani. v IJutte, Helena, Anaconda itd. smo doživeli, da nas sla obiskala E. V. Debs in B. Hanford, socijalistična kandidata za predsedništvo. Oba sta imela imeniten govor, in ljudstva se je kar trlo o':olu njiju. Ljudstvo je prirejalo velikanske ovacije tema delavskima kandidatoma. Kasneje so bili socijalistični govori vsaki večer na Broadway St. v Butte. Za časa volitev je stranka etablirala tudi svoj list 'The Proletariat", ki izide vsako soboto. Bržkotne, ostane list še zanaprej v Butte. Ob času volitev je izhajal tukaj pamflet, ki je tiskan v treh jezikih: hrvatskem, italijanskem in angleškem. Pamflet ima naslov: "Sla-vensko jedinstvo", in ima edino — po Frank Sakserju iz New Yorka — umazani metodi, namen, prodajati republikanskim kapitalistom svoj narod. To umazano cunjo, prostituirano stranišče republikanske stranke, urejuje Mihael S. Chu-da, nek južni Dalniatinec, kateri se živi ž zgolj republikanskimi odpadki v obliki umazanih cunj. — Fej I — Dolžnost mi veleva še, j)ovedati mojim bratom Ameriki, ki se trudijo za svojo eksistenco, predno zaključim ta skromen dopis, sledeče: l'sdk trpin, vsak slovenski de-lavec v Ameriki in v domovini naj si zapomni kdaj jtf Frank Stikser ir iVftf Vorka prodajal ameriškim kapitalistom slov. delavce. . .Slovenski proletareil Pokažite, da tako Časopisje, ki izdaja svoj pro-lesarski narod v roke omeriikim kapitalistom ni vredno druzega, kakor da pogine. Vsem slovenskim delavcem v Ameriki, ki čitajo "Glas Svobode" pa kličem iskreni pozdrav! in naprej I za svobodo, jednakost in bratstvo. J. M. M Butte Miner. Ponesrečeni čudež. Piše Ceienski Simen. .Za vse to sc imajo idrijski delavci zahvaliti le župniku Gnjezdi in pa katehetu Oswaldu, poleg pa še za sedanjo močno organizacijo. Ko je leta 1896 "rudarsko društvo avstrijskih planinskih dežel" ustanovilo svoji) podružnico v Idriji, tedaj sc je pričela vsestranska gonja proti tamošnjim socialistom. Liberalci, klerikalci, obrtniki rudniško vodstvo, sodišče, farji, vse se je združilo proti članom rudarskega društva. Vsled te zarote vseh tepcev in nazadjakov ni torej čudo, ako je bila prve dni podružnica na pragu propada. Na ustanovnem shodu izvoljeni predsednik je takoj odšel k Oswaldu. ki ga je pokrep-čal z vinom in smodkami, kar je kasneje sam pripovedoval v "Slovencu", najbolj farškem in delavcem nasprotnem listu. Par ur kas- Butte City, Mont. Začetkom novembra. Cenjeno uredniško Glas Svobode! — Mogoče, da vas obde izne-nadil moj dopis, ki je menda prvi iz tega kraja. Čudili se bodete mogoče zato, ker ste si morda domišljali, da tu ne živi živa slov. delavska duša, ki bi sc zanimala in razločevala slov. časopisje v Ameriki, po merilu in delovanju, po Ameriki in druogd seznajo, da Vprav radi tega, da slov. delavci po Ameriki in drugod seznajo, da živi tu par zavednih ljudi, ki čutijo s svetovnim delavstvom, zavedajoč •1 se svojega razreda, me je napotilo stopiti s par vrsticami v javnost. Kdor naših slov. proletarcev je že prepotoval državo Montano iska-je si trdega dela, je brezdvomno prišel v Butte, -kjer ima "Amalgamated Cooper" družba svoje velikanske bakrene rudnike! V teh rudnikih dela okoli iC.uoo delavcev razne narodnosti, med temi je 30 odstotkov slavjauskega naroda; od teh Slavjanov lahko odštejemo 500 Slovencev. 'Mesto je samo nasebi neprijetno; včasih po celi dan pre-preženo z gostim dimom, ki prihaja z raznih topilnic za baker in drugih rudnin. Ta dim ima v sebi gotove količine žvepla in druzih strupenih plinov. Zrak je včasih v okrožju čisto okužen. Cele planjave okoli Butte so' pokrite s temno zelenim bakrenim prahom, ki ga je nanesla voda ali pa veter. Navadna življenje je v mestu živahno. Povseh lokalih trgovine je opažatj, da je promet v najlepšem cvetju, katero vse je odvisno od bogatih rudnikov in pridnih delavskih rok. Butte ima značaj, velikomestnega življenja, dasiravno mesto ne šteje preko 60.000 ljudi. Lahkoživcev, pustolovcev, igralcev in druzih pridani-žev, ki se hočejo preživeti in obo-fjateti od žuljev in srag delavcev j[» na vseh koncih in krajih. Mar-sikak Slovenec je v svoji lahkotni- Dopisi. Milwaukee, Wis. 12. nov. 1904. Iz vseh večjih slovenskih naselbin širne Amerike je 'Gl. Sv." prinesel marsikak zanimiv dogodek izza kulis žegnancev. Le o našem vrlem in dičnem Lojzeku sc molči, kakor dar si pa štejem v svojo sveto dol-dar si pa šteejm v svojo sveto dolžnost da g. Lojzka izpostavimo javni kritiki. Pred kratkim je obiskal neccga bolnika, da bi mu podelil zadnje zakramente. V svoji pijanosti je pa nared'1, kakor oni tonzuriranec, ki je v Stepanji vasi pri Ljubljani čital mašo. Pustil je boga doma, bolniku je dal odvezo, češ, je že božja volja, da je ostal ljubi bugcc doma. Bolnik ne bode do prihodnjega dne umrl, saj drugače hi bil bugec sam k njemu prišel. Tako je najbrže naš Lojzek premišljeval, ko je zapazil, da nima bugca pri sebi. Morda tudi ne I Kdo ve? Ali v nekterih zadevah pa moramo le pritrditi g. Lojzku, da je "kunšten gaspud" Ko si je izbiral fajmoštrovsko je pokazal, da zna več kot hrtiške peči in jabolka jesti Ta vzor fajmoštrovke ne vodi le spretno njegovo gospodinjstvo, tum-več mu ere tudi v vseh njegovih' poslih na roko. Neccga dne sta prišla poročenca le z eno pričo, ker je druga priča malo zaostala. Ali g. Lojzku se .je mudilo. Bili so vsi v veliki zadregi. Kar sv. duh razsvetli pamet Lojzkovo. Dal je poklicati fajmoštrovko, in ta je nado-mestovala izostalo pričo. Nam dosedaj še ni znano, da so priče v krilu tudi veljavne. Ali morda sc motimo! Mogoče je tudi, da je gospa afjmoštrovka za slovesen akt oblekla hlače, katere v fa-I iOVžu menda že tako vedno nosi. šepridem. Slovenska Narodna (||j|) Podporna Jednota. h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stosirn, 500 8. Centre Ave., Chicngo, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown Pn. I. tajnik: Mabtin.Konda, 5fti Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pbthic, 66? Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fkank Klobučak, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, III. i Dan. Badovinao, P. p. Box 198 La Salle, 111. Nadzor- ) j0HN Veiibčaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. niki: | Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. . i Jos. Dulluk, 410 Washburn Ave., Chicngo, III. Ttnl 1 Mahtin Potokah, 564 S. Centre Ave., Chicngo, III. ( Moiioli Mladic, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. n . .... \ John Vkkščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Uolniski ' Jo8 £)ULLEKi WnBhtmrn Ave., Chicago, III. mo«: i Anton Mladič, 134 W. 19th ^r., Chicago, 111. Odt>or S. N. P. .1. ima van k i tretji četrtek svojo redno inosočnoBe-jo. Opozarja bo vse člane, ki iumjo vprašanja doodbora, da pravočasno doposljejo svojo dopise prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati naI. tajnika Martin Kouda; denarne poslljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. ' Društvo "Triglav" st. 2 r La Salle, 111.: JoBip Murn št. 450; Louis Zupančič št. 151; Tomi Golobifi št. 452; Matija Povšo it. 458; Jernej Ciril št. 454; Mihael Brevar št. 455; Frank Zevnikar št. 456; Društvo šteje 68 udov. Suspendovanje. Društvo "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Anton Benedik it. 413. Društvo šteje 11 udov. 1 MADTIN ICON DA I. r.. tainlk. Obrnite se zaupno na nas > ^ > r/—. ^^ kadar hočete odpreti saloon (flU (1H ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naš«! izborilo pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kuptjjo« Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, m kar Ixxlete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno dežano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. ATLAS BREWING CD. če tudi ni na njih podlagi. Ako bi bili Slovenci povsod v tako tesni zvezi med seboj, kakor smo tukaj, potem bi odpadel inarsikak prepir, ki jo v občnem oziru Slovencem v Ameriki le na kvar. Ivan Faiujan, tajnik. KJE JE Jurij Potech, doma iz Selit Pr» Adlešicsh, Dolenjsko. Zn njega bi rad zvetiei njegov Bin. Odgovori naj se pošljejo Matiju Petechu, 503 Throop Str. "> Listu v podporo. John Kaiser.............$1.25 Ignac Zleinbergar.........30.25 Somišljeniki naročajte in trtpo-ročujle svoje časopise. ____ Socijalisem je postal sila, s katero morajo računati vse stranke. kalifornijsko vino naprodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyanl. Dobro črno in belo vino po 85 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; riBling 55c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik po $2.«f> do $2.75 gal.-slivovi« po gal. Pri večjem naročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam Stefan jakshe Box 77 Crockett, Cal. i kje se dobi najboljša, najtrpežnejša in j najcenejša obleka? Kje? - Na 365-307 i Blue Island Ave. na yogalu 14. ceste! Naša zaloga jesenskih in zimskih oblek, površnikov in zim-fj skih sukenj je dovršena. Za predmete v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, kolikor zahtevamo za nje. Ako predmot ali obleka no odgovnrja ceni, za katero smo jo prodali, tednj vrnomo denar. možke obleke raznih vrst od.........86.00 d« 825.00 možke suknje " « " ......... 85.00 ' 880.00 Popolna zaloga srajc, perila, klobukov In rokav. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja in najnižjih cen po $1.95-$2.50-$3.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 365-367 Blue Island Ave, na vogalu 14, ceste. dom poviila ono "sredstvo za irioČ in pogum". Brat Jurij je drugi dan umrl, brata Ferdinanda so "pa v Celju v železniškem vozu dobili mrtvega. — V Londonu sta bila petl^nn James Neidl in njegov dveletni bratranec sama v hiši, katera je pričela goreti. James jc bežal po stopnji-call, a med potjo se je spomnil, da bratec še spi v postelji. Urno se je povrnil po stopnjicah nazaj, k: so bile polne dima, da je komaj dihal, ter vzel spečega b-ata in ga srečno prinesel na prosto. — Po nesreči je obstrelil očeta v Trstcniku sint Oče Bole je g.-.dal skozi okno ter svaril jednega sina, naj bo miren, ker se je bil spri poprej s drugim. Sin je imel v roki puško, s katero je bil ob tla, in :o je provzročilo, da se jc puška sprožila in po nesreči zadela očeta. — Šebrovo tiskarno v Postojni so kupili klerikalci in sicer Katoliško tiskovno društvo. Ta tiskarna je torej postala klerikalno strankarsko podjetje, kakor prej Miličeva tiskarna v Ljubljani in prej Krajče-va tiskarna v Novem mestu. — Farji na Kranjskem hočejo vse obrti v svoje roke. Neverno, čemu hodijo ti gospodje v lemčnat? Mar bi se učili raznih obrti. Potem bi morali sami prijeti za delo, a to jim pa smrdi. — V Ljubljani je i8letna Marija Gilihova na stopnjicah hiše št. 35 v Rožnih ulicah padla in si zlomila desno nogo pod kolenom. — Načelnik konsuma v Železnikih se ne upa tožiti soseda, ki mu je očitno rekel: "Tatovi ste, kradli štel" Kcnovc že ve, da bi dotični lahko spričal o tatvinah v konsumu. — Kes grenke morajo včasih požirati klerikalci, ne da bi reagirali na to. — V Dcbrcczinu so te dni obesili vojaka Kristaja 101 polka, ki je ustrelil nekega poddesetnika.;— Gotovo jc imel vojak-prostak tehtne vzroke, da zvršil umor. Ali vojni sod jc poravnal s tem krivico, da je storil še strahopetnejši umor. In take stvari, pravijo, zahteva disciplina. Naj se gre solit taka disciplina. ; 4 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici nazuanjain, da točim v svojem novoureje-nim Vsaloonu" vedno svežo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vsaco-mu v zal»avo služi dobro uro-jeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postroi ■ ba zagotovljona. ^ Za obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Avo. blizo 19 ulice Chicago, III. _ a £ *". ^ ' > . > — ^ I i Poskusite 1 najboljše unijske A-B, X—Lent in Criterion smodke katero izdeluje H. F. A ring ! 910 Payne Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. Cene nizke. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland_^Ave. Telefon m iti Uradne ure: Urad 631 Center Ave: do 9. zjutraj od 10-12 dopoldne In od I. do 2. in od 2-4 popoldne od 5.-6. popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v BVojo korist. JAZNANIL0. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... ]>od imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo-čava o. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razne zabave in drage dvorane za društveno seje. V saloonu "pool table" in glasovi r. Točiva pristno pilzensko pivo indru^o izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborna kali-fornijsko, Trinerjevo in draga l>e. In in rdeča vina. rrleČi bnrgundoo, lieli tokajec, risling in draga fina vina se dobo pri naju n t debelo j in drobno. Potniki dolu- pri naju prenočišče in vbo |M)Btrežbo. Vsi dobro doili! Mladic * bratje 588—587 S, Centre Ave. 11a vogalu IH, cesti. Tel. Loom i« 4hf Chicago, lil. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekcmopika vožnja tet sredo-temsko-adrljansko morjo, po protaku-lenf črti , Cunard Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorska črta. 8 26. aprilom Jo upeljala Cunard Line direktno roinjo It New Yorka v Trst In na Reko,. a preBtankom v NeapoIJu. Tt liboml In moderni parnlkl t dvojnim vijakom, ildanl leta 1901. ImaJoC nad 10,000 ton tele, odpljujejo ii New Yorka kakor dedi: Carpathla novi parnik (1 dvojnim vijakom) 13.5G4 ton tela, r torek 29. novembra. Ultonla (* dvojnim vijakom) 10,402 Um tele, v torek 6. decembra. Slavonla (s dvojnim vijakom) 10.605 ton tete. v torek 20. decembra. Pannonla (» dvojnim vijakom) 9,«51 ton tele, v torek 3. JanuarlJa, in zatem redno vsakih 14 dni. Povprašajte pri nailh agentih o nli klh cenah In posebnih novih udobnostih v tretjem rairedu. Agenti se IM» Jo v vsakem kraju. T. G. Whiting Mgr., Oaarborn In Randolph Sts, «1.1____ in Slovenci v Chicago pozorl SffSiži"' 1 Mib-ima v ncdeljo dnc 27. nov. t. hob dveh jxjpoludne javen shod v "Narodni dvorani" 587 South Centre Ave. Dnevni red: 1. Revizija programa. 2. Časnikarstvo in njega pomen za ljudstvo. Vsi člani se opozarjajo, da se gotovo vdcležc shoda, ker je narodni tajnik poslal glasovnice, da vsaki posamezni sodrug glasuje o programu. Shod jc vsakomur pristojen, ker se socialističnemu delovanju ni treba bati kritike, ker je odprto, odkritosrčno in ljudstvu kori-stonosno. S soc. pozdravom Porai'nc, predsednik. Nenavadna revolucija. Ljudstvo v Braziliji jc vprizorilo minoli teden nasilno revolucijo. Vladni faktorji bi bili to lahko preprečili, ako bi bili podučili ljudstvo o cepljenju kot. Oprezen zdravnik lahko prepreči, da se koze ne razširijo. Istotako se lahko zabranijo tudi druge bolezni. Večinoma imajo vse bolezni svoj sedež v nečistosti in bolni krvi. Na stotine patentiranih zdravil, ki so strupena, se prodajajo in ponujajo ljudstvu kot domače zdravilo za razne bolezni. Ali edino pravo zdravilo jc le Trincrcvo zdravilno, grenko vino, ki je izdelano iz naravnega vina in izbranih zelišč, ki pomaga proti tacim boleznim, ker včinkuje direktno na želodec, da izvršuje vsa svoja dela, da redno pre-bavlja zavžito hrano. Le čista kri je najboljša |)odlaRa trdnemu in čvrstemu zdravju. In to si golovo vsakdo želi. Dobiva sc v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Josip Trincru, 799 So. Ashland ave, Chicago, III. ZAHVALA. Drnštvo v. sv. Mnrtina jo dne 20,t.m. na Beji jedno glasno sklenilo, da ae izreče javna zalivala vsem gostoto, oziroma društvam, ki so se vdeleiili veselico dne 13". novem, v vnrodni dvorani. Posebno se za-'•tjem delavskemu pevskemu su- "Orel",.ki je z ubranim in lep petjem pomagal mnogo k dobremu vspehu. Priznati moram, da so Be svobo. miselna društva vdeležila polnoite-vilno naše veselice, kar dokazuje* da društveniki omenjenih društev „e sovražijo nikogar. Pao pa rado-volno pomagajo vsacemn drostyn, •tT"j\ • jo da jo največja nesreča v A- jl^ OkC fl I O merika za človeki — l>ole-S^VOl lIvCI asen. Ako jo človek bolan uoinoro delati, in če no dela nonioro z«služiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, p čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kndar.jo človek bolan — more se zdraviti. Najhujšo se mu pa godi, ko jo bolmi in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da so takoj obrno 1111 nnjbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učo-uostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato 1'ojnlii Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniško pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vase dobro priporočamo, da so obrnete 1111 najbol-fioga zdravnika v Ameriki, in to jo : Prof. Dr. E. 0. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je 011 jedini zdravnik kaleri jamči za popolno ozdrav. ljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Va5o bolezen pismeno opiSete. Citajtc 1 Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naSl rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. I)raj;i gosi>od Profesor l V začetki moje bolezni but mras meje stresu, večkrat potem p& huda vročina in bolela moje glava, nogo! roke, napetost v trebuhu in noj.nem mogu hodit. Imel si-rn 3 zdra^nike in mčnn nesomogli po- Revmathem in magat. Potem »»j^*"1 Ženske bolezni bolezen želodca ColBps in poslal« 3 f1 '" i,, kašelj in gla-' ozdravleaa. vila in zdnj ^ i> -H mm, ,d.. . (1/drJv|jf|llu Toraj se V«i'n srčno zahvalim zato •» velko t^broto. Usem Slovem i nni- ' * t jiin yoiaki bom govoru da ste Vi O M V'7 ^ ^ nyr bolSi z'lrsivnik 11 celi Ameriki in m^Jfrrgm ' \ '/' /nThte zoiowl i na plučah, priih, želodcu, cre-vab, jetrah, meburju, ledvicah, srcu, grlu.nervowiostv gla-vi, kašelj, mrzlica, preblajenje, revniat.zen., prtdivanje krvi otekle noge ali telo, vodenico, bo eČmo v kr.zn, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem obcevan n izpadanj L, tifus, lešaj. točenje iz useš ah odi, g uhostj alepost, ra-ka lira«te, gaJjo iu rane, šumenje v ušesih, ^e no ranjo bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ost . e notranje in zunanjo Mesti. ' tori popolnoma ozdravi sušico iu hiOIih kakor tudi u Spolske bolezni pri mozkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebllProf. Oollin* naj n dede od katero spolske boleani zmiraj, ozdravu. Zato. akn bolujetc na kateri bolezni smeraj. točno opilito isto v matrrnem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, J40 W. 34tU Ht., NEW YOUK. Prof. Collins Vam Če poslati zdravila, po katerihV P fjJI I izvite ' 1 bolezen k« 'ovo mgdar več ne povrne. _ , gočen in vsegaveden in vendar se izdajajo za njegove namestnike in pooblaščence |»ogostoma ljudje, ki bi jih še pes ne povohal. Nestrpnost pri krstu. — V Prvačini so imeli krst. Duhovnik vpraša botra, če .ima spoved-ni listek za Veliko noč; ker ga ni imel, pri spovedi je bil pozneje, mu ni dovolil držati otr .ka pri krstu. Moža je bilo sram, češ, tako dela ž njim, kakor da bi bil kak ničvreden človek! Farška hudobija I — Kaj pa, če bi začeli preiskovati, če je vreden ta ali oni pop, da deli sv. zakramente?! Malokateri otrok bi bil potem' krščen 1 Kužne male novice. — V ljubljansko deželno bolnišnico so pripeljali (klavca Antona Paspaleja, ki se je pri gradbi karavanske železnice v Bohinjski Beli vsled eksplozije dinamita težko poškodoval na desni roki in po ceicin obrazu. — Neka ciganka je dala sinovoma viničarice Maccnovica na Velikem vrhu nri Zavrču na Štajerskem "sredstvo za pogum in moč7. Bil je — arzenik. Ko je brat Ferd;-nand moral te dni k vojakom, »pre.lj.lg.j.ni^^Jnrii na kolodvor, lirata sta pred odno- ltAZM). Lueger je icl, kar Je sejal. Junajski župan dr. Lueger .je nazval dunajske socialno-dcmokra-tične delavec z besalo lumpi. Ti so mu pa povedali .takoj na več velikanskih shodih: kdo je lump t Poleg tega so mu pa 23. okt., ko je praznoval šestdcsetletnico svojega rojstva, prišli korporativno gratulirat —bilo j.h ic ' le" nekaj nad šestdesettisoč mož. — Gratulirali so mu pa s tem, da so povedali, da so prišli "ober-lumpa" slavit revni lumpjc. Dr. Lueger ne bode nikoli pozabil, ke-daj je hotel delavcem krasti dobro ime. kajti kazen ga je doletela v takem obsegu, kakoršni si še v sanjah ni misliti. Tako pa se bo seveda tudi vsakemu godilo, kdor bo delavca žalil . . . Oj. ti božji namestalkll — V Besmci na Gorenjskem ima Stvarnik nebes in zemlje prav umazanega namestnika v osebi Medved-kovega Franceta. Ta nesnažni božji namestnik je zadnjič pri oznanjevanju božje besede strahovito razbijal po leči in sebi v varstvo poverjene župtjane obkladal z besedami "bara- . .1 O. ,.» I__/ .» . be hudičeve Jarle in osraneti . Jesenska in zimska zaloga oblelt in sukenj je največja in nuj- J^L popolnejša. Mi Uh- ko ustre/.emo vsace* gj^^-^j^^ik m« nezadoroljnežu, ig^.© ker prodajamo nove MS^h ^^ tj V 1 V'sl \ jesenske in zimske obleke mjm^^L^rnig^^ po $6.00 fjm do $20. Up Nove zimske suknje po §5.00 (lo §20. Jugo-zapadni vogal Blue Island Avenue in 18. ceste, Jt.LINEK In MAY KB., lastnika. Kdo bi se čudil, da je papež triumfiral. Ukazal je, da I se morajo povsod darovati zahvalne maše in slovesne! so peli zvonovi ter oznanjali: papeštvo je zmagalo. JI Takrat se papežu pač ni ^anjalo, da pride čas, ki 1 se bo ta zmaga nad papeštvom kruto maščevala, da I bodo frncoski vojaki zavzeli papeževo palačo, da bol minister francoskega kralja' papeža pretepal, da sc|| sedež sv. Petra iz večnega mesta prenese v malo mesto | 'francoske .provincije, da bodo na papeškem prestolu 70 dolgih let sedeli sami Francozi, hlapci svojih kraljev, med ko bo zapuščen Rim žalostno propadal. Gibelini so bili v Italiji poraženi. Večina mest je Karola d'Anjou pripoznala kot svojega pokrovitelja. Karol d'Anjou je obnovil papeževo državo in na papeževo željo tudi prelomil svojo prisego, da ostane do smrti rimski senator. Papež je hotpl postati gospodar v Rimu in zato je moral d'Anjou odložiti 1. 1226. se-rtatorsko oblast. Zdaj je papež mislil, da postane hitro vladar v Rimu. Toda Rimljani se niso prav nič zmenili za papeža. Niti v Rim ga niso povabili, pač pa izvolili samostojno dva senatorja in zahtevali, naj plača papež svoje dolgove, ki jih je bil napravil pri rimskih trgovcih. Papež jih je zato imenoval tatove in razbojnike— plačal pa ni. Gibellini Se niso mogli ganiti; mnogo izmed njih se je navidezno podvrglo papežu. Ali obupali niso. Snovali so tajne družbe in pripravljali ljudstvo za prevrat. V Rimu, kamor se jih je največ zateklo, so vsled postopanja guelfskega plemstva imeli še najlaglje sta-I lišče. L. 1267. je prišlo v Rimu do vstaje. Narod je : izbral demokratično vlado in izvolil ljudskim lcapita-■ nom odločnega gibellina Angela Capoccija, ki je pa-i peža prisilil, da je pripoznal prevrat. Capocci je tudi . provzročil, da je bil don Arrigo, sin kastilskega kralja i Ferdinanda III. in bratranec Karola d'Anjou izvoljen , rimskim senatorjem. Papež, kardinali in plemiči so , tej volltvl z vso silo nasprotovali, ali opravili niso ni-1 Česar. Don Arrigo je postal senator in kmalu sc je i pokazalo, da je odločen nasprotnik cerkvenim pnza-, devanjem po posvetnem gospodstvu. Njegovo izvolitev so pozdravili tudi v sicilskcm i kraljestvu, kjer so šele zdaj čutili, kaj so z Manfredom 1 izgubili. Karol d'Anjou je bil krut zatiralec m to je 1 bil vzrok, da so njegovi podaniki želeli, naj bi st sin • cesarja Konrada IV. in unuk cesarja Friderika II. . oglasil za sicilsko krono, ki je po pravu in po zakonu * šla samo njemu in nikomur drugemu. Juzm Italiji so r se pridružile razne italijanske republike in pozvale i Konradina, naj pride v Italijo. Obljubile so mu znatne ' podpore. Ko je videl mladi Konradin odposlance mogočnih italijanskih mest in bogata darila, ki so mu jih , prinesli, ga je prevzelo nepremagljivo koprnenje, da 1 zavojuje svoje kraljestvo in da maščuje svojce, ki so - i>očivali v grobovih ali trpeli v ječah. Italija, ta čudo-! vita in omami j i va dežela, ga je vabila s sirenskimi t glasovi. Mati mu je branila, naj se ne da pregovoriti, t ali strici, ki so ga vzgojili, so ga nagovarjali, naj gre . in razvije v Italiji zastavo Hohenstaufov. 1 In Konradin se je udal in zapustivši svojo ldihčn ) domovino se napotil čez Alpe — da bi bil kot zadnji / potomec svoje junaške rodovine žrtvovan na grobih - svojih dedov. Politična zgodovina pozna malo tako t pretresljivih dogodkov, kakor je usoda mladeniča e Konradina. ^ (Dalje prth.) JOHN FERBEZAR 321 E. Northern Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveie Wulterjevo pivo. ^z-rretno žganje in finesmodke na •azpolago. John Ferbezar. ]Vazdarrojaki! Slovenoem in drugim bratom Slovanom priporočam bvoj lepo urejeni____'»SALOON". Točim vedno Bveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potnlkl dobe pri meni Čedna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen poeet se priporoča MAKTIN POTOKAK, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega proBtora, Jc3»n Košilfcka. y _S Anton Sukle PUEBLO. Colo 604 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 692 Red in 373 Black NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— Baloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjevec! Dvanajstina steklenio stane $15. poleg p« mora vsakdo sam plačati prevozne troške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj Be obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair Str. . CLEVELAND, O. F, J, SKALA & CO 320-322 W. 18. ulica ČE8K0-HL0VAN8KA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvari j po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski ln Zdr. drinvah. Ustavljanje plačijnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bjemške, ham-b 11 reke, antverpške, rotterdamske in francoske prekomoreko- vožne Črte. V New Yorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki. 7 slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite se na naa. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Nase cene oblekam so: $ 5.00- $ 22.00 " zim. suknjam % 4.00« J 24.00 Naša zalogo je uajboljša in najmodernejša na trgu. Vso je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleke zn dečke in otroke. Najstarejša unijska tvrdka. Telefon —Canal 1108 £)00 mož p0^™^6 m R&iner' jevo pivo in Bourbon Wis-ky piti, finesmodke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grape brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. t MATIJA EHKLAVEC, * £ 433 W. 17th St. Chioaoo, III. £ * edini slov. krojno v Chicaai, S se priporoča rojakom v izde- * t lovanje nove in popravljanje^ * stare obleke, katera bo izgle- J t dala kakor nova. Vse po $ zmerno nizkih cenah. $ Najboljši svetovni obiskovalci bo na dobičku ako potujejo via • Denver In ltlo Grande železnice preko Rocky Mountains okraja v Colorado, Utah all tlhooceanHko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studencev ter za lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor uijedna druga proga na svetu. Zdravo coloradsko podnebje je posebno mikavno za poletno počitnice. Zdravišča— Manltou, Colorado Springs, Glenwood Springs in Salt Lake City bo svetono znana. Znižane ceno v Colorado Springs in Utah na vseh progah s primerhim izstopom v colorailskih in zapndnih mestih. Brzovlaki iz St. Louisa, Chicago v Colorado, Utah in californijska mesta. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a la carte na vseh brzovlakih. Najlepše ilustrovane knjižico bo na zahtevanje razpošiljajo zastonj. R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grando R. R. 242 Clark 8t., Chicago, 111. 8. K. HOOPER, General Prssenger & Ticket Agent, Denver, Colo. j^fe Kako se počutite? ! ' _ 1 • "* i Netakoizborno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi, bo tako močne, kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot ste v resnic, vase obluje je velo. dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdržavanje telesa. H Trinerjevo zdravilno grenko yincT^ je edino zdravilo, ki vam more pomagati. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za prubavljanje v zdravem stanu. ■§tT Ozdravi vsaki želodec "Ijj Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svojo zdravje, bodo prepričali se. da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko viiio edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino 8e dobi v lekarnah Trinrjovo zdravilno grenko vino je deluje Čudežno v želodcu. Daje in dobrih gostilnah družbinsko zdravilo, ki vam vzdr-dober tek in je v resnici najboljše ........................................................ži pri dobrem zdravju. Deluje j zdravilo za želodec. JtISSi Ave. ^^bt^ M ar kota Kozel p,lgen sttttlon -L Tyndall, 8. Dakota. ChIcBg0^ IU. Mammott' Pa' Kedar koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za žoledec, rabite Trinerjevo an-geljsko krepčalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina. ^ Nobena stvar ni boljša, ako se občutite slabe po leti. , temnih dni. $ _-;- * Iz življenja raznih papežev.) ^ ii južne Italije je s krvavimi črkami srečo je Karol d'Anjcm prinesel tem , proti Manfrcdu je bila proglašena za Ko je bila bitka pri Beneventu do-rol d'Anjou svojim vojščakom križar- 0 Bcijcvcnt v plen. Ti vojsčaki, ki so ;rkev in za papeštvo v boj, so nastopili verine. Benevent je bil papežu vdan pozdravil zmago križarske voj sk. Du-križarjem v slovesni procesiji nasproti, 1_križarji pa so planili na mesto in da je bilo groza. Klali so može, žene anjali tako nepopisne grozovitosti, ka-tamo pri bestijalnih naturah. Poročila >ravijo, da je takrat ves svet klel pa-IV. kot pravega provzročitelja teh 'oljencc Karol d'Anjou je bil molčeč, tn. Človeška čutila so mu bila neznana ;ki značaj tega izvoljenca rimskega pa-rodovina padlega Manfreda. Helena, jva, izvedši kako je končal njen mož, c>ki bežala v Trani, kjer so jo svoj čas najsijajneje sprejeli. Hotela je čez domovino, a vsled vladajočih viharjev ;c. Beraški menihi, ki so se kot vohuni želi, so izvohunili pribežališče nesrečne egovorili kastelana, da je nesrečno ženo Anjou, papežev izvoljenec, je kraljico vrgel v ječo. Helena je bila šest let v ie umrla v ječi, ker je Karol d'Anjou nikdar ne sme dati toliko hrane, da bi ena hči Beatrika je tudi umrla v ječi, bila osemnajst let. Helenini in Man-Jenrik, Friderik m Endj so tudi umrli so morali trpeti celih 33 let. Karol ukazal, da se sme vsakemu dati le 54 a dan, tako da so vsa ta dolga leta v trasno stradali. Rimski papež in nje-> to dobro vedeli, ker so dostikrat prišle , naj rešijo te nedolžne žrtve, a nikdar mestniki in oznanjevalci vere ljubezni , da bi rešili Manfredov rod grozovite m sprevodu, kot zavojpvalec in kralj, d'Anjou v Neapolj in brezumno, za 1 ljudstvo ga je pozdravilo z navduše-bil novi kralj tujec in poslan od tujca ti ta narod. Karol d'Anjou je bil svoje bolj pa se je veselil papež. Zdaj je na kateri so papeži toliko časa delali, novega vladarja, novi kralj je bil sluga kega papeža, večstoletno gospodstvo ;v v Italiji je bilo pri kraju, vpliv sštvo uničen, junaška rodovina Hohen-Samo Konradin, zadnji potomec te živel. Sicer je bil svoboden a bil je /an in pot v Italijo mu je bila zaprta. 16 LETNA PRODAJA NA AHVALNI DAN. ■atna razprodaja na zahvalni dati se odlikuje po nizkih cenah In trpotnem blagu. Tega dne pro-IJše blago, po najbolj nizkih cenah. Pridite, oglejte al vae ln prepričali ne bodete, da Je resnica. 1 Jo za vea teden zahvalnega dne. ,ke kupone dobite s& vaako stvar, katero kupite. TI Vas ne stanejo nlC, dasl dobite za nje lepa darila. Oglejte al naie premije v tretjem nadatropju. Plaičl za male deklice — iz finega volnatega blaga — filrok ovratnik — lepi gumbi. Mera: 6 do 13 O A C let. Prodajamo sedaj po...O« t C/ Dolgi plattl u deklice U zlbellna ali lodna, okra J en l a iametom lu gumbi. Prodajamo 00 Plaiil za dedke Iz volnatega "melton" all "vicuna" blaga. Ovratnik iz lameta. Mera:' 6 do 15 lot. C)^ Mera: 6 do 15 let. PlaAfl vredni »5.00 OT <-0 Mera od 6 do 15...-PerJ.O^V ) Plai£ 1 vredni (6.60. J: O ()