(.£LJE, 15. MAJA 1980 - ŠTEVILKA 19 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Kolikokrat smo prav na prvi strani Novega tednika namenjali besede našemu
Titu. Ob jubilejih, obiskih, srečanjih, tudi zadnje tedne ob bolezni. Tudi poslej bo
tako. Vedno bo na prvem mestu. V naših srcih, pa tudi na straneh našega časnika.
Te dni smo imeli mnogo dela. Tako žalostnega še nikoli. A življenje teče dalje.
Kljub temu, da smo v teh dneh izgubili tudi narodnega heroja Petra Stanteta
Skalo, proletarca iz celjskega Gaberja, partizanskega komandanta.
V tem tedniku pišemo o programskih, volilnih konferencah, kjer se komunisti
dogovarjajo o nalogah današnjega in jutrišnjega dne. Pišemo o novih delovnih
zmagah, pa tudi težavah. Tako je življenje in mi vsi skupaj ga oblikujemo. Odslej
še z večjo mero odgovornosti, tudi ponosa.
Drago Medved
Zadnji pozdrav v imenu predsedstva SFRJ
Kljub protislovjem - 8. maja združeni
Zadnje slovo od tovariša Tita
Teden od nedelje zvečer, 4. maja 1980
pa vse do četrtka, 8. maja (žalovanje je
trajalo do sobote, 10. maja) je bil naj-
bolj boleč in žalosten v vsej naši zgodo-
vini. Pesem je utihnila, smeh je zginil z
obrazov, v očeh so se pojavile velike
solze, v grlu in prsih je stisnilo, da bi
zaječal... Korak je zastal in ljudje so
govorili samo eno: govorili so o tovari-
šu Titu, ki je nekaj dni pred svojim 88.
rojstnim dnevom umrl po večmesečni
težki bolezni v ljubljanskem Klinič-
nem centru. Besede so se izlivale, kot
voda pri izviru: umrl nam je oče, dru-
žinski član, voditelj, borec, predse-
dnik, učitelj, prijatelj, skratka, umrl je
naš Tito.
Zastave, ki so še med prvomajskimi
prazniki tako ponosno vihrale delavcu
za njegov praznik v pozdrav, so v izteka-
jočih se prazničnih dneh, namesto da bi
jih spravili do naslednjega praznika,
ostale na drogovih. Žal so za naslednjih
sedem dni bile spuščene na polovico
droga kot zadnji pozdrav velikemu sinu
Jugoslavije in najmarkantnejši osebno-
sti tega stoletja na svetu - tovarišu Titu.
Titove slike, s katerih nas je gledal ču-
dovit Titov obraz, so obkrožili črni, žalni
trakovi. Rdeči nageljni kot izraz boleči-
ne, zahvale in ponosa, da smo imeli Tita
in da smo lahko živeli pod njegovim
vodstvom v Jugoslaviji, ki je prav po
njegovi zaslugi dobila v svetu velik, tra-
jen in spoštovan ugled.
To je potrdilo tudi zadnje slovo od
tovariša Tita, ko se je na njegovem po-
grebu v Beogradu zbral domala ves
svet. To je bila nova, velika, morda do-
slej največja zmaga tovariša Tita. Krona
in vrhunec njegovega več desetletij dol-
gega dela, ki je šlo mimo vseh čeri in
tegob do velikanske zmage. Bile so
žrtve, vendar Tito nikoli ni pomislil na
kompromis, popuščanje ali odstopanje.
Poznal in priznaval je samo eno pot.
Pot, ki bo zagotavljala mir in kjer ne bo
izkoriščanih in zapostavljenih.
Tovariš Tito je zadnje dni do pogreba
ležal v avli skupščine SFRJ, ki je bila v
tistih dneh v očeh in srcih vsega sveta.
Ob krsti so se vrstih Jugoslovani in tuje
delegacije, ki so množično prihajale, da
se še enkrat poslovijo od človeka, kate-
remu gre zahvala, da so neuvrščene dr-
žave dobile »ime" in da so se mnoga
krizna obdobja na svetu namesto v voj-
no, spremenila v nadalje trajajoči mir.
Njemu, Titu, ni bilo težko iti v Moskvo,
Peking, Washin^on, Vatikan, Bonn,
London, Pariz, Rim, kot tudi ne v Delhi,
Kairo, Alžir, Mexico, Havano... Tako je
bilo tudi na zadnjem srečanju v Beogra-
du, kjer so stopila v ozadje določena
nesoglasja in razhajanja med posamez-
nimi državami, ampak so šli k Titu, ki
takšnih stvari ni priznaval.
Prišli so v Beograd, da se poklonijo
velikemu sinu sveta, priložnost pa izra-
bili za številna medsebojna srečanja, ka-
ko v bodoče, da se ohrani mir. Tako je
ob pogrebu svet doživel mogočno »kon-
ferenco«, ki bi ji v zgodovini težko našh
primerjavo pa ji verjetno tudi v bodoče
ne bomo.
Četrtek, 8. maj 1980! Dopoldne so še
bile žalne komemoracije po delovnih
halah, šolah, na prostem, v vojašnicah,
skratka povsod, nekaj čez enajsto uro pa
je zunanjost Jugoslavije dobesedno izu-
mrla. Ceste so samevale, sonce je otožno
obsijavalo praznost in tišino. V notra-
njosti hiš so bih prižgani televizorji in
pred njimi nemi ljudje s solzami v očeh.
Takrat je bila cela Jugoslavija na pogre-
bu tovariša Tita. Pogrebne svečanosti so
se začele točno ob 12. uri. Na zadnjih
dveh častnih stražah so bili Titovi najož-
ji sodelavci in njegovi prvi nadaljevalci
njegovega začetega dela.
Predsedstvo CK ZKJ: Dušan Drago-
savac, Dobroslav Čulafič, Stane Dolanc,
Aleksander Grličkov, Branko Mikulič,
Miloš Minič, Lazar Mojsov, Hamdija
Pozderac.
Predsedstvo SFRJ: Lazar Koliševski,
Cvijetin Mijatovič, Sergej Kraigher, Pe-
tar Stambolič, Vladimir Bakarič, Vidoje
Žarkovič, Stevan Doronjski, Fadil
Hoxha.
Pred poslopjem skupščine, kjer je bila
na lafetf pokriti z državno zastavo krsta
s pokojnim tovarišem Titom, se je ob
navzočnosti članov pokojnikove druži-
ne, Jugoslovanov in predstavnikov tu-
jih držav, od pokojnika poslovil predse-
dujoči predsedstva CK ZKJ Stevan Do-
ronjski ter med drugim dejal:
»Čaka nas velika moralna obveznost,
da nadaljujemo Titovo delo in da potrju-
jemo naše besede z novimi uspehi.«
Žalni sprevod je krenil.
Na čelu sprevoda sta bih zastavi SFRJ
in ZKJ, kateri sta nosila Sveto Milano-
vič in Luka Perišič, osebna spremljeval-
ca predsednika republike in vrhovnega
poveljnika. V sprevodu se je vilo 365
zastav proletarskih in drugih vojnih
enot, od tega 341 jugoslovanskih, 21 ita-
lijanskih ter po ena sovjetska, francoska
in bolgarska. To so bile enote NOV in
JLA ustanovljene na naših tleh med
oboroženo revolucijo od leta 1941 do
1945, pa zastave vojnih enot, sestavlje-
nih iz protifašističnih borcev iz drugih
držav, ki so se bojevale v NOV Jugosla-
vije.
Dedinje, Užička ulica 15. V tem kraju
so nastajsde številne Titove zamisli za
nas in svet, v tem svetu je njegov zadnji
dom. Poslavlja se predsednik predsed-
stva SFRJ Lazar Koliševski:
»Ostali smo brez tebe, toda tesno po-
vezani in pripravljeni, da vedno mi in
mladi rodovi, ki bodo prišli za nami,
hodimo po smelih vizionarskih poteh,
ki smo si jih skupaj s teboj krčili od
prvih dni revolucije. Odločeni smo in
sposobni, da kot punčico svojega očesa
čuvamo in nenehno krepimo našo svo-
bodno, neodvisno in samoupravno
skupnost SFRJ. Malo je v zgodovini lju-
di celo med največjimi, ki se lahko kot ti
ob koncu svoje življenjske poti mirno in
s ponosom ozro nazaj. Prehodil si vso to
dolgo in trpljenja polno pot, za seboj si
pustil enega najglobljih sledov, kar jih
človek lahko vtisne v zgodovino.«
Internacionala. Titovo krsto prenese-
jo v grobnico iz belega marmorja. Sredi
cvetja ostane samo bela plošča z napi-
som
JOSIP BROZ
TITO
1892-1980
Bilo je ob 15.32 na tisti žalosten četr-
tek, 8. maja 1980.
Tito, rojen si bil v maju, mesecu mla-
dosti in ljubezni pa sam mladosti nisi
imel. Vseskozi pa si skrbel za mladost
drugih. Umrl si tudi maja, v mesecu
mladosti, prazniku vseh mladih. Nekaj
veličastnega je v tem! Odšel si, vendar si
nam zapustil izjemno bogato dediščino,
ki je pomembna za ves svet. Naša trdna
odločitev je, da je za nas v bodočnosti
samo ena pot, to je tvoja pot.
TONE VRABL
Josip Broz Tito 1892-1980
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
»Poštenje za vsako
ceno, je vedno
govorila mati..,«
Bodite dobri učenci šole, ki sem jo danes videl in ki
bržkone spada med najmodernejše šole pri nas. Pre-
pričan sem, da lahko v takšni šoli učenci dosežejo
največ, kar je mogoče, seveda, če so pridni in marljivi.
Srečen sem, da sem tukaj, med vami in da sem videl
kip moje matere, Marije Broz. Srečen tudi zaradi tega,
ker vas vidim zadovoljne, radostne, kar brez dvoma
pomeni, da vam je dobro. Bolje kot je bilo nam v
nekdanji avstroogrski državi pa tudi jugoslovanski. Mi
smo se drugače izobraževali. Morali smo delati od
zgodnje mladosti. Že s šestimi leti se je začelo. Otroš-
tva je bilo bore malo. Seveda smo hodili tudi v šolo,
morali pa smo delati poleg tega še kup stvari. Tako je
ostalo otroku zelo malo časa zase,'za igro in še posebej
za šolo. Kljub vsemu smo skušali doseči kar največ.
Danes živi naša mladina drugače, bolje. Mi smo po-
gostokrat stradali. V naši družini je bilo veliko otrok pa
malo dohodka. Stradali smo torej in se hkrati jeklenih.
Vidite, jaz na primer, sem moral delati od šestega leta
naprej pa vse do danes. Prehodil sem takorekoč vse
faze življenjskega toka človeka. Bil sem v dveh vojnah:
v prvi sem bil vojak, podoficir, toda v drugi sem pove-
ljeval jaz. Toda vse to ni prišlo samo od sebe. Povsem
samorastniško sem se izobraževal, ustvarjal sem tako-
rekoč sam sebe, brez pomoči šole. In vendar ne bi bil
to, kar sem, če bi pozabil na materine nasvete.
Mati je bila stroga žena. Bila je verna, toda stroga in
pravična. Veliko nas je bilo v družini, sedem nas je
ostalo živih, ostali so pomrli in vendar je vsakemu od
nas posvečala neizmerno pozornost.
Strogo nas je vzgajala. Spomnim, se, da je ničkoliko-
krat rekla, naj bomo pošteni. Poštenost mora krasiti
človeka, je dejala. To je ostalo v nas otrocih za vselej.
Zaradi vsega tega je bila zame izguba matere najtežji
udarec v življenju. Ko sem se vrnil iz ujetništva, ma-
tere ni bilo več med živimi. Umrla je prej. Sest let sem
bil v ujetništvu pa tudi pred tem sem bil kaj malo
doma. Delal sem kot navaden delavec, ključavničar.
Rad bi povedal, da sem svojo najzgodnejšo mladost
preživel pri svojem dedu in babici v Sloveniji. Tukaj so
me skorajda razvajali, kljub dejstvu, da sem bil pravza-
prav njihov ljubljenček. No, razvajanje seveda ni bilo
razlog, da me ne bi hkrati tudi dobro vzgajali, če tudi z
vso ostrino. Materi so s tem mnogo pomagali, saj so ji
odvzeli del bremena: veliko nas je bilo.
Vi, dragi otroci, imate danes v naši domovini po-
vsem drugačne pogoje. Lahko se izobražujete, kolikor
vas je volja. Lahko navsezadnje dosežete vse, če ste
marljivi in pošteni. Če cenite žrtve, ki so padle za vse
to, kar imamo. Jugoslavija ni velika država, niti po
številu prebivalcev, niti po geografskih razsežnostih.
Njena veličina je drugje: v njeni borbi za samostojnost,
za lepšo, boljšo prihodnost. Jasno je, da ste naša prva
skrb vi, otroci. Želimo vam dati kar največ, toda tudi vi
ne smete pozabiti na ogromne žrtve, ki jih je naš narod
moral dati v svojem boju za obstoj. Tudi za vas so
padli. Da očuvajo svoje bistvo, bistvo naših narodov.
Ne damo se uničiti. Nikar nikoli ne pozabite na to.
V svetu uživamo precejšen ugled, ki smo si ga ustva-
rili z našim bojem proti fašizmu, s povojno izgradnjo
socializma. In če nekateri danes kritizirajo to, kar
imamo, češ, da nismo ničesar dosegli, lažejo, ker vse to
ni res. Vi seveda ne morete povsem natančno preceniti
tega razvoja. Prav zaradi tega ga toliko bolje vredno-
timo mi, ki smo se soočali z življenjem pred vojno in ga
cenimo.
Zaradi vsega tega vam želim, da se dobro učite, da se
nenehno izobražujete in da vam šola, ki nosi ime moje
matere, pri tem pomaga. Ko boste odrastli, nas boste
morali zamenjati, prevzeti na svoja ramena breme, ki
dostikrat ni lahko. ^
(Govor predsednika republike, Josipa Broza Tita ob obisku
v Bistrici ob Sotli pred novozgrajeno šolo Marije Broz, 10.
maja 1979)
Solze močnejše od dežja
Kam najprej poleti misel, če
umre človek? K njegovi zibeli, v
rodni kraj, v domovino njegovega
detinstva, k njegovim domačim, če
jih še ima.
Ponedeljkova vožnja na Kozjan-
sko je bila ob vesti Titove smrti
najtežja doslej. Čeprav se nam je
mudilo, srce ni bilo pripravljeno na
srečanje s Titovo najožjo domovi-
no. Pogled se ni oziral po na novo
stavljenih hišah, ampak je iskal hi-
ške iz Titovega otroštva.
Ljudi ni bilo na cesti, le redke
smo srečali, v Trebčah. Ženice so
nosile črne rute, neobriti možje so
bili gologlavi. Sli so proti Titovemu
muzeju in se z okorno roko vpiso-
vali v žalno knjigo. Samo podpisali,
nič drugega. Vse ostalo je bilo zapi-
sano na obrazih, ki so bili prav taki
kot za časa Matije Gubca. Le ena
poteza je bila vidnejša - ponos nad
sinom, ki se je rodil streljaj od njih,
pri njih preživljal edino srečno ob-
dobje svojega življenja - najzgo-
dnejše otroštvo.
Domačija Titove matere, Javer-
škova v Trebčah, je bila pripravlje-
na za ogled. Snažna in taka, kot je
Titu ostala v spominu, ko si jo je
pred letom ogledal, je nemo spreje-
mala obiskovalce. Drago Javeršek,
sedanji gospodar in daljnji Titov
sorodnik, je obudil spomin na Ti-
tov obisk. »Razpoložen je Tito sto-
pil iz avta in palico je imel ob sebi.
Pa jo ni nič rabil, kar brez nje je šel.
Tudi po stopnicah se je povzpel
brez držanja, čeprav smo še prejš-
nji večer delali ograjo prav zato, da
bi imel Tito pri hoji oporo.«
pri teti ani
Občutek, da vdiraš v intimni svet
človeka, ki je ob boleči izgubi naj-
bližjega močno prizadet, ni prije-
ten. Tako smo zmotili Titovo se-
strično Ano Kostanjšek ali »teto
Ano« kot jo je Tito sam imenoval.
Predstavljala mu je vez z njegovim
otroštvom in k njej se je vračal kot
zrel mož. Dolgo, zelo dolgo ni vede-
la, kaj sploh je. Prihajal je s tovariši
ponoči, zjutraj ga že ni bilo. To je
bil čas Titovega konspirativnega
partijskega delovanja.
Po vojni, kot državnik, se je ve-
dno rad oglasil pri njej. Svojo hiško
je dala na razpolago za muzej, zato
pa so ji zraven postavili novo. V
njej preživlja visoko starost, ki je
značilna za vso Javerškovo sorod-
stvo.
»Lani sem se srečala s Titom zad-
njič. Dobro je bil razpoložen in ko
me v rojstni hiši njegove matere ni
videl, pa je vprašal, kje sem. Pa so
takoj prišli pome. Lidija Sentjurče-
va mu je rekla: ,Tito, Ana je prišla.'
,Kje?', je odvrnil. Stopila sem k nje-
mu in se pozdravila z njim. Pa mi
pravi: ,Ana, pa šta se kriješ?' Ko
smo potem sedeli pred šolo njego-
ve matere v Bistrici ob Sotli je na-
zadnje jako lepo govoril otrokom.
Povedal jim je, kako ga je učila ma-
ti in kako jo je ubogal. Naj bo po-
šten ter pravičen do ljudi. Otrokom
je še naročil, da se naj uče, le tako
bodo nekaj dosegli. Poslednjič jim
je govoril.«
otrokom pred letom
dni - nasvidenje!
Otroci na osnovni šoli Marije
Broz v Bistrici ob Sotli ne morejo
pozabiti zadnjega Titovega sreča-
nja z njim. Od njih se je poslovil z
nasvidenjem pred letom dni, zato
je žalost v očeh teh otrok toliko bolj
vidna, globlja. Na šoli ni bilo obi-
čajnega živžava. Otroci so nemo
pripravljali žalne svečanosti ter s
sklonjeno glavo pisali spomine na
zadnje srečanje, ki ga bodo polnili
vse življenje in misli velikana nji-
hove zemlje nosili s seboj.
Zupančič je nekje zapisal:
»A kdo je rekel, da so sanje blazne?
Kdor ni spoznal, da je svet prepad,
in treba preko njega po zaklad,
ki so brez njega naše duše prazne.
Ob Titovi smrti so bile za trenu-
tek prazne, a pripravljene, da se na-
polnijo z novo vsebino. Tako je ču-
tilo tudi Kozjansko, ko smo ga obi-
skali v njegovi neustavljivi boli.
ZDENKA STOPAR
»Dovolj je bila
beseda«
»Bila sem Titov bojni
tovariš. Ni mogoče pove-
dati z besedami, kaj je za
nas prestavljal v času
NOB. Ne, Tito ni umrl.
Ne more umreti. Kamor
koli se ozremo, povsod je
on. Za nami, pred nami in
z nami.«
Vesna Nose živi v Ro-
gaški Slatini. Direktorica
Kino podjetja je. Za njo je
že težko in plodno življe-
nje. S petnajstimi leti, ko
so jo zaradi članstva v
SKOJ vrgli iz gimnazije,
je stopila v vrste Naro-
dnoosvobodilne vojske.
To je bilo leta 1941. Tova-
riša Tita je prvič srečala
pomladi naslednjega leta.
Takrat je kot kurirka pri-
nesla pošto v svoj odred.
Zaradi večje varnosti je
bila oblečena v musli-
mansko obleko, »zar«
imenovano. Ko je dala
pošto komandantu, ji je
povedal, da je pri njih v
odredu tovariš Tito. Seve-
da, rada bi ga spoznala.
Samo ne v muslimanski
obleki. Komandant pa je
menil, da je kar prav, da
se takšna pokaže. In se je.
Rokovala se je s tovari-
šem Titom. »Tako sem bi-
la srečna in presenečena,
da je prišel k nam. Vpra-
šal me je, če me ni nič
strah, če me ne zebe v tej
obleki. Da me ne, sem re-
kla, saj tako hitro hodim,
da mi je še vroče. Vzpod-
budil me je, naj le tako
nadaljujem.«
Potem ga je srečala šele
leta 1943, ko so bile bitke
na Neretvi. 10. hercego-
vačka brigada, v kateri je
bila tudi ona, je spremlja-
la ranjence in tifusarje.
»Tovariš Tito je hodil z
nami in bodril borce: Saj
bo kmalu to trpljenje za
nami. Glavo pokonci, pa
bo šlo!« Ce ga ne bi bilo z
nami, ne vem, kako bi bi-
lo. Do mosta nikakor ni-
smo mogli, dokler nismo
zavzeli Prozor. Trikrat
smo ga napadli, trikrat
smo bili odbiti. Zadnji ve-
čer je rekel Tito: »Komu-
nisti, skojevci, naprej!«
Na listek pa je napisal sa-
mo to: »Prozor mora pa-
sti!« In je padel. Ena sa-
ma njegova beseda nam
je pomenila vse. Vlila
nam je ogromno energije
in nihče ni premišljal, če
je nekaj mogoče narediti
ali ne. Morali smo. Tako
smo čutili.«
Tretjič ga je videla na
kongresu Komunistične
partije. To je bilo čudovi-
to doživetje. »Preživeli
smo vse strahote borbe.
Nismo mogli verjeti, da
smo se srečali na osvobo-
jenem ozemlju, da smo
vsi skupaj in da si zopet
zadajamo naloge. Revolu-
cija takrat ni bila konča-
na. Nadaljevati smo jo
morali. Z delom. Se da-
nes se moramo tega zave-
dati, predvsem mladina.
Mladina, ki jo je imel Tito
vedno tako rad. Mladino
v boju in mladino v iz-
gradnji porušene domo-
vine. Njegove besede ji
morajo biti svete, tako
kot so nam komunistom
in borcem vedno bile.«
MILENA B. POKLIC
Besede iz srca
Obračali smo liste treh žalnih knjig, ki so jih prejšnji
teden v konjiškem Domu teritorialne obrambe obisko-
vali občani in delovni ljudje, odprli pa v ponedeljek 5.
maja na osrednji žalni svečanosti konjiške občine.
Veliko je bilo v knjigah podpisov mladih in najmlaj-
ših, med njimi pa smo po bolj okorni pisavi spoznali
tudi starejše in pisanja manj vešče podpisnike.
Bolj po naključju smo jih zbrali. Čeprav po obsegu
krajši zapisi, včasih komaj nekaj besed, veliko po-
vedo ...
»Hvala ti za vse, kar si storil - da danes živimo v
svobodni in neodvisni Jugoslaviji!«
»Hvala ti, dragi Tito za vse!«
»Tito, ti si neponovljiv! Življenje si dal, da si nas
naučil, kako moramo živeti!«
Sledil bom tvojo začrtano pot...«
»Za Tita sem slišal prvič leta 1942 v ujetništvu...
Tito je mir!«
»Tito mi je najdražji...«
»Šel bom po tvoji poti!«
»Tito je naš!«
»Vse si nas učil - in naučil. Zdaj vemo, po kateri
poti moramo hoditi: po tvoji poti, maršal! Ljubil si
svojo domovino, kot si jo lahko ljubil le ti. Ljubil si
vse nas: verjel pa si predvsem v mladino. Mi mladi ti
obljubljamo, tovariš Tito, da bomo vredni tvojih
besed in dejanj...«, so napisali učenci II. osnovne šole
iz Slovenskih Konjic. In sledilo je neskončno veliko
podpisov: Stojan, Andrej, Marko, Boštjan, Rafko,
Metka, Mateja...
»Vedno bomo mislili nate« so napisali cicibani
osnovne šole Pohorski odred iz Slovenskih Konjic in
takoj za njimi »Ostal mi boš v srcu, dragi predsednik
Tito,« kar je napisal upokojenec Ivan Gošnik.
»Tito, tvoja misel, naše delo,« so zapisali delavci
tozda Comag zreškega Cometa, njihovi sotovariši v
imenu delovne skupnosti skupnih služb pa dodali
»Tito, sledili bomo tvoji misli!«
M. U.
Knjiga žalosti tudi na Polzeli
Knjiga žalosti, v katero so se vpisovali občani žalske občine, je bila tudi na Polzeli
v tovarni nogavic. Na posnetku vidimo delavce tega kolektiva, ki se vpisujejo vanjo.
Vrsta je bila dolga in ni bilo enega, ki se ne bi vpisal.	„ , ^ .
T. TAVCAR
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
Iz knjige
žalosti
v Žalcu
Dokler bo Jugoslavija,
bo v srcu z vsemi- nami
živel Tito. Jugoslavija
pa bo, dokler bosta Sut-
jeska in Neretva in do-
kler bodo šumeli hrasti
ter smreke na Pohorju.
Tito! Ti nisi umrl!
Ce re^em, da sem te
imela rada, je to še pre-
malo, da bi lahko izrazi-
la tisto, kar čutim do
tebe!
Kako rad bi ti stisnil
roko, dragi Tito!
Ne bomo te razočarali!
Šli bomo po poti, ki si
nam jo kazal.
Zadnje slovo delovnih ljudi Velenja
Na dan pogreba tovariša Tita se je ob 10. uri dopoldne na Titovem trgu v Velenju
zbralo več kot 18 tisoč delovnih ljudi in občanov, da bi se ob prisostvovanju žalni
svečanosti poslednjič poslovili od velikega voditelja in dobrega prijatelja predse-
dnika Tita. Zeleno oazo, ki s cvetjem krasi Titov spomenik sredi Velenja, so
preplavili ljudje. Se nikoli jih ni bilo toliko kot tokrat. To je bilo nemo in boleče
slovo. Ob Titovem spomeniku je bila častna straža, zraven skupina teritorialcev pa
črno oblečenih rudarjev, organizacije s številnimi prapori, mladina, delovni ljudje,
občani. Ob vznožju spomenika je bilo položenih več sto rdečih nageljnov, velikih
solz bolečine in zahvale za vse, kar je tovariš Tito v svojem življenju storil za nas, za
Jugoslavijo, za svet, za vse ljudil O Titovem življenju je govoril predsednik skup-
ščine občine Velenje Franjo Korun, v žalnem programu pa so nastopili godba na
pihala, recitatorji in trije pevski zbori. Po žalni svečanosti so se zbrani nemo razšli.
Trg je ostal prazen. Samo nema zunanjost blokov, prazna ploščad in ulice, osamelo
drevje v katerega krošnje so se poskrili še ptiči, kot da so še oni čutili, da je to
najbolj žalosten dan. V notranjosti blokov pa so ob gledanju televizijskega prenosa
pogreba iz Beograda tekle solze. Solze žalosti, solze zahvale in solze obljube, da
bomo nadaljevali tisto, kar je dolgo vrsto let s takšno energijo in vztrajnostjo gradil
tovariš Tito.
Tekst: TONE VRABL
• Foto: LOJZE OJSTERSEK
Spomin na vsakem koraku
Tudi na javnih prevoznih sredstvih, tudi na avtobu-
sih, žalni trakovi. Vsaka pot, celo krajša z avtobusom,
je bila povezana z mislijo na predsednika Tita.
Foto: M. B.
Vedo, kaj je storil
zanje
v osnovni šoli Podčetrtek so učenci v času bolezni tovariša
Tita pripravili za svoj radio »Kekec« vsako jutro oddajo o
njem. Ko se je zgodilo najhujše, je šolska skupnost imenovala
odbor, ki je pripravljal vse zunanje oblike žalovanja. Spodnjo
šolsko avlo so uredili s kipom maršala in vsak učenec je
prinesel »rožico za našega maršala«. S travnikov in gozdov
Titove mladosti. V knjigo žalosti so se vpisali vsi - od ciciba-
nov do delavcev šole.
Ves teden so bUi v študiju dežurni napovedovalci. Spremljali
so radijski in televizijski program in vsako uro obveščali
učence o vsem, kar se je dogajalo. Ogledali so si tudi film Tito v
naših krajih, ki so ga posneli člani foto krožka. O tovarišu Titu
kot človeku je učengem govoril ravnatelj, ki je spremljal slo-
venske pionirje, ko so bili na obisku v Belem dvoru leta 1976.
Povedal jim je, kako prisrčno je bilo srečanje, kako je z njimi
zapel tisto Jaz pa pojdem na Gorenjsko... kako se je zanimal,
kako sedaj živijo otroci v Bistrici ob Sotli, kjer so se v času
njegove mladosti dobro razumeli, čeprav so se tudi stepli.
Takrat so mu povedali, da vlada v teh krajih prava bratska
sloga in da se meja prav nič ne čuti.
Ne samo šolžirje, tudi krajane je težko prizadela smrt predse-
dnika. Žalnih svečanosti so se udeležili ljudje iz oddaljenih
zaselkov, iz vsake hiše je kdo prišel. Zavedajo se, kaj je Tito za
vse nas in še posebej, kaj je storil za njih, za nerazvite kraje.
Tudi tega, da je prav on sprožil solidarno pomoč, ko so je bili
najbolj potrebni, takrat ob potresu. Po tem se je veliko spreme-
nilo v krajih. In ljudeh.
MBP
Mozirje:
Na tisoče podpisov
Gornja Savinjska dolina, ki je dvakrat sprejela v
goste predsednika Tita, je bila zavita v črnino, žalost.
Toda, v tem žalovanju je bil tudi ponos, da je rasla in se
razvijala pod Titovim vodstvom. V tem spoznanju je še
obljuba, da bodo delovni ljudje in občani sledili začr-
tani poti.
Tudi v krajih ob gornjem toku Savinje in ob Dreti so
se vrstile žalne slovesnosti. V kolektivih, krajevnih
skupnostih, šolah, organizacijah... Spominski govori
in solze v očeh. Sož^ne brzojavke in zastave na pol
droga.
Dolina je zamrla že vse od trenutka, ko se je razširila
žalostna novica o smrti predsednika Tita. Se bolj pa se
je pogreznila vase na dan pogreba. Ulice in ceste so
bile prazne. Trgovine in lokali zaprti. Zamrlo je tudi
življenje v delovnih organizacijah. Otroci so šole zapu-
stili že kmalu po deseti uri dopoldne. Vsi so hiteli na
domove. Družine so se zbrale ob televizijskih spreje-
mnikih. Ob bolečini so bile skupaj. Bilo jim je lažje.
Posebno spoštovanje do umrlega predsednika Tita
so ljudje v mozirski občini izkazali tudi s podpisova-
njem v knjige žalosti. Odprli so jih v Mozirju in v
mnogih krajevnih skupnostih, na šolah... Na tisoče
podpisov.
Življenje gre svojo pot. Zapuščina predsednika Tita
je velika. Kaže se v samoupravljanju in delegatskih
odnosih, kaže v enotnosti in trdnosti, kaže v zavesti, da
bomo le z izpolnjevanjem vsakodnevnih nalog na vseh
področjih našega življenja in dogajanja ohranjali spo-
min na človeka, ki bo večno živel.
MB
Tito je v naših
srcih, pravijo
kovinarji v Tajfunu
Med ropotom delovnih strojev, med tiho bolečino v
srcih in med krepkimi rokami delavcev delovne or-
ganizacije Tajfun na Planini, je prežeta trdna odloče-
nost, da bodo misli in ideje predsednika Tita ostale
vselej žive in da bodo vodilo za dobro in boljše delo v
prihodnosti. »Bitko za doseganje in preseganje pla-
nov moramo dobiti. To je naša obljuba, to je naš dolg
do ljubljenega človeka«, so dejali delavci v Tajfunu.
Dušan Zapušek, rezka-
lec: »Posebno nas', ki
opravljamo soroden po-
klic kot ga je na začetku
svoje velike poti opravljal
tovariš Tito, je vest o nje-
govi izgubi močno priza-
dela. Vselej bo ostal v na-
ših srcih, čeprav bo življe-
nje teklo naprej. Čakajo
nas mnoge in odgovorne
delovne obveznosti. Dela-
li bomo tako, kot bi si to
želel Tito, če bi bil zdaj
med nami. Ob njegovem
dostojanstvenem pogre-
bu so bila naša srca na
njegovi zadnji poti. Tito
je bil človek, ki ga svet ne
premore več.«
Roman Romih, stru-
gar: »Izgubili smo velike-
ga moža, ponosnega in
pravičnega borca za de-
lovske pravice, za mir in
prijateljstvo doma in v
svetu. Težko mi je ob mi-
sli, da bomo naslednje de-
lovne zmage proslavljali
brez njega. A zmagovati
vsak na svojem področju
dela in življenja moramo.
Tako nas je učil tovariš
Tito. Tudi v naši delovni
organizaciji bomo krep-
keje poprijel! za delo. To
je naša obljuba, to je naš
dolg do človeka, ki nam
je ustvaril svetlo priho-
dnost«
Jože Cencl, strugar:
»Cel svet žaluje za Titom,
kako ne bi mi, njegovi de-
lavci in učenci! So trenut-
ki v življenju, ko se žalo-
sti in solze v očeh nihče
ne sramuje. Ves čas smo
zaskrbljeni spremljali
njegovo zadnjo bitko. Ko-
vinar in revolucionar iz
majhne vasi pa je zrasel v
človeka brez primere. Z
žalnimi slovesnosti smo
se še zadnjič poklonili
njegovemu spominu z ob-
ljubo, da ne more nobeno
delo biti pretežko in da
bomo tudi mi bili bitke za
večjo produktivnost, za
enotnost in mir.«
Konrad Hladin, delo-
vodja: »Zagrnila nas je
velika žalost. Radi smo
imeli tovariša Tita. Njego-
vo ime je tako tesno pove-
zano s številnimi bitkami
za lepše življenje, ki ga
bomo zdaj živeli brez nje-
ga in z njim v mislih in
srcih. Spominjam se nje-
govega prihoda na Plani-
no, njegovih vzpodbud za
boljše delo. Prepričan
sem, da bomo Jugoslova-
ni z roko v roki v prihod-
nje nadaljevali svetlo pot
na kateri stojimo trdno
odločeni, da nam je nihče
več ne more presekati.«
Dan po slovesu od našega Tita je bil tih in miren.
Tudi na Planini. Ob ropotu strojev so stali delovni
ljudje in začenjali bitko za večjo produktivnost, za
preseganje začrtanih planov.
MATEJA PODJED
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
V šoli Kozjanskega odreda
Tudi na Planini so dobro spominjajo Titovega obiska, ko jo prišel 2. maja 1974 lota
med brigadirje. Tedaj je tudi obiskal novo šolo 'Kozjanskega odreda^. V spomin
nu njegov obisk so na šoli odkrili tudi ploščo. Učiteljica Dragica Mlakar se dobro
spominja tistega dne, ko so zvedeli, da bo prišel na obisk Tito. Bil je dobre volje, za
vse se je zanimal in nazadnje tudi obljubil, da še pride.
Foto: D. Medved
Od besed k delu
Titova smrt je globoko
prizadela tudi delavke -
komisionarke v Emovem
tozdu Posoda. Spontano,
same od sebe, so kupile
velik šopek cvetja in ga
postavile ob Titovo sliko
v jedilnici ter s tem poka-
zale, kako globoko spo-
štujejo in ljubijo Tita in
njegovo delo.
Pogovarjala sem se z
nekaterimi med njimi.
Večinoma sploh niso mo-
gle govoriti zaradi žalosti
in solza, ki so jim vrele na
oči. Le tiste najbolj trdne
so bile sposobne govoriti.
JOŽICA ŽIŽEK: »Ne
mogoče se mi zdi, da lju-
bega Tita ni več med na-
mi. A v tem trenutku je
jasno: mi moramo delati
naprej, ustvarjati vse ti-
sto, kar nas je učil in
spodbujal Tito. F*repriča-
na sem, da bomo zmogli
in dokazali, "da znamo
trdno stopati po Titovi
poti. Mi nismo čutili, koli-
ko nam je z£ires pomenil
Tito, dokler ga ni smrt iz-
trgala od nas. Bilo nam je
preveč lepo, ker smo ve-
deli, da je z nami. Iz vsega
srca želim, da bi nam bilo
tudi vnaprej lepo in da bi
še naprej gradili sociali-
stično, oziroma komuni-
stično Jugoslavijo.«
VUKICA FALNOGA:
»Prav sedaj je čas, da
napnemo vse svoje moči
in naredimo vse tisto, kar
smo se domenili. Prepri-
čana sem, da smo sposob-
ni izpolniti svoje obvez-
nosti in da smo mi delav-
ci v neposredni proizvod-
nji pripravljeni na vse na-
loge, ki nas čakajo. Misliti
moramo na to, da bomo
za seboj pustili sadove, ki
bodo zgled tudi poznej-
šim rodovom, našim otro-
kom. Tako, kot je delo to-
variša Tita za zgled vsem
nam.«
JOŽICA IVEC: »Upam,
da bodo tudi naši otroci
in generacije, ki bodo
prišle za nami, vzgojene v
Titovem duhu, ^o kot
smo vzgojeni mi. Ponosni
smo, da smo živeli v Tito-
vem času in da smo začu-
tili njegovo delom, njego-
ve misli, njegovo učenje.
In tudi ponosni, da je glas
o naši domovini popeljal
po vsem svetu ter t^o iz
naše majhne dežele nare-
dil veliko.«
DS
V žalni
knjigi
solze src...
Tudi v velenjski občini
so v vseh krajevnih skup-
nostih ter v avli skupšči-
ne občine Velenje ob
smrti tovariša Tita odprli
žalne knjige, v katerih so
se nabrali številni podpisi
z izjavami vseh, ki so ime-
li Tita radi ter so in bodo
cenili njegovo izjemno
delo. V avli skupščine ob-
čine Velenje so odprli kar
tri knjige, v katerih se je
zbralo več kot deset tisoč
podpisov z izjavami. Vse
to je dokaz velikega spo-
štovanja do človeka, ki je
vedno bolj mislil na ugo-
dje drugih, kot sebe.
MARICA SALAMON,
učenka OS »Anton
Aškerc« v Velenju: »Va-
rovali bomo sadove tvoje-
ga boja in plemenitih sa-
dove tvojega dela.«
MARCEL MEDVED
ml.: »Tovariš Tito, ti nisi
umrl, velik del tebe je
ušel smrti. Večno mlad
boš živel v nas in v vseh
naslednjih generacijah.«
MARKO MAVEC: »Ti-
to, oče Jugoslavije in neu-
vrščenosti, hvala ti za
mir!«
TV
Tito je bil
najbolj
pogumen
»Zelo mi je težko, ko
sem izvedela, da tovariša
Tita ni več. Bil je najbolj
pogumen od vseh ljudi.
Imela sem ga zelo rada,«
je v žalno knjigo v po-
družnični osnovni šoli
»Miha Pintar - Toledo«
Velenje v Cirkovcih zapi-
sala učenka in predsedni-
ca pionirskega odreda
Cvetka Verboten, s po-
dobnimi mislimi pa se je
pridružilo še ostalih šest
učencev omenjene po-
družnične šole Simon
Koradej, Milan Grobel-
nik, Jože Mulej, Stanka
Paternež, Elvira Novin-
šek in Mirko Jurko ter
njihova učiteljica Helena
Cafuta. Vpisali so se tudi
krajani ter šolarji, ki sicer
stanujejo v Cirkovcih, šo-
lo pa (višji razredi) obi-
skujejo v Velenju.
Laško: Bol
prenašali delovno
Ko se je razširila žalostna novica o smrti predsednika
Tita, so se tudi po laški občini mnogi najprej zavedali
svoje dolžnosti. Iz lastnega nagiba so mnogi delavci
pohiteli v svoje delovne organizacije, čeravno so imeli
prosti dan. Enako je bilo v krajevnih skupnostih, kjer
so se v družbenih prostorih prižigale luči in so se
zbirali krajani pričakujoč navodila in vpraševali, če so
potrebni za kakršno koli opravilo. Prvomajske zastave
so bile čez noč spuščene na pol droga.
Ves minuli teden so se v občini Laško vrstile žalne
seje organizacij, zbori delavcev in krajanov. V delov-
nih organizacijah so bili kratki, petminutni zbori, na
katerih je bil najpogostejši od sklepov:
- Ostati zvesti Titovi poti, žalovati delovno ob stro-
jih in na delovnem mestu!
Žalni zbori in razširjene žalne seje so bile po vseh
občinskih organizacijah, v vseh krajevnih skupnostih
in v vseh delovnih kolektivih. V Laškem, Rimskih
Toplicah in Radečah so odprli knjige žalosti, v katere
se je vpisalo več tisoč občanov. V teh istih krajevnih
skupnostih so z žalnih sej odnesli k spomenikom in
grobovom vence, da bi tako počastili spomin na naj-
večjega junaka in njegove zveste borce ter žrtve osvo-
bodilne vojne, ki je bila neizbežna za našo svobodo, ki
nas opominjajo kako dragocen je mir, ki ga uživamo.
Ne da bi posebej pripravljali odhod v Zidani most, je
bilo na peronu železniške postaje vse polno ljudi, ki so
prišli pokloniti se Titu, na njegovi zadnji od neštetih
voženj skozi ta kraj. Kjerkoli so bile žalne prireditve, je
vsak prostor, ki je bil za to pripravljen, bil premajhen,
da bi mogli vanj vsi, ki so se družno poklonili spominu
predsednika Tita.
Med tem so se začele tudi večje seje in sestanki. Ob
vsaki takšni priložnosti je minuta molka, v spomin na
Tita, prva stvar, ki jo zborujoči opravijo. In zastave še
kar visijo na pol droga, ljudje sami podaljšujejo dneve
žEilovanja.
Žalni zbori v Ingradu
Spoštovanje in častni poklon dragemu tovarišu
TITU so delavci Ingrada izražali na žalnih zborih v
vseh temeljnih organizacijah, skupna žalna seja pred-
stavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij in sa-
moupravnih organov celotne delovne organizacije pa
je bila v Sindikalnem domu Ingrada. Za to priložnost
so komunisti Ingrada pripravili v tem domu razstavo
fotografij in umetniških slik o življenju in delu našega
trikratnega narodnega heroja in državnika sveta, tova-
ri.ša TITA. Razstavo si lahko ogledajo tudi skupine iz
drugih delovnih organizacij ali šole, le predhodno se
naj telefonično najavijo pri referentu družbenopolitič-
nih organizacij Ingrada.
VILI SUSTER
Tito - naš ponos
Delegati temeljnih organizacij združenega dela, člani
samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih
organizacij v Emo Celje so se že dan po smrti predse-
dnika republike tovariša Tita zbrali na žalni slovesno-
sti, da bi se tako poslovili od ljubljenega voditelja. Na
žalni seji je govoril Mirko Gorjup, koordinator dela
osnovnih organizacij ZK v Emo, ki je med drugim
poudaril, da Titova misel je bila in je vselej tudi po-
buda za nadaljevanje revolucije. Pobuda, ki usmerja
naše življenje in delo, našo misel in čustva, pobuda, ki
bo vplivna na sedanje tokove človeške zgodovine.
Delavci Gradisa so se
poslovili od Tita
Bolečina, žalost, solze. Le kako bi lahko drugače
izrazili čustva, ki jih nosimo v sebi? Besede so odveč,
le srce govori v teh trenutkih.
Tristo dvajset delavcev Gradisove Gradbene enote iz
Celja, ki so doma iz vseh jugoslovanskih republik in
pokrajin in jih je želja po zaposlitvi pripeljala v Celje,
so pogrebno svečanost za pokojnim predsednikom Ti-
tom spremljali preko televizijskega zaslona v njiho-
vem samskem domu na Hudinji. Zvečina so to mladi
ljudje, krepki in čvrsti fantje, ki jim moč kali vsako-
dnevno fizično delo na gradbiščih. Ko so se skupaj z
domovino poslavljali od ljubljenega tovariša Tita, so
preko otrdelih in od sonca potemnelih obrazov polzele
solze. Ljubezen, bolečina, žalost - vse je bilo zlito v
njih. Njihova srca pa so sklenila obroč okoli obljube,
da bodo vztrajali na poti, ki jo je začrtal predsednik
Tito in da bodo skrbno negovali temeljne vrednote
naše družbe: samoupravljanje, bratstvo in enotnost
narodov in narodnosti, neuvrščenost.
DS
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA ZK V CELJU
DELO - PRAVA PRISEGA ZVESTOBE
ZK mora biti dnevno vpeta v razreševanje vseh vprašanj
»Vsakdo mora na svojem me-
jtu storiti tisto, kar je njegova
dolžnost«, je v svoji zadnji no-
voletni poslanici zapisal tova-
riš Tito. Pod mottom te njegove
nusli je bila v ponedeljek v Ce-
lju programsko-voiilna konfe-
renca celjskih komunistov. Pri-
čela se je z Intemacionalo in mi-
outo molka, s katero so počasti-
li spomin na preminulega pred-
sednika SFRJ in ZKJ Josipa
Broza Tita ter narodnega heroja
petra Stanteta Skale.
2e uvodne misli sekretarja ko-
^teja OK ZKS Celje, Aleša lica,
so opredelile nadaljnji potek
Iconference. Aleš lic je med dru-
gim obudil spomin na Titovo re-
volucionarno misel in s tem v
zvezi dejal: »Komuniste zavezu-
jejo njegova dejanja, njegov
vzgled in pred nami je velika ob-
veznost, da nadaljujemo s Tito-
vim delom - in predvsem, da vso
veliko pripadnost, vso veliko lju-
bezen, ki jo izkazujemo do njega,
spreminjamo v to, da potrjujemo
naSe besede, naše sklepe, naše
delovne dogovore v nove delov-
ne uspehe.« V nadaljevanju je
Aleš lic opozoril, da je bilo v ob-
fini v obdobju po partijskih kon-
gresih mnogo doseženega. Da pa
so bili dosežki vseeno preskro-
mni, še zlasti kar zadeva uresni-
čevanje začrtane gospodarske
politike v občini. Preosnova go-
spodarstva je prepočasna. Kvan-
titativni dosežki so sicer zadovo-
ljivi, a do njih smo prišli z eksten-
zivno gospodarsko rastjo, veča-
njem števila zaposlenih, premalo
pa se je dvignila produktivnost
dela in kakovosten razvoj. Zato
bo morala ZK v prihodnjem ob-
dobju predvsem razreševati te te-
Beljne probleme razvoja celjske
ol)čine. Rast produktivnosti, ka-
kovostna izvedba ustalitvenih
načrtov, hitrejša preosnova go-
spodarstva z uveljavljanjem kva-
litetnih dejavnikov razvoja, bolj-
ša izkoriščenost proizvodnih
zmogljivosti, to bodo osrednje
Občinska konferenca ZK v
Celju ima zdaj 45 članov. Za
predsednika je bil izvoljen
EDVARD STEPIŠNIK, ki bo to
funkcijo opravljal eno leto. Za
nove člane občinske konference
so izvolili še MILANA LOSTR-
KA, HERMANA RIGELNIKA,
JELKO ŽEKAR, STEFKO PRE-
SKER, FRANCA PUSARJA in
FRANCA KAVKO, po položaju
pa sta člana konference še TO-
NE ROŽMAN in VIKI KRAJNC.
Delo sekretarja komiteja OK
ZKS Celje bo v naslednjem dve-
letnem obdobju še naprej
opravljal ALES ILC. Na konfe-
renci so izvolili tudi tri izvršne
sekretarje, SRECKO PRATNE-
MER in FRANC PUSAR bosta
svoje funkcije opravljala po-
klicno, JOŽE ZUPANČIČ pa ne-
poklicno. Komite bo tudi v pri-
hodnje štel 11 članov. Ob šestih
članih, ki jim mandat še ni pote-
kel, kandidirajo za novih pet
članov MILAN LOSTRK, HER-
MAN RIGELNIK, JELKA ŽE-
KAR, ŠTEFKA PRESKER in
MIRKO GOZDNIKAR.
Z glasovanjem so na konfe-
renci potrdili tudi nove sestave
komisij pri občinski konferenci
in komiteju.
naloge celjskih komunistov v
prihodnjem obdobju. Predvsem
pa bodo komunisti morali prese-
kati s še vedno prisotnimi različ-
nostmi pogledov na razvoj obči-
ne in še zlasti gospodarstva. Med
najpomembnejšimi nalogami je
Aleš lic izpostavil še krepitev
fronte vseh organizirzinih sociali-
stičnih sil v občini, še zlasti pa
uveljavljanje oblik dela komuni-
stov znotraj političnega in dele-
gatskega sistema. Odločno je tre-
ba prenehati s prakso načelnega
opredeljevanja, zato mora vsak
sklep, sestanek, dogovor, postati
za ^'se obvezujoč konkreten de-
lovni dogovor. Z močjo in ugle-
dom več kot 5600 komunistov v
delavskem Celju je te cilje treba
doseči.
V razpravi, ki je sledila in v
katero se je vključilo kar 28 raz-
pravljalcev, so nekatere ugotovi-
tve iz sekretarjevega poročila le
še podčrtali. Tako so Herman Ri-
gelnik, Zvonko Perlič in Franci
Gazvoda razpravljali o temeljnih
nalogah celjskega gospodarstva
in podčrtali potrebo po premiš-
ljenih naložbah, ki bodo zagoto-
vile preosnovo gospodarstva in
večjo donosnost, potrebo po več-
jem uveljavljanju znanja, združe-
vanju dela in sredstev in prene-
hanju poenostavljenih razmiš-
ljanj o razvojnih poteh celjskega
gospodarstva. Jože Zupančič je
razpravljal o nalogah 1100 delav-
cev zaposlenih v vzgojnoizobra-
ževalnih zavodih v Celju, ki skr-
bijo za izobraževanje preko
20.000 učencev, dijakov in štu-
dentov. Opozoril je na pozitivne
premike za večje vrednotenje sa-
moupravne šole in podčrtal nalo-
ge komunistov pri uveljavljanju
vseh oblik usmerjenega izobra-
ževanja. Čeprav v Celju dilem
glede tega ni, so še vedno primeri
v združenem delu in v izobraže-
valnih organizacijah, kjer delavci
nočejo razumeti ciljev nove šole.
Posebno pozornost zasluži raz-
prava Toneta Rožmana, ki je
pred celjske komuniste postavil
nalogo, da se tvorneje in odloč-
neje vključijo v delo tudi v kra-
jevnih skupnostih. Kajti, kot je
dejal, ne moremo imeti le dopol^
danskih »službenih« komuni-
stov. Sledile so še razprave dele-
gatov iz številnih delovnih in
drugih delegacij, ki so govorili o
problemih idejnega izobraževa-
nja v ZK, uveljavljanju oblik no-
vega partijskega dela, s poseb-
nim poudarkom na akcijski po-
vezanosti, ki edina lahko zagoto-
vi uveljavljanje kolektivnih oblik
dela in odgovornosti, o nujnosti
demokratičnega centralizma, v
katerem so sklepi večine ne gle-
de na osebno mnenje, obvezujoči
za vse in vodilo partijskega dela,
o nalogah aktiva delavcev, obve-
ščanja v ZK, varnostnih razme-
rah in vlogi komitejev za SLO in
družbeno samozaščito, vlogi par-
tijskega dela v zdravstvu, stano-
vanjskem gospodarstvu in po-
dobno.
Konferenca je izzvenela v mi-
slih izvršnega sekretarja pred-
sedstva CK ZKS Emila Rojca, ki
je poudaril, da so prave prisege
zvestobe Titovi poti šele tiste, ki
bodo prve prešle v delo, kajti z
novo organiziranostjo in oblika-
mi dela ZK mora ta dejansko po-
stati vodilna in gonilna sila sploš-
nega družbenega napredka na
poti, ki jo je začrtal ljubljeni
predsednik.
BRANKO STAMEJCIČ
NAPAKA SE NI PONOVILA -
RAZLOŽILI 802 VAGONA
Za prvomajske praznike se na železnici, tudi v Celju,
ni ponovilo tisto, kar je bilo v zvezi z razkladanjem,
oziroma zastojem pri razkladanju blaga z vagonov v
času minulih novoletnih praznikov deležno upravi-
čene kritike.
Tokrat so se v Celju in na celjskem območju dobro
pripravili. V okviru Temeljne skupnosti za železniški
in luški promet so pri Železniški transportni organiza-
ciji Celje ustanovili poseben štab, v katerem so bili
izvajalci in uporabniki železniških storitev in kjer so se
dogovorili za razkladanje vagonov v času prvomajskih
praznikov. Skupna akcija je rodila lepe rezultate.
Vsi uporabniki Železniških storitev so nalogo vzeli
več kot resno. Zato ni naključje, če so imele vse priza-
dete delovne organizacije dežurne ekipe in da so v
času od prvega do petega maja na območju Železniške
transportne organizacije Celje razložili 802 vagona
blaga!
In ne samo to. Pomembno in veliko delo so opravili
tudi delavci celjske Carinarnice, ki so med prvomaj-
skimi prazniki uvozno in izvozno ocarinili 372 vagonov
carinskega blaga.
MB
PROGRAMSKO-VOLIVNAKONFERENCAZKV LAŠKEM
ŠE ENOTNEJE ZA TITOM
V ospredju program dela
v soboto, zadnji dan žalo-
vanja, so se v Laškem zbrali
delegati osnovnih organiza-
cij, člani občinske konferen-
ce in predsedniki komisij.
Med gosti sta bila tudi član
CK ZKS Lojze Briški in Ja-
nez Zahrastnik.
Na volilni konferenci so
sprejeli poročilo o delu ob-
činske organizacije ZKS v
minulih dveh letih, pravtako
oceno sedanjih družbenopo-
litičiiih in samoupravnih
družbenoekonomskih ra-
zmer v občini ter sprejeli
programsko usmeritev ob-
činske organizacije ZKS v
občini Laško za naslednje
enoletno obdobje ter dogo-
vor o pripravi akcijskega
programa.
Konferenca je izvolila za
predsednika občinske kon-
ference ZKS ANDREJA
MAVRIJA, za sekretarja ko-
miteja ponovno izvolila
CVETA KNEZA, za predse-
dnika tovariškega razsodišča
VIKTORJA PERGERJA, za
predsednika statutarne ko-
misije ROMANA MAVRIJA,
za predsednika nadzorne ko-
misije pa FRANCA ŽNI-
DARSICA. v sestav komite-
ja so bili izvoljeni: VERA
MAROT, SRECKO VREČ-
KO, TONE ZUPANClC in
MOJCA MANFREDA.
Konferenca je poteivala v
delovnem vzdušju, pred za-
četkom pa so z enominutnim
molkom počastili spomin
preminulega predsednika
SFRJ in ZKJ Josipa Broza
Tita.
Občinska konferenca je v
široki razpravi po osnovnih
organizacijah ZK v občini
sprejela vrsto predlogov in
dopolnil k programskim
usmeritvam občinske orga-
nizacije ZK, ki pa v bistvu
niso spreminjevaJa predlože-
nih tez, marveč posamezne
naloge še posebej poudarila.
V poročilih, programski
usmeritvi in v razpravi je bi-
la močno poudarjena anali-
tična ocena družbenoeko-
nomskih in političnih ra-
zmer v občini, potreba po
večji prizadevnosti, enotno-
sti glede hitrejšega razvoja
občine, ki zadnja leta drsi na
lestvici razvitosti navzdol,
kljub dejstvu, da se gospo-
darski tokovi krepijo in da v
občini ni več toliko kriznih
žarišč, kot jih je bilo pred ča-
som. Ker pa le-ta obstajajo v
najmočnejših kolektivih, je
delo in prizadevnost komu-
nistov še nadalje v prvi vrsti
potrebna gospodarski krepi-
tvi, pa naj gre za industrij-
sko, kmetijsko ali zdravstve-
noturistično področje, toli-
kanj značilno za to občino.
Izredno veliko je bilo go-
vora o vsestranski aktivno-
sti, ki naj odlikuje vsakega
člana ZK. Treba bo napove-
dati boj tako imenovanemu
zapiranju v ozke kroge, »vr-
tičkarstvu«, zgrešeni tozdov-
ski mentaliteti, lokalpartrio-
tizmu med posameznimi deli
v občini, med krajevnimi
skupnostmi. Komunisti, ki
opravljajo svojo dolžnost le v
okviru delovne organizacije,
so pa neaktivni v krajevni
skupnosti, so le na pol ko-
munisti, zato je eden od skle-
pov poživitev dela članov
ZK na vseh področjih druž-
benega življenja, tako na de-
lovnem mestu, v političnem
življenju kolektivov, krajev-
nih skupnostih in na intere-
snih področjih družbenega
sožitja, še posebej pa na po-
dročju podružbljanja SLO in
(. ružbene samozaščite. Večjo
prodornost si bodo morali
komunisti izboriti na vseh
..ivneh in oblikah samou-
pravljanja, predvsem pa raz-
širiti svoje vrste z vključeva-
njem mladih delavcev.
Na programsko-volivni
konferenci komunistov
občine Laško so razprav-
ljali: Cveto Knez, Lojze
Briški, Janez Zahrastnik,
Božo Šola, Stane Kužnik,
Albert Sipek, Fanika La-
oornik, Roman Mavri, Jo-
že Krašovec, Jože Rajh,
Srečko Brilej, Srečko
Sentjurc, Franc Perše,
Marjan Koprive, Jože
Stanič, Miha Prosen in
^^^drej Mavri.	^
Po svoje presenetljiv je bil
nastopni govor novoizvolje-
nega predsednika občinske
organizacije ZK, ki je med
drugim, brez okolišanja de-
jal, da bodo morali komuni-
sti prenehati biti komunisti
TIM, pivovarne, papirnice;
laški in radeški komunisti,
temveč biti predvsem člani
ZK Slovenije, oziroma jugo-
slovanske, Titove partije.
J. KRASOVEC
KUMROVEC:
SREČANJE 2000
PIONIRJEV
Pionirji iz pobratenih šol iz
vseh republik se bodo sestali
v nedeljo v Kumrovcu. Sre-
čanje pripravljata osnovni
šoli »Marija Broz« iz Bistrice
ob Sotli in »Maršal Tito« iz
Kumrovca. Pokrovitelj je
zvezni odbor Združenj bor-
cev NOB Jugoslavije.
Pionirji se bodo zbrali v
Kumrovcu, kjer se bodo po-
samezne šole tudi predstavi-
le s kulturnim programom.
Ogledati si nameravajo še
Trebče in osnovno šolo »Ma-
rije Broz«.
MBP
KONFEKCIJA ŠOŠTANJ K ELKROJU?
KDO MEŠETARIS TOZDI?
Mnenja o priključitvi k Elkroju so različna
Kljub temu, da so težave
še vedno velike, je pospeše-
na samoupravna in družbe-
noekonomska sanacija de-
lovne organizacije Toper
Celje uspešno stekla. Proiz-
vodnja se je nekoliko pove-
čala, tudi prodaja proiz-
vodov je porasla. Dela je do-
volj za vse delavce, zaradi
česar je tudi počutje kolek-
tiva veliko boljše kot pred
nieseci, ko je določena pro-
izvodnja stala, ker ni bilo
surovin in ne dela. V Topru
so uspešno izpeljali referen-
dum o reorganizaciji delov-
organizacije. Ukinili so
tozd Trženje ter na novo
oblikovali tozda Lahka
Konfekcija in Težka konfek-
cija. Tako so se lahko lotili
Konkretnih nalog za rešitev
težkih razmer v Topru.
V zamahu novih snovanj je
seveda presenetila novica,
se bo Toprova temeljna
Organizacija združenega dela
Konfekcija Šoštanj, ki zapo-
sluje 125 delavcev, še letos
Priključila k delovni organi-
^ciji Elkroj Mozirje. Prese-
f^^tila zato, ker je bila sanaci-
delovna organizacije To-
P^r Celje načrtovana na te-
•^elju boljšega dela, proiz-
vodnje in organizacije vseh
^■Tieijnih organizacij. Jasno
^^ je, da ločitev ene od te-
J^^ljnih organizacij pomeni
'Udi precej šenj izpad v
^trukturi celotnega dohodka
^opra. Posebej še tako ime-
fiovanega srajčnega tozda, ki
^a velike možnosti za izvoz
izdelkov, saj je povpraševa-
nje tujih partnerjev po arti-
klih tega tozda zelo veliko.
Med vodilnimi delavci Topra
je odločitev šoštanjskega
tozda povzročila precejšnje
razburjenje. Takole pripo-
veduje Zvone Dežnak, di-
rektor delovne organizacije
Toper Celje:
»To, kar spremlja odloči-
tev šoštanjskega tozda o
priključitvi k Elkroju, je do-
besedno mešetarjenje s toz-
di. Kajti dejstvo, da se v teh
težkih trenutkih za Toper
eden od tozdov odloči za lo-
čitev, je vse prej kot razvese-
ljivo. To ni pravi način reše-
vanja Toprove krize še pose-
bej zato, ker imamo sedaj
ogromno naročil in dela rav-
no za srajčne tozde. Zaradi
omahovanja šoštanjskega
tozda smo morali nekatere
inozemske ponudbe celo od-
kloniti, kar je seveda velik
udarec za ves kolektiv. Po-
sledice, ki bodo nastale v To-
pru z odločitvijo Konfekcije
Šoštanj, da se priključi El-
kroju, bodo hude. Proiz-
vodne kapacitete Topra se
bodo zmanjšale, iskati bomo
morali nove partnerje za pro-
izvodnjo srajčnih programov
ali preusmerjati obstoječo
proizvodnjo v proizvodnjo
srajc, kar nas bo veljalo pre-
cej denarja. In nenazadnje, z
ločitvijo šoštanjskega tozda
se nam bo podrl celoten pro-
gram prestrukturiranja To-
pra.«
Kot je razbrati iz izjave
Martina Preskerja, direk-
torja temeljne organizacije
Konfekcija Šoštanj, so se
delavci že lani, predvsem za-
radi negotovosti, ki je vlada-
la v Topru, povezali z delov-
no organizacijo Elkroj Mo-
zirje. Le-ta je pripravila sred-
njeročni razvojni program te
temeljne organizacije, po-
dobno pa je srednjeročni
program pripravil tudi To-
per. Takole pravi Martin
Presker:
»Na podlagi vseh razprav,
ki so bile v strokovnem kole-
giju v samoupravnih organih
in družbenopolitičnih orga-
nizacijah tozda ter v družbe-
nopolitičnih organizacijah
občine Velenje, smo se opre-
delili za razvojni program, ki
ga je ponudil Elkroj. Zanj
smo se odločili predvsem za-
radi prednosti, ki nam jih da-
je in ki zadevajo tudi nove
naložbe v letih 1981/82. To
investicijo je zagotovil tudi
Toper. Toda, ko smo tehtali
eno in drugo, smo se vpraša-
li, ali je Toper, ki je v sanacij-
skem postopku, sploh spo-
soben uresničiti planirane
naložbe. Moram tudi pove-
dati, da je po Elkrojevem ra-
zvojnem programu predvi-
den za nas nov proizvodni
program otroških in jeans
hlač. V teku so že priprave za
zagotovitev nove lokacije za
gradnjo nove proizvodne ha-
le in v Elkroju so že zagotov-
ljena tudi finančna sredstva
za novo naložbo.«
V tozdu Konfekcije v Šo-
štanju so se torej že odločili.
da se priključijo v delovni
organizaciji Elkroj Mozirje.
Direktor Topra Zvone Dež-
nak sicer pravi, da so bili šte-
vilni delavci »zavedeni ali
pregovorjeni«, ko so se odlo-
čali o tem in da tudi podatek,
da je 52,C% zaposlenih v tem
tozdu pozitivno glasovalo o
reorganizaciji delovne orga-
nizacije Toper, marsikaj po-
ve. Dejstvo pa je - o tem pri-
poveduje tudi sam direktor
šoštanjskega tozda Martin
Presker - da so se delavci
odločili za priključitev k El-
kroju predvsem zaradi težav,
ki so nastale v Topru. In za-
to, da bi si zagotovili večjo
socialno varnost. Jasno je,
da je socialna varnost delav-
cev bistvenega pomena za
delo, snovanje in počutje v
nekem kolektivu. In da jo je
zato treba jemati kot argu-
ment izredno velikega po-
mena. Po drugi strani pa je
tudi res, da je potrebno soli-
darnost delavci med posa-
meznimi temeljnimi organi-
zacijami še bolj razvijati prav
v primeru, ko je ogrožena so-
cialna varnost večine delav-
cev. To pa se je zgodilo prav
v delovni organizaciji Toper.
Kaj bi se zgodilo, če bi se
tozdi, katerih matične delov-
ne organizacije so v težavah,
kar tako odločali o priključi-
tvi k bogatejši materi?
Vprašanj, ki se odpirajo ob
vprašanju odcepitve šoštanj
skega tozda iz Topra, je veli-
ko, In kaže, da so z razpravo
o njih odlašali predvsem v
Celju, medtem ko so v Šošta-
nju problematiko premlevali
tako v okviru tozda, kot v
krogu z vodilnimi delavci El-
kroja in vseh vodilnih struk-
tur velenjske občine. To ne-
nazadnje kaže tudi na dolo-
čen interes, ki vlada v eni in
drugi občini do tega vpraša-
nja.
MILAN BOŽIC
DAMJANA STAMEJCIC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
V ZBORU KS VSI DELEGATI!
PRIZNANJE ZA CINKARNO
Na delegatski tapeti Toper in Mesnine
Zadnji torek v aprilu so na
ločenih sejah zasedali dele-
gati vseh treh zborov celjske
občinske skupščine. Sicer
pa je bila to tudi priložnost
za obravnavo prenekaterih
aktualnih vprašanj. Že prvo
pomembno razpravo je
vzbudilo poročilo o izvajanju
srednjeročnega družbenega
plana občine v lanskem letu.
Tako tudi na seji zbora kra-
jevnih skupnosti, na seji, ki
ni imela niti enega odsotne-
ga delegata! V razpravi so se
ustavljali pri izgubah in se
vpraš^i, zakaj so na primer
pristojni dovolili, da je Toper
zašel v takšne težave. Mne-
nje, da bi morali ukrepati že
tedaj, ko so se pokazale po-
manjkljivosti, je bilo še pose-
bej podčrtano. Pa tudi sicer
so izgube v poslovanju dobi-
le poseben prizvok in vpra-
šanje, zakaj so nastale tudi
pri Celjski mesni industriji,
še posebej (čeprav primerja-
va ni najboljša, opomba pis-
ca), če l^ko zasebni mesarji
dobro poslujejo. Razen tega
so delegati menili, da bi mo-
rali več skrbi posvetiti tistim
kolektivom, ki poslujejo na
robu rentabilnosti. Tudi za-
radi preventive in pravoča-
snih ukrepanj.
Ni naključje, če je poročilo
o samoupravnem in družbe-
noekonomskem položaju
krajevnih skupnosti v občini
naletelo na velik odmev. Še
posebej v zboru krajevnih
skupnosti. V tem delu je so-
delovalo kar štirinajst dele-
gatov! Pobuda o preobliko-
vanju nekaterih, večjih, kra-
jevnih skupnosti je naletela
na različen odmev. Ponekod
so jo sprejeli, drugod spet
odložili. Na večjo podporo ni
naletela ugotovitev, da tu in
tam sveti krajevnih skupno-
sti posegajo v pristojnosti
skupščin. Razumljivo, saj se
skupščine preredko sestaja-
jo. In tako njihovo delo prev-
zemajo izvršilni organi. Tudi
dejstvo, da je zborov kraja-
nov v stalnih območjih vse
manj, je naletelo na upravi-
čeno kritiko.
Še vedno so komunalna
vi>rašanja tista, ki najbolj za-
poslujejo organe krajevne
samouprave. Pa tudi ugoto-
vitev, da nekatere samo-
upravne interesne skupnosti
še niso spoznale, da je za nji-
hovo dobro delovanje po-
membno tudi delo delegacij
v krajevnih skupnostih, na-
rekuje nove korake in ukre-
pe. In ne samo to, sploh je
razprava na zborih občinske
skupščine odprla še nove na-
loge za močnejšo uveljavitev
krajeviiih skupnosti.
Čeprav je morebiti prišlo
poročilo o uvajanju usmerje-
nega izobraževanja na sejo
občinske skupščine pozno,
se je utrdilo mnenje, da je
treba z začetim delom nada-
ljevati, da bi prihodnje leto
ne stali pred istimi problemi
kot letos!
Na pričakovan odmev je
naletelo tudi poročilo o izva-
janju družbenega dogovora
o varstvu okolja in še pose-
bej o ekološki sanaciji Cin-
karne. Čeprav drži, da nasta-
jajo pri nekaterih nalogah za-
mude, je dosedaj opravljeno
delo naJetelo na priznanje, še
zlasti pa je bil tega priznanja
na seji zbora krajevnih skup-
nosti deležen kolektiv Cin-
karne. Tudi te besede pove-
do, da se zadeve vendarle
spreminjajo in da v Celju ni
kolektiva, ki bi ne posveČEil
temu vprašanju ustrezne po-
zornosti.	M. BOŽIC
PETROVČE: ZVEZNO PRIZNANJE	I
Pred nedavnim so v krajevni skupnosti Petrovče praznovali krajevni praznik. Na osrednji
prireditvi je bila najprej vaja enot narodne in civilne zaščite, nato pa otvoritev prizidka k
osnovni šoli v Petrovčah. Zbrane je najprej pozdravil predsednik režijskega odbora za
gradnjo prizidka k šoli Janez Sketa, nato pa je imel osrednji govor Franc Zužej, predsednik
odbora sklada za uresničevanje programa objektov družbenega pomena.
Poudaril je, da ima nov prizidek k šoli šest učilnic, štiri kabinete, garderobo, telovadnico
in druge prostore. Sledil je kulturni program, nato pa je Ludvik Zupane odkril doprsni kip
Miroslava Srca-Bena, po katerem ima šola tudi svoje ime. Na zaključni proslavi je bil
najprej koncert komornega moškega zbora iz Celja, nato pa je Ivo Robič, predsednik'
občinske konference SZDL 2alec, podelil zvezno priznanje SZDLJ krajevni skupnosti
Petrovče.	I
Podelili so tudi bronaste priznanja OF, ki so jih prejeli: vaški svet Leveč, šolsko kulturno
društvo Petrovče, Dane Senič, Franc Žužej, Ivan Jecelj, Anton Cimperman, Stane Mazej in
Martin Pevec.	i
Med tednom pa so položili temeljni kamen za novo trgovino v Drešinji vasi, otvorilj
prenovljeno križišče in krajši odsek ceste v Ruše. Pripravili so tudi več športnih tekmovanj."
T. TAVCAR
KOMUNISTI MOZIRSKE OBČINE
V DRUŽBENIH TOKOVIH
Predsednil€ OK ZK •/. Tlaker, sekretar J. Rakun
»Zveza komunistov v naši
občini daje že nekaj let nazaj
velik poudarek ^tivnosti
vseh dmžbenopolitičnih, sa-
moupravnih in strokovnih
dejavnikov za hitrejši in
skladnejši družbenoeko-
nomski razvoj občine. Zato
so vprašanja povezana z
družbenoekonomskim ra-
zvojem v zadnjem času naj-
pogosteje na dnevnih redih
sej občinske konference os-
novnih organizacij ZK,
skupščine občine in njenega
izvršnega sveta ter v drugih
družbenopolitičnih organi-
zacijah. Aktivnost je bUa zla-
sti v zadnjem obdobju, s pri-
zadevanji za uresničitev poli-
tike ekonomske stabilizaci-
je, precej stopnjevana. Za-
stavljena in opravljena aktiv-
nost Zveze komunistov in
drugih subjektivnih sil pa
mnogokrat ne daje ustreznih
rezultatov, oziroma doseženi
rezultati niso v skladu z vlo-
ženimi napori. Razloge za to
odstopanje moramo poiskati
in odpraviti. To pa ni eno-
stavna in lahka naloga,« je
med drugim v poročilu o
oceni sedanjih dmžbenopo-
litičnih in samoupravnih
družbenoekonomskih ra-
zmer v občini dejal sekretar
občinskega komiteja ZK, Jo-
že Rakun, na programsko
volilni seji občinske konfe-
rence Zveze komunistov
Mo^e, v ponedeljek, 28.
aprila.
Sicer pa ni naključji, da so
na kritični in analitični seji
konference temeljito ocenili
gospodarska gibanja v obči-
ni, naloge za ustalitev in pri
tem posegli tudi v konkretne
primere, še posebej na po-
dročju lesne industrije. Slo
je tudi za oceno, ki je potrdi-
la, da se je družbeni položaj
in ugled osnovnih organiza-
cij ZK v zadnjem obdobju
okrepil v vseh okoljih in to
po zaslugi povečane aktivno-
sti članov in organizacij ZK.
Bistven prispevek je bil na-
pravljen z odpiranjem Zveze
komunistov v vse tokove
družbenega življenja in zav-
zemanjem aktivnega odnosa
do vseh pomembnih družbe-
nih vprašanj.
V razpravi so prišla zlasti
do veljave vprašanja o vzro-
kih slabitve kakovosti go-
spodarstva. Očitno imajo ne-
dokončane naložbe svoj ve-
lik vpliv. Zahteva po pospe-
šenem delu pri sestavi nove-
ga srednjeročnega načrta je
več kot utemeljena, prav ta-
ko misel, da mora to območ-
je dobiti svoje ustrezno me-
sto tudi v regijskih intere-
snih skupnostih, še pred-
vsem zaradi usklajevanja na-
log, del in podobno. In nada-
lje - kako izkoriščamo delov-
ni čas? Tudi usklajevanje
med združenim delom in in-
teresnimi skupnostmi posta-
ja čedalje bolj aktualna za-
hteva. Navzlic uspehom bo
treba višinskim kmetijam
posvetiti več pozornosti. V
razpravi se je tudi Peter Hab-
jan, član medobčinskega
sveta ZK za celjsko območje,
dotaknil nekaterih gospo-
darskih vprašanj, medtem,
ko je Lojze Briški, član pred-
sedstva CK ZKS, poudaril
med drugim skrb za krepitev
osnovnih organizacij ZK, da
bodo lahko z dejavnostjo
vplivale v svojih sredinah na
sprejem takšnih odločitev,
Id bodo v skladu z vidiki na-
šega razvoja.
Pri tajnih volitvah so za
predsednika občinske kon-
ference ZK izbrali Jožeta
Tlakerja ter za sekretarja ob-
činskega komiteja vnovič
Jožeta Rakuna.
M. BOZIC
KONJIŠKA OBČINSKA SKUPŠČINA
NOVO NA VRHU!
Tone Turnšek novi predsednik
Seja občinske skupščine
Slovenske Konjice tik pred
prvomajskimi prazniki je
imela sicer na Cevnem re-
du 17 točk, vendar je bila
značilna po tem, da jo je
zadnjič vodil Franc Ban, ki
od 1. maja že opravlja dolž-
nosti in odgovornosti gene-
ralnega direktorja Menca iz
Celja, zbori delegatske ob-
činske skupščine v Sloven-
skih Konjicah pa so izvolili
za novega predsednika To-
neta Tumška, dosedanjega
vodjo ekspoziture službe
družbenega knjigovodstva
v Slovenskih Konjicah.
Kot kaže je do te zamenja-
ve v vrhu občinske skupšči-
ne prišlo zaradi »višjih«, re-
gijskih kadrovskih ciljev, ka-
terim so se v Slovenskih Ko-
njicah sicer nekaj časa upira-
li, končno pa so jih morali
upoštevati, še zlasti, ker je za
razrešnico zaprosil tudi
Franc Ban.
Vsekakor je dejstvo, da je
novi konjiški »župan« Tone
Turnšek prevzel odgovorno-
sti in dolžnosti še pred izte-
kom mandata konjiški dele-
gatski skupščini sedanjega
sklica, kar je najbrž resnično
opravičljivo le s širšimi ka-
drovskimi interesi.
Na tem mestu nimamo na-
mena na dolgo pisati o poli-
tičnih in skupščinskih zaslu-
gah, s katerimi je in s »svo-
jim delom, njemu lastno vo-
ljo in odločnostjo, ustvarjal-
nim nemirom in izvirnimi
idejami zaznamoval razvoj
občine njen dosedanji pred-
sednik Franc Bein« - tako je
v predlogu razrešnice strnil
misli v imenu družbenopoli-
tičnih organizacij Filip Be-
škovnik - vendar kaže pou-
dariti, da je Frsinc Ban
opravljal najodgovornejše
funkcije v Konjiški občini
prav v času njene najhitrejše
rasti in splošnega napredka.
Logično je, da je v tem razvo-
ju na napredku pomembno
vgrajeno delo Franca Bana.
Čeprav rojenemu Šmarča-
nu iz Golobinjeka, tudi To-
netu Tumšku ne manjka
»konjiških«, tako skupščin-
skih kot drugih, predvsem
političnih izkušenj in znanja.
Ze leta 1955 je začel delati v
upravnih organih občine
Slovenske Konjice, kjer je
»zaradi sposobnosti, vztrž^
nosti in vestnega opravljanja
delovnih dolžnosti kmalu
postal načelnik oddelka za
gospodarstvo.« Tako smo
lahko razbrali iz obrazložitve
občinske konference SZDL
k predlogu za njegovo izvoli-
tev za predsednika občinske
skupščine. Da pa je bil ves
zdajšnji čas, še predvsem
zadnjih deset let. Tone Turn-
šek zelo »na tekočem« z ra-
zvojem konjiške občine i"
posebej njenega gospodar-
stva, ga potrjuje tudi doseda-
nje dolgoletno vodenje ko-
njiške ekspoziture Službe
družbenega knjigovodstva
Celje. To službo, SDK na
kratko, pa največkrat in naj-
laže označimo kar z »banko
podatkov«!
MITJA UMNIK
VERA
OREŠNIK
Vera Orešnik je na žal-
ski občinski skupščini že
šest let Pred tem je pet
let predavala slovenski
jezik na šolskem centru
Boris Kidrič v Celju. Tri
leta je vodja kadrovske
službe pri skupščini obči-
ne Žalec. Lani je diplomi-
rala na Fakulteti za socio-
logijo, politične vede in
novinarstvo. Odločila se
je za sociologijo. Vpisala
je tudi tretjo stopnjo. Se-
daj kandidira za funkcijo
predsednika občinske
konference Zveze komu-
nistov v Žalcu. To bi bili
tisti osnovni podatki o
človeku. Podatki, ki ko-
nec koncev ničesar ne po-
vedo o tem, kakšen člo-
vek pravzaprav je kdo.
Vera Oi^šnik je izje-
mno vztrajen človek.
Služba, kup drugih dolž-
nosti, Id jih opravlja, štu-
dij in družina. Za to je tre-
ba tudi pogum. Vera je
imela dovolj tudi tega,
predvsem pa tudi ra-
zumevanja doma. Hčerka
je stara trinajst let »Odra-
slo dekle je to!*, pove Ve-
ra ter nadaljuje: »Sva pri-
jateljici v pravem pome-
nu besede. Med sabo se
pomeniva o nekaterih
stvareh in vedno me je
skušala razumeti. Pa sem
vedela, da me je včasih,
ko sem najbolj študirala,
tudi potrebovala.* Pro-
stega časa zadnja tri leta
ni bilo. Edini pravi do-
pust je bil enkrat na leto,
ko je bila z družino na
morju. Pa vendarle ne bi
nihče mogel reči, da je
Verina družina trpela.
Še nikdar nisem Vere
slišal, da bi povzdignila
glas. Umirjeno govori ti-
sto, kar misli. Umirjeno
in prepričljivo. Vzame si
čas, da posluša človeka.
To danes mnogo pomeni.
Rada ima tudi dobro šalo.
Ce bi hoteli naštevati
vse funkcije, ki jih je do-
slej opravljala, bi bil spi-
sek predolg. Omenimo le
to, da je aktivna tudi v
krajevni skupnosti na
Polzeli. Ni ena izmed ti-
stih, ki bi opravljala funk-
cije na nivoju občine, v
kraju pa je ne bi poznali.
Sedaj, ko študira na tretji
stopnji pravi, da bo še po-
sebno pozornost nameni-
la vprašanju, ki jo pravza-
prav najbolj zanima. To je
področje uresničevanja
in razvijanja samouprav-
nih odnosov.
Tu in tam pa si še ve-
dnarle vzame čas in skoči
k tetam v Grajsko vas,
kjer je še posebej v otro-
ških letih, preživela toli-
ko lepih trenutkov.
JANEZ VEDENIK
predsednica vera
orešnik
V Žalcu je bila volilna kon-
ferenca občinske organizaci-
je Zveze komunistov v petek
popoldne. Najprej so z eno-
minutnim molkom počastili
spomin največjega sina jugo-
slovanskih narodov Tita. Za
predsednico so izvolili Vero
Orešnik, za sekretarja po-
novno Francija Jelena, za
izvršnega sekret^a pa Jane-
za Krofliča. Obširneje bomo
o tem pisali v prihodnji šte-
vilki.	J. V.
z. dežnak v topru
Na predlog izvršnega sveta
so delegati vseh zborov celj-
ske občinske skupščine
sprejeli odlok o spremembi
odloka o začasnih ukrepih
družbenega varstva v delov-
ni organizaciji Toper v Celju.
Po tem odloku je bil Albin
Cocej na lastno željo razre-
šen funkcije začasnega indi-
vidualnega poslovodnega or-
gana in na njegovo mesto
imenovan, najdlje do 6. de-
cembra letos, dipl. inž. Zvo-
ne Dežnak, direktor Metke.
Ne glede na to je Albin Cocej
ost^ na dolžnosti predsedni-
ka začasnega kolegijskega
poslovodnega organa. MB
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
Delavsko Celje je izgubilo svojega delavca-revolucionarja,
vojaka, ljudskega junaka in legendarnega komandanta
Na večer pred prvomajskimi prazniki je njegovo rodno Celje in vso našo domovino prizadela tragična
novica, da je v težki prometni nesreči za vselej prenehalo biti srce delavca, revolucionarja, narodnega heroja
in častnega občana Celja Petra Stanteta-Skale.
Izguba je skalila prvomajsko razpoloženje, kolikor ga je sploh bilo ob sporočilih o boju z boleznijo
predsednika Tita. V Celju so bile zastave na javnih poslopjih spuščene na pol droga in rodno mesto je z žalno
sejo družbenopolitičnih organizacij izkazalo zadnjo čast svojemu velikemu sinu.
V skladu z željo preminulega heroja Petra Stanteta-Skale je bila pogrebna svečanost v ponedeljek v ožjem
družinskem krogu, na dan, ko se je Ljubljana in vsa Slovenija poslavljala od največjega sina na^ih narodov,
pokojnega predsednika Tita. Pogrebne svečanosti v Ljubljani se je udeležila delegacija Celja, skromna po
številu, izpolnjujoč s tem zadnjo željo velikega in zaslužnega rojaka.
PETRA PA NE BO VEČ
Zgodi se, da izveš za
smrt bližnjega človeka,
pa tega sploh ne dojameš,
ni resnično. Do nekega
trenutka, ne veš kdaj.
Govorili so o heroju Pe-
tru Stantetu na žalni sve-
čanosti, dvorana na magi-
stratu je bila polna, mno-
go je bilo mladih, nekate-
ri so imeli solzne oči. Me-
ni pa se ni zdelo res. Zbo-
rovanje pač. Peter sedi
nekje v prvi vrsti zraven
tov. Luke; ko bo konča-
no, bomo nekoliko posta-
li zunaj na soncu, potem
bomo kam zavili, morda
k Petru domov, da nam
Slavica skuha kavo. Pa za
gorenjski nagelj mi mora
Peter spet dati vršiček, le-
tos so mi zmrznili. Pride
taka zima, ki zrmznejo
riageljni in druge rože.
V ponedeljei^ ko smo
šli na Žale, še vedno ni-
sem občutila, da gremo
na Petrov pogreb. »Hla-
dno je«, sem rekla Apihu.
»Ja res, pa je že maj.« »To
uro so pripeljali predse-
dnika v Beograd.« »Res,
prav to uro.«
In spet molčimo. »Ne-
prijetno prši mrzel dež.
Množica ljudi pred novo
belo stavbo. Četa vojakov
ob tlakovani poti. »^fir-
no!« Trdno stistnem mo-
ža za roko. A še vedno ne
gre za Petra.
»Tcun na Pu^ed gori,
tam so težki boji...«
Bojne zastave se skloni-
jo nad krsto. In tedaj se
zavem, da je res. Da poz-
dravljajo svojega koman-
danta, Petra Stanteta-
Skalo.
»Skopljite mi jamo, pu-
ško na globoko, sabljo na
široko...« Eh Peter,
kakšni fantje ste bili,
kakšni partizani, ti in tvo-
ji tovariši, ki ti zdaj pojejo
tvojo pesem v tej beli
marmorni dvorani. Brzo-
strelko naprej, lasje v ve-
tru vihrajoči...
Med vojno sem ga prvič
srečala na cesti proti pož-
gani Sodražici. Prestrašil
me je konjski peket, ko-
maj sem se unrudaiila s ce-
ste in se zagledala v redko
prikazen: partizan na ko-
nju! Visok, mrk, črna pa-
lerina vihra za njim. »Pe-
ter!« »Verjeti nisem mo-
gel,« je pravil pozneje.
Peter? Že davno me ni
nihče več tako poklical.
Samo Skala ali pa tovariš
komandant. Kdo je ta
ženska, bosa, samo težki
voziček vleče, na njem
star štedilnik, majhna
punčka caplja ob njej.
Res, ona je - mala gospa
velikega doma smo ji pra-
vili v mlinu... »Pa kaj de-
laš tu, taka, kršenduš! Kje
je Melč?« »Ne vem. V in-
ternaciji, pa brez imena!«
»Oče?« »Med ofenzivo je
umrl, jeseni. Bežati sem
morala, beli so se utabori-
li v Ribnici.« »Kaj hudiča
delajo naši, bi vas ja spra-
vili kam na osvobojeno.
Pojdi v Črnomelj, dam ti
spremstvo.« »Ne morem.
I^nčico sem vzela s se-
boj, ker je še majhna, Bre-
da je morala ostati pri ma-
mi, tam blizu Ribnice,
mama je bolna. Potem ju
bom spravila sem, ko bo-
do kosili, pod senom.«
»Pojdi z menoj, pri Mihe-
ličevih v Jelovcu nama je
dal odbor sobico.«
Ja, in sem šel z njo, čuj-
te, konja mi je prijel ku-
rir, da sem ji pomagal pe-
ljati tisti voziček. Pa gor
po nekih polomljenih
stopnicah, da je s češarki
zakurila gašperček in nu
je ocvrla dve jajci. »Kru-
ha pa nimam«, se je opra-
vičevala - meni štabovcu,
prekleto!
Mnogo pogovorov s Pe-
trom je bilo prav okrog
kruha, »A veš, Melč, ko
sem prvič prišel v mlin,
Vrunča iskat, pa si rekel:
Kar v kuhinji počakaj,
kdo si, te pa ne bom vpra-
šal. Jaz pa sem že z obe-
ma rokama pograbil tiste-
ga pol hleba belega kru-
ha; takrat sem bil brezpo-
seln, menda že kar ilega-
lec.«
No, pozneje je Peter p^
stal domač, k ognjišču je
sedel in stegnil dolge no-
ge, tja do pol kiihinje. Po
vojni tudi, ko je prihajal v
uniformi. »Ja Melč,« je re-
kel, »kruh imaš še zme-
rom dober, ,jabček' pa,
pravijo po Celju, tako ki-
sel, da dekletom ženine
odganjaš od hiše. Mejduš,
mene ne bi (in je pomigal
z brčicami), zdaj, seveda,
ko sem general, če ne bi
bil prestar.«
Tudi resnejše stvari so
bile s kruhom, tako so
pozneje povedali. Mi smo
bUi rned vojno izseljeni,
mlin je deled za nemško
vojsko in partizani naj bi
ga bili požgali. »Nak, po-
bi,« je rekrf Peter Stante,
komandant IV. operativ-
ne cone, »da me ne bo
Melč zmerjal, ko ga bom
iz vojske odpustil.« Misli-
te, da se mlin v treh dneh
postavi? Tam smo kruh
prej dobili, pa ga bomo še
potem.
Peter je prihajal rad
glasen, hrupen... »^fej-
duš, Melč,« je rantačil
zadnjič, ko je prišel pozno
zvečer, »en zvonec si pa le
privošči, razbijam po vra-
tih ko k^ partizan!«
Zdaj imamo zvonec na
vratih. Petra pa ne bo več.
DARINKA JOST
Proslavljena trojka s čela II. grupe odredov: Dušan Kveder-Tomaž, Franc Ro-
zman-Stane in Peter StanteSkala.
Peter Stante, častni občan Celja, narodni heroj, pro-
slavljeni partizanski komandant in komisar, general-
podpolkovnik, član sveta republike SR Slovenije, član
republiškega odbora ZZB NOV in prvoborec se je
rodil 4. maja 1914 v delavski družini v celjskem delav-
skem naselju Gaberje. Sin delavca, zrastel v delav-
skem okolju in še n^orastel mladenič sam delavec v
takratni Westnovi tovarni, je zelo zgodaj postal revolu-
cionar, brezkompromisen borec za delavske pravice in
za pravičnejši svet. V leti 1932 in 1933 je bil eden od
glavnih organizatorjev ilegalne sindikalne organiza-
cije, kije kot žarišče delavskega gibanja v Celju organi-
zirala pod vodstvom KPJ številne stavke in manifesta-
cije za boljšo prihodnost delovnega ljudstva. Po dvo-
mesečnem zaporu se njegova borbenost ni niti malo
ohladila. Nasprotno. Ponovno je bil aretiran in obsojen
leta 1934 na dveletno robijo vSremski Mitrovici. Zapor
je bil zanj »študijski predah«, ko je po vzoru vseh
revolucionarjev svoji revolucionarni praksi dodal obi-
lico teoretičnega znanja. Šc z večjo vnemo in obogate-
nim revolucionarnim znanjem se je posvetil revolucio-
narnemu delu v najbolj usodnih letih protifrakcijskega
boja, strjevanja partijskih vrst, obnove in razraščanja
KPJ in KPS, njenega {^vezovanja in vodenja napre-
dnih množic, ki so se pripravljale za odločilen spopad z
nacizmom, ki je vse močneje obkrožal domovino.
Zaradi stalnega zasledovanja policije buržuazne Ju-
goslavije je leta 1939 odšel v ilegalo in se ves predal
delu za cilje Partije in pripravam za bodoče usodne
trenutke. Bil je udeleženec pokrajinske konference v
Medvodah, kjer se je prvič srečal s tovarišem Titom.
Peter Stante, ki je najbrž na šaljiv Piačin dobil ile-
galno ime Skala, je svojemu nadimku bil vseskozi
zvest tudi po svojem značaju in neuklonljivosti. Ko je
20. julija IMl bila ustanovljena Prva celjska četa, je bil
Peter Stante-Skala namestnik komandirja F^nja
Vrunča-Buzde, in ko je le-ta po usodni akciji v Slivnici
padel Nemcem v roke, je Peter Stante-Skala postal
drugi komandir čete, vse do izdaje, ko je bil v boju v
Langerjevih pečinah težko poškodovan in se komaj
rešil pred zajetjem in usmrtitvijo.
Svoj boj je po nekaj diverzantskih akcijah Prve celj-
ske čete nadaljeval kot namestnik komandanta II. šta-
jerskega bataljona, ki je med drugim opravil pod vod-
stvom Franca Rozmana-Staneta svoj znameniti »bi-
zeljski pohod*.
Leta 1942 je bil imenovan za namestnika koman-
danta Druge grupe odredov na Štajerskem. V ta čas
sodi legendama trojka, ki so jo sestavljali Franc Ro-
zman-Stane kot komandant, Dušan Kveder-Tomaž kot
politkomisar in Peter Stante-Skala, kot namestnik ko-
mandanta. Na spomeniku komandantu Stanetu v
Ljubljani sta ob podobi komandanta Rozmana v granit
vklesana tudi obraza Tomaža in Skale.
Peter StanteSkala je med NOV napredoval kot ko-
mandant in rastel tudi kot političen delavec. Leta 1944
je postal namestnik komandanta XVIII. divizije, nato
namestnik komandanta 9. korpusa in končno koman-
dant 4. operativne zone.
Leta 1942je bil dlje časa tudi sekretar pokrajinskega
komiteja KPS za Štajersko, preden je ponovno prevzel
odgovorne dolžnosti v NOV in POS.
Tako je legendami komandant Skala skupaj z osta-
limi enotami JLA vodil operacije za osv.olx>ditev se-
vernega dela naše ožje domovine in prodrl s svojimi
borci na Koroško, do Gosposvetskega polja.
Po končani vojni je bil v JLA in leta 1952 prejel red
narodnega heroja. Bil je nosilec mnogih vojaških in
državnih odlikovanj, po odhodu v pokoj pa je bil pogo-
sto drag gost v Celju, največkrat družno s prvim ko-
mandantom NOV in POS Francem Leskoškom-Luko,
s svojim predvojnim učiteljem, vzornikom in celjskim
sorojakom.
Peter Stante-Skala je imel svoje delavsko Celje rad
in Celje je spoštovalo njega. Ob prvem imenovanju
častnih občanov je bil te časti deležen tudi Peter
Stante. Pri vsej svoji veličini je bil Stante preprost in
priljubljen človek, čvrste, kot skala vojaške drže, jedr-
natih besed in toplih dlani, ko je segal v roke delovnim
ljudem.
Naj mu bo večna slava!
PLAŠČ
Peter Stante je bil Gabrčan v pravem
F>omenu besede. Tu je živel in delal ta-
ko, kot njegovi vrstniki. Le tu in tam je
imel svoja pota, ki jih mnogi niso ra-
zumeli.
Bil je visok in suh. Bolj svetli lasje so
mu postrani izdali na čelo. Po navadi je
nosU pumparice. Le kdo jih tedaj ni?
Zima na prehodu štiridesetega na
enainštirideseto leto je bila bolj mrzla,
kot je bila v resnici. Mraz je prinesla
vojna vihra, v naše kraje pa še nevar-
nost, ki je pretila.
Ne samo v teh zimskih mesecih, tudi
sicer je rad zahajal v mehanično delav-
nico Pavla Božiča. Bila sta prijatelja.
Tako tudi tisti dan. Bil je mrzel. Lju-
dje so hiteli in stiskali nosove in ušesa
za ovratnike plaščev in šale.
Stopil je v delavnico. Cez roko mu je
visel plašč. Njega ni zeblo.
»Ja, Peter, kako hodiš, saj se boš ven-
dar prehladil,« ga je nagovoril mojster
namesto pozdrava.
Toda, Peter kot da ni slišal teh opozo-
rilnih besed. Na hitro je pogledal po
delavnici, in ko je videl, da sta s Pavle-
tom sama, mu je rekel:
»Plašč bom pustil pri tebi. Ce bo kdo
spraševal, čigav je, reci, da ne veš, da ga
je bržkone kdo pozabil in da ga bo že
prišel iskat, saj ga bo zeblo. Vrnem se
čez nekaj dni.«
Samo to in že je odhitel iz delavnice.
Vzela ga je zima.
Cez nekaj dni se je vrnil. Bil je brez
plašča, čeprav je mraz hudo pritiskal.
»Je moj plašč še pri tebi?« je vprašal.
In ko jga je zagledal na istem mestu,
kjer ga je pustil sam, mu je odleglo in
tedaj so privrele iz njegovih ust besede
in opisale dogodek. Iti se mu je prip>etil
tisti dan, ko je prvič obiskal mehanično
delavnico in v njej pustil svoj plašč.
»Spet so me aretii^. Odpeljali so me
na policijsko postajo in mi povedali, da
so dobili ovadbo. Nosil in razširjal naj bi
letake in plakate s protidržavno vse-
bino.
V tem hipu sem slekel plašč, ga vrgel
na bli^i stol in rekel policajem. Kar
preiščite me. Začel sem si odpirati suk-
njič, tudi srajco. Mrzle policajeve roke
so drsele po mojem telesu. Našle niso
ničesar. Vsaj ne meni ne.
In ker jih ta preiskava ni zadovoljila,
so mi rekli, da gremo k meni domov.
Torej hišna preiskava.
Odšli smo. Plašč sem pustil kar na
stolu, kamor sem ga vrgel.
Doma so pretaknili vse predale, kotič-
ke, posteljo... Spet nič. In v resnici ni-
sem imel doma nič takšnega, kar bi me
lahko obremenjevalo.
Znova smo se napotili na policijsko
postajo. Tam so mi rekli, da je zadeva
končana. Celo opravičili so se. Kakšna
vljudnost! Rekli so mi, da lahko grem.
Kžu- tako mimogrede, ne da bi s kretnja-
mi vzbudil večjo ali upadljivo pozor-
nost, sem zagrabil plašč, ga vrgel čez
roko in odhitel iz policijske sobe. Če-
prav sem vedel, da je zunaj mrzlo, si
plašča nisem oblekel. Napotil sem se k
tebi. Plašč sem pustil pri tebi, se uma-
knil za nekaj dni in zdaj sem spet tu...«
Za hip je umolknil in se zasmejal.
»In kje so tisti plakati, zaradi katerih
so te preiskali in obiskali celo na do-
mu?« je vprašal Pavle Božič.
»Tu, v plašču so!«
Vzel ga je v roke in iz notranjih žepov
ter izza podloge začel vleči na dan pla-
kate ...	-an
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
spremembe v
izvršnem svetu
sob ceue
Delegati vseh zborov
celjske občinske skupšči-
ne so na ločenih sejsdi, v
torek, 29. aprila, sprejeli
predloge predsednika
izvršnega sveta o nekate-
rih razrešitvah in imeno-
vanjih v izvršilnem orga-
nu občinske skupščine.
Tako so bili kot člani
izvršnega sveta razrešeni:
Jože Bučer, Janez Ko-
zmus in Janez Kuntarič.
Zaradi prevzema dolžno-
sti individualnega poslo-
vodnega organa v šport-
no rel^acijskem centru
Golovec je bil kot pod-
predsednik izvršnega
sveta razrešen tudi Risto
Gajšek. Hkrati s tem je bil
Janez Kozmus razrešen
kot predsednik komiteja
za urbanizem in varstvo
okolja.
2^adi razrešitve Rista
Gajška kot p)odpredse-
dnika izvršnega sveta je
bil na to mesto imenovan
dosedanji član izvršnega
sveta Jure Toplak, ki
ostaja še naprej predse-
dnik občinskega komite-
ja za družbenoekonomski
razvoj.
Novi člani izvršnega
sveta pa so postali: Rasti-
slav Znuderl, tehnolog v
inženiringu Ingrada, ki
bo hkrati prevzel dolžno-
sti podpredsednika izvrš-
nega sveta in predsedni-
ka komiteja za urbanizem
in varstvo okolja. Nova
nepoklicna člana sta pc^
stida Mirko Bevc, organi-
zator kmetijske proizvod-
nje v Kmetijski zadrugi
Celje in Drago Mravljak,
vodja sektorja za ekono-
miko in organizacijo v
EMO Celje. Novi član je
postal še Jože Kučer, ki je
bil istočasno imenovan
tudi za občinskega sekre-
tarja za notranje zadeve.
Janez Kozmus, doseda-
nji član izvršnega sveta,
je bil imenovan za direk-
torja Zavoda občine Celje
za planiranje in izgradnjo.
M. B.
ZAPOSLITVENA BILANCA V OBČINI CELJE
UKROTITI ZAPOSLOVANJE!
Letos zaposliti le 982 delavcev več
Resolucija o izvajanju
srednjeročnega družbenega
piana je kot pomemben sta-
bilizacijski element pouda-
rila omejitev ekstenzivnega
zaposlovanja. Že do sedaj
smo zaposlovali v glavnem
po stopnji med 3 in 4 odstot-
ki v poprečju, čeprav naj bi
se ta stopnja gibala okrog
2,7 odstotka oziroma 982 de-
lavcev letno v občini Celje.
Nedvomno je, da je od od-
govornega obnašanja na po-
dročju zaposlovanja in ka-
drovske politike v največji
meri odvisno, kako bomo
uresničevali tudi druge cilje
in naloge, opredeljene v
omenjeni resoluciji in dru-
gih smernicah našega razvo-
ja v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju. Ravnanje na
področju zaposlovanja mora
biti naslonjeno predvsem na
naslednje tri osnovne cilje:
•	rast zaposlenosti mora
biti po obsegu in dinamiki
bolj usklajena s kadrovskimi
viri občine in širšega ob-
močja
•	zaposlovati strokovno
in delovno sposobnejše ka-
dre in pospeševati naložbe,
ki zahtevajo takšno zaposlo-
vanje
•	v največji mogoči meri
delovno angažirati že zapo-
slene kadre in uporabljati
prekvalifikacije, dopolnilno
in funkcionalno usposablja-
nje, kjer sistemi nagrajeva-
nja po delu niso na zadnjem
mestu
Upoštevaje ta načela, po-
meni v občini Celje opredeli-
ti povečanje zaposlenih s
stopnjo 1,5 odstotka oziroma
600 delavcev.
Glede na prve potrebe za
letošrje leto je združeno delo
precej preseglo zaželeno
stopnjo zaposlovanja, prija-
ve potreb so namreč pokaza-
le številko 2347 novih zapo-
slitev, kar pomeni stopnjo
6,4 odstotke. -
Na osnovi zatevanih spre-
men, je nato združeno delo
»znižalo« svoje letošnje po-
trebe po kadrih na 1225 de-
lavcev, kar je 3,3-od.stotna
stopnja rasti zaposlenosti, od
tega v gospodarstvu 3,2 s
1012 zaposlenimi in 4-odstot-
na stopnja z 213 zaposlenimi
na novo v negospodarstvu.
Izvršni svet skupščine obči-
ne in izvršilni odbor občin-
ske skupnosti za zaposlova-
nje sta tudi ta obseg potrdila
kot nesprejemljiv, začel se je
nov krog usklajevanja zapo-
slovanja s tozdijn delovnimi
skupnostmi.
Do izraza so prišle sicer že
stare slabosti, vendar nanje'
sedaj gledamo z manj priza-
nesljivosti; to so slabo vode-
nje dela, nedodelana organi-
zacija dela, neustrezno raz-
porejanje kadrov, neučinko-
vitost pri premeščanju, slaba
preglednost o zaposlenosti
delavcev in še vrsta drugih.
Nedvomno je cilj, povečati
število zaposlenih v celjski
občini samo za 600 delavcev,
izredno zahteven, če se spo-
mnimo, da smo bili do sedaj
navajeni povečevati letno
število delavcev v celjski ob-
čini za okrog 1500. Ne bi bili
radi preroki, vendar bi bilo
bolj realno pričakovati pove-
čanje v smislu dokončne za-
poslitvene bilance, ki so jo
prejšnji teden dobile vse de-
legacije za izredno sejo skup-
ščine občinske skupnosti za
zaposlovanje, ki bo 30. maja,
namreč, da bomo dosegli
večje število na novo zapo-
slenih, kajti že v resolucijo
opredeljenih kot pred-
nostnih, je 467 delovnih
mest v gostinstvu, trgovini
na drobno, zdravstvu in v
usmerjenem izobraževanju.
Edino, kar je v zaposlitve-
nem smislu razveseljivega v
združenem delu je to, da le-
tošnje potrebe po kadrih iz-
kazujejo 78 odstotkov potreb
po kvalificiranih in visoko
strokovnih kadrih.
Letošnja zaposlitvena bi-
lanca, ki v smislu usklajeva-
nja v občini nedvomno po-
meni izreden kakovosten
premik, dovoljuje torej v
celjski občini povečati števi-
lo zaposlenih za 982 delav-
cev, kar je stopnja zaposlo-
vanja oziroma njegovega po-
večanja 2,7. V dovoljeno šte-
vilo na novo zaposlenih pa
niso všteti delavci, zaposleni
za določen čas in invalidi.
MITJA UMNIK
NOVA ZDRAVSTVENA
POSTAJA V LIBOJAH
Ob letošnjem krajevnem prazniku, 3. maju, ki so ga pove-
zali z dnevom OF in 1. majem, so Libojčani dobili dolgo
pričakovan in prepotreben objekt, novo sodobno zdrav-
stveno postajo, ki je z opremo vred veljala štiri milijone 870
tisoč din. V njej je splošna ambulanta, zobna ordinacija,
patronažna služba in pomožni prostori. Zdravstvena postaja
je grajena kot podaljšek in sestavni del stanovanjskega
bloka v novem libojskem naselju, to pa je tudi omogočilo
cenejšo gradnjo. Celoten objekt meri 204 m^. Z gradnjo ob-
jekta so začeli lani spomladi, o pomenu objekta za Liboje in
bližnje zaselke pa je govoril varnostni inženir v Keramični
industriji Liboje Franc Matek. Zdravstvena postaja je torej
gotova in opremljena, žal pa še ni zdravnikov! Brez teh
zdravstvena postaja ne bo služila svojemu namenu. Tre-
nutno delajo zdravniki iz drugih zdravstvenih postaj.
TONE VRABL
PRIZNANJA OB DNEVU
VARNOSTI
Pred dvemi dne\a, 13. maja, je bil Dan varnosti, torej dan,
ki je praznik vseh, ki delajo v službi varnosti in zaščite. To je
spomin na 13. maj 1944, ko je vrhovni poveljnik NOV Jugo-
slavije Josip Broz Tito sprejel odločitev o ustanovitvi od-
delka za zaščito ljudstva - OZNA. Prvo uspešno preverjanje
svoje pripravljenosti je imela OZNA že 25. maja istega leta
ob sovražnem desantu na drvarsko votlino, kjer je bil vr-
hovni štab s Titom na čelu.
Konec vojne je varnostna služba skupaj z ljudstvom, čigar
del je, prič^ala zmagovito, vendar pa še ni odložila orožja.
Pri čiščenju države so jo čakale nove bitke in dajala je nove
žrtve. Kot zgodovinsko pričevanje teh povojnih bojev ostaja
spomin na 3000 pripadnikov varnostne službe, ki so, ko so
branili ljudstvo, darovali svoja življenja za domovino in
socisilizem. Povezanost varnostne službe z ljudstvom, ki z
razvojem samoupravljanja pKjstaja vse tesnejša, je naredila
13. maj za praznik vseh nosilcev družbene samozaščite.
Ob 13. maju je bilo več proslav tudi na območju UJV
Celje. Tako so v Mozirju odprli tradicionalno razstavo likov-
nih in drugih del delavcev, ki so zaposleni v organih za
notranje zadeve. Ta razstava je vsako leto v drugem občin-
skem centru celjskega območja službe UJV. V torek je bila
opoldne proslava v Slovenskih Konjicah v domu teritorial-
nih enot, popoldne pa v celjskem narodnem domu, kjer so
se zbrali delavci UJ^^, Postaje milice in delegati občinske
skupščine. Podelili so tudi več priznanj najzaslužnejšim
delavcem na tem področju. Včeraj pa je bila proslava v
Šentjurju, katere so se po tradiciji udeležili tudi tovariši
sorodnih služb iz sosednje republike Hrvaške ter se med
ostalim s slovenskimi sodelavci srečali v šahu in streljanju.
Ob letošnjem prazniku tudi naše čestitke vsem tovarišem in
tovarišicam, ki v službah organov za notranje zadeve skrbijo
za varnost in zaščito.
TONE VRABL
IZRAZI SOŽAUA
Ob nenadni smrti znanega revolucionarja, predvoj-
nega komunista in narodnega heroja Petra Stanteta-
Skale, so njegovi družini izrazili sožalje sekretar Med-
občinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik, predsednik
Medobčinskega sveta SZDL Janko Ževart, predse-
dnik Medobčinskega sveta ZSS Ivan Kramer, predse-
dnik Medobčinskega odbora ZZB NOV Jože Kreže,
predsednik Medobčinskega sveta ZSMS Branko
Povše ter vsa občinska vodstva ZKS, ZSDL, ZSS,
ZZR, NOV in ZSMS širšega celjskega območja.
V	GORENJU VSE MANJ
DELOVNIH NESREČ
Ob zasledovanju števila in resnosti nesreč pri delu v
TGO Gorenje Velenje v zadnjih letih se je izkazalo, da
je število nesreč pri delu v preteklih letih v odnosu na
število zaposlenih, v upadu. Vendar pa kaže primer-
java s preteklim primerjalnim obdobjem (letom 1978)
da je nesreč manj.
Tako je bilo v letu 1979 zabeleženih 602 primerov
nesreč (6.17_ p) glede na poprečno število zaposlenih
(9721), kar je v c^stotku izraženo, izenačeno stanje iz
leta 1978. Tudi stopnja poškodb pri nesrečah je v pri-
merjavi s preteklim obdobjem manjša, oziroma
zmerna, saj ni bilo primerov težjih invalidnosti in
snirtnih primerov.
V	primerjavi z republiškim poprečjem iste branže je.
to še vseeno ugodno, kaže pa, da bo stanje možno še
izboljšati. Ob analizi vzrokov nastankov nesreč je bilo
ugotovljeno, da se večina nesreč pripeti novincem (za-
radi nediscipline, preslabega uvajanja v delo in nad-
zora), na poti na delo in z dela (OZD nimajo posebne
možnosti vplivati na varnost udeležencev v zunanjem
prometu) in upravljalcem transportnih vozil v inter-
nem transportu (viličarji, traktorji, kamioni).
Čeprav je varnost in dobro počutje (zdravstveno in
kondicijsko) naloga vseh zaposlenih in še posebej za to
specializiranih služb, bo potrebno združiti vse sile, da
bo nesreč manj.
JOŽE MIKLAVC
PRIZNANJA V LAŠKEM
Na predvečer Prvega maja je bila v Laškem proslava v
počastitev ustanovitve OF slovenskega naroda in praznika
dela. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne konfe-
rence SZDL Laško Jakob Kolman, ki je orisal prehojeno pot
izgradnje naše samoupravne socialistične družbe ter čas, ko
je bil v Kojzici ustanovljen pokrajinski odbor OF za Štajer-
sko. Poudaril je, da je napr^ek v preobrazbi kraja prispe-
vek vseh krajanov, ki v enotni fronti Socialistične zveze
delovnega ljudstva razvijajo socialistične samoupravne od-
nose.
Pevski zbor TIM Laško je z novim izborom pesmi pope;
stril kulturni program, prav tako godba na pihala Laško, ki
bo čez dve leti slavila 120 let dela.
Na tej slovesnosti so prejeli tudi bronasta odličja OF na-
slednji zaslužni občani: Helena Dovečar iz Strme, Tone
Sterban iz Kuretnega ter Srečko Vrečko, Janko Remic in
Fanika Lapornik iz Laškega.	-ika
KOMUNISTI KONJIŠKE OBČINE
SLABO V KS
Ni pobud iz osnovnih organizacil
Iz analize politične aktiv-
nosti osnovnih organizacij
ZK v konjički občini povze-
mamo, da je bilo veliko se-
stankov, skupno 89 v 53 os-
novnih organizacijah. Naj-
večkrat so se organizacije
ZK sestale v januarju, ostala
dva meseca pa skoraj trikrat
manj v poprečju.
Največ sestankov je bilo
sklicanih na pobudo komite-
ja občinske konference ZK
Slovenske Konjice, le v 29
primerih je pobuda zrasla iz
osnovnih organizacij.
Aiializa, ki jo je izdelala
komisija za organiziranost in
razvoj ZK pri komiteju ob-
činske konierence, ugotav-
lja, da so se sekretariati os-
novnih organizacij pravilo-
ma redno sestajali, med na-
jaktivnejše pa štejejo tiste v
organizacijah zdmženega
dela. Tam beležijo celo več
sej sekretariatov kot osnov-
nih organizacij.
Večina osnovnih organiza-
cij je sprejela poUetne delov-
ne programe, vendar njihova
realizacija za prvo tromeseč-
je ni dobra. Tudi sklepe z de-
cembrskega seminarja za se-
kretarje so obravnavi na te-
renu preveč površno in z za-
mudo.
Le šest osnovnih organiza-
cij se je spopadlo z notranjo
organiziranostjo in proble-
matiko, evidentiranih je bilo
v letošnjih prvih treh mese-
cih 14, sprejetih pa šest no-
vih članov ZK Komunisti v
Ločah, Zbelovem in v Vita-
nju so analizirali januarsko
potrošniško mrzlico, v Lo-
čah so ugotovili celo širjenje
neresnic, vendar teh pojavov
na terenu komunisti niso do-
volj obvladovali.
Sveti ZK v krajevnih
skupnostih so uspešno delo-
vali le v Vitanju in Zrečah,
manj v Ločah in Slovenskih
Konjicah.
FRANJO MAROSEK
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
EVROPSKI ŠOFERJI V CELJU
Med letošnjimi prvomajskimi prazniki je bilo v Celju več prireditev, med njimi poleg
Skokovega memoriala najbolj pomembna prav gotovo 8. konferenca šoferskih društev
Slovenije. Srečanje, ki ga je ob sodelovanju vseh izpeljalo Združenje šoferjev in avtomeha-
nikov Slovenije v Celju s pomočjo osrednje republiške organizacije, je povsem uspelo.
Delegati iz šestih držav, ki so že članice tega združenja, so nanizali celo vrsto odprtih
problemov šoferjev, ki jih bo treba zaradi težavnosti njihovega dela v prihodnje odpraviti
ali vsaj ublažiti. Na 8. konferenci šoferskih društev je bilo podanih tudi več predlogov za
delo v prihodnje. To je bila prva konferenca takšne oblike oz. tega združenja v Jugoslaviji.
Ob uradnem delu konference so organizatorji pripravili še več sporednih prireditev, kot
ogled prevozniških delovnih organizacij pa izlet v Kumrovec in Trebče ter zanimivo in a
traktivno prireditev na novem avtopoligonu na Ljubečni pri Celju, kjer je bila parada,
tekmovanje v kartingu ter razstava vozil, med katerimi so zlasti ugajali avtomobili najstarej-
ših letnikov.	TV - Foto. T.TAVCAR
18. MAJA
OKOLI
CEUA
Letošnja TRIM akcija ko-
lesarjenja okoli Celja t^ že v
nedeljo, 18. tega meseca. Kot
vsako leto bo treba tudi letos
prekolesariti 27 km krožne
proge okoli Celja. Start bo
od 7.30 do 10.00 ure na start-
nih mestih: Otok - pri mo-
stu, Ostrožno - pri gostilni
Ljubica, Šmartno v Rožni
dolini, Arclin - pri odcepu za
Ljubečno, Ljubečna - na po-
ligonu, Teharje - pri Mlinar-
jevem Janezu in na Skalni
kleti - igrišče.
Vsi tisti, ki bodo prekole-
sarili vso progo, bodo prejeli
značko in nalepko trimčka -
kolesarja v rjavi barvi.
Sindikalna organizacija
Prevozništva Celja pa bo v
Ljubečni pripravila , tudi
TRIM akcijo streljanja, tako
da bodo lahko udeleženci tu
imeli tudi krajši postanek.
^--^
slovenske
konjice: tudi
konferenca
Včeraj so se na programski
volilni konferenci sestali tudi
konjiški komunisti. Iz dnev-
nega reda povzemamo glav-
ne razprave: ocena sedanjih
družbenopolitičnih in samo-
upravnih družbenoekonom-
skih razmer v občini, pro-
gramska usmeritev občinske
organizacije ZKS Slovenske
Konjice v enoletnem obdob-
ju 1980/81, volitve, za razpra-
vo pa je kot dobra osnova slu-
žilo izčrpno poročilo o delu
občinske organizacije ZK in
njenih organov v zadnjem
dvoletnem obdobju.
Več o konjiški programski
volilni konferenci v prihodnji
številki NT.
UM
šmarski
komunisti o delu
in nalogah
Smarski komunisti se bodo
jutri sestali na programsko
volilni konferenci. Ta bo ob
15. uri v veliki dvorani Doma
kulture. Na njej bodo sprego-
vorili o delu občinske konfe-
rence in njenih organov v
preteklem obdobju, ocenili
družbenoekonomske in sa-
moupravne razmere v občini
ter sprejeli delovno usmeri-
tev za prihodnje obdobje. Na
konferenci bodo izvolili tudi
nove organe občinske konfe-
rence in njenih organov. Ta-
ko predlagajo, da bi opravljal
funkcijo predsednika občin-
ske konference Ivo Reber-
njak, sekretarja komiteja pa
Milan Pugelj.
DS
V SOBOTO NA LJUBEČNI
MUDI V SLO IN DS
Na občinskem tekmovanju blizu 30 ekip
Lansko tekmovanje mla-
dih v orientacijskem poho-
du, kjer so se urili v reševa-
nju nalog za SLO in DS, je
izredno uspelo in zato so se
v celjski občini odločili, da
bo takšna oblika postala
tradicionalna. Tako bodo že
v soboto, 17. maja, pripravi-
li na Ljubečni pri Celju U.
občinsko tekmovanje mla-
dine v znanju in veščinah iz
SLO in DS.
Odbor za pripravo občin-
skega tekmovanja mladine v
znanju in veščinah iz obram-
be in zaščite je pripravil raz-
pis in pravila, kjer je zapisa-
no, da lahko iz vsake osnov-
ne ter srednje šole sodeluje
najmanj ena in največ dve
ekipi. Tako organizator pri-
čakuje okoli 25 do 30 ekip, ki
bodo imele po šest čl^ov
(obvezno tri dekleta in trije
fantje). Oblika tekmovanja je
orentacijski pohod s pomoč-
jo topografske karte in pi-
smenih navodil. Ekipa mora
prehoditi progo (dolžina 5 do
7 km) od starta (ob 8. uri) do
cilja preko posameznih kon-
trolnih postaj v čim krajšem
času. l4ed vsako kontrolno
postajo, kjer bo ekipa reše-
vala določene naloge, mora
biti ekipa strnjena.
Ekipe osnovnih šol bodo
med hojo in tekom reševale
rudoge: streljanje z zračno
puško, prva me^cinska po-
moč, poznavanje orožja,
vprašanja iz obrambe in za-
ščite ter določanje razdalje
do cilja.
■s.
Ekipe srednjih šol bodo
imele v glavnem vse isto, kot
osnovne, samo da bodo iz
obrambe in zaščite pisali te-
ste ter za zadnjo nalog metali
bombo v cilj iz vseh treh po-
ložajev.
L^ je bilo podobno tek-
movanje, ki je izredno uspe-
lo, v Pečovniku, letos pa so
organizatorji izbrali lepe te-
rene za takšno obliko izobra-
ževanja v gozdovih na Lju-
bečni pri Celju. Start in cilj
bosta pri tamkajšnji osnovni
šoli. Tekmovanje bo predvi-
doma končano ob 12. uri, na-
to bo krajši kulturni pro-
gram, mladim pohodnikom
pa bo spregovorila podpred-
sednica Občinske konferen-
ce SZDL Majda Trogar. Or-
ganizator pričakuje, da si bo
to zanimivo tekmovanje
ogledalo tudi večje število
staršev ter krajanov Lju-
bečne.
TONE VRABL
KS UBOJE ZA VZGLED
DRUGIM
Slavnostne seje krajevne skupnosti Liboje (za svoj praz-
nik so si izbrali 3. maj 1944, ko se je skupina sedemdesetih
rudarjev pridružila drugim v bitki za osvoboditev) so se
poleg delegatov skupščine krajevne skupnosti, predstavni-
kov družbenopolitičnih organizacij v kraju ter delegacije
pobratene krajevne skupnosti Pod gradom v Celju udeležili
tudi Vlado Gorišek, Jože Jan, Ivo Robič, Rafko Mlakar,
Janez Kroflič in Janez Meglič.
Predsednik skupščine KS Liboje Albin Šanca je govoril o
velikih dosežkih delovnih ljudi in krajanov v zadnjem ob-
dobju. Uspelo jim je izvoliti (in tudi delajo) v vseh zaselkih
vaške odbore, dobro je sodelovanje med vserm organizaci-
jami, zlasti pa še s kulturnim društvom, ki je nosilec tega
dogajanja ne samo v kraju, temveč tudi v občini. Delovno je
tudi strelsko društvo pa TVD Partizan in drugi. Žal je še
premalo bilo storjenega na komunalnem področju, kjer je
trenutno glavni problem neustrezna cesta iz Petrovč skozi
Liboje do kamnoloma. Začeh so že z njenim obnavljanjem.
Velika pridobitev je zdravstvena postaja.
Podelili so priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli
delovna organizacija INGRAD, Anton Škerlin, Martina Ma-
ček, Stanko Markuš, Alojz Kotar, Franc Cretnik, Valen-
tina Kroflič in Anton Mlinarič ter krajevna priznanja OF, ki
so jih dobili Anton Uplaznik, Anton Vočko, Stanko Mar-
kuš, Vinko Vodovnik, Kr£^vna organizacija RK Liboje in
Franjo Tilinger. Občinski priznanji OF pa sta dobila Kra-
jevna organizacija SZDL Liboje in njen predsednik Jernej
Koštomaj.	T. VRABL
osrednja proslava na šmiglovi
zidanici
Kljub slabemu vremenu se je na osrednji proslavi ob-
čine Žalec ob 1. maju na Smiglovi zidanici zbralo precej
ljudi. Osrednji govor je imel predsednik občinskega sveta
ZSS Žalec Rafko Mlakar, program pa so pripraviU mladi
pevci iz Polzele in Gomilskega, godba iz Prebolda ter
recitatorji. Po končanem programu je bilo tovariško sre-
čanje.
T. TAVCAR
priznanja zaslužnim
Ob praznovanju 27. aprila - praznika OF slovenskega
naroda, praznika dela 1. maja in 35. obletnice osvoboditve
so na skupni seji krajevne konference SZDL in skupščine
krajevne skupnosti F>olzela podelili naslednja bronasta
priznanja zaslužnim občanom in društvom: Miju Anto-
niču, Ivanu Serdonerju, Ernestu Jelenu, Jožetu Puru,
Jožici Škorjančevi, Vinku Rizmalu, Jožetu Hučevarju,
Božidarju Jordanu, Strelski družini Polzela in planin-
skemu društvu Polzela. Ob tej priliki so učenci OS Vere
Slander in mešani upokojenski zbor Svobode pripravili
krajši kulturni program. Na sliki: Za aktivno delo v druž-
benopolitičnih organizacijah in društvih v kraju ter za-
sluge v NOB je iz rok predsednika KK SZDL Polzela
Poldeta Bidekoviča prejel priznanja Ernest Jelen.
T. TAVCAR
z baklami na kresovanje
Delovni praznik 1. maj so svojevrstno praznovali tudi na
Polzeh. Na predvečer so mladi iz Polzele pripravili več sto
bakel, ki so jih v večernih urah prižgali, nato pa je kolona
krenila po cesti do Seneka, kjer je bilo kresovanje. Mladi
iz Polzele si zaslužijo za izvedbo tega praznovanja vso
pohvalo.
T. TAVCAR
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
USPELA
REVIJA
Revija otroških in mladin-
skih pevskih zborov je pre-
rez dela naših šolskih zbo-
rov in jo ZKO občine Celje
prireja vsako drugo leto, to-
rej v letu, ko v Celju ni Mla-
dinskega pevskega festiva-
la. S takšno revijo imajo vsi
zbori možnost javno prika-
zati, kaj in kako delajo in
kakšno kvaliteto dosegajo.
Pevke in pevci javno mani-
festirajo svoj trud, dirigenti
pa prenašajo svoje izkušnje
in umetniške ambicije na
mlade pevce in tako vzaje-
mno rastejo. Čeprav revija
nima tekmovalnega znača-
ja, pa že srečanje tolikih
zborov pomeni merjenje mo-
či in znanja. Razveseljiva je
ugotovitev, da nastajajo no-
vi zbori na srednjih šolah in
iskrena želja ob novi refor-
mi srednje šole, ko bo stopi-
la v življenje je, da ob nape-
tem programu splošnega
izobraževanja vendarle naj-
de dovolj časa in volje za te-
meljito estetsko izobraževa-
nje, za duhovno kulturo, ka-
tere sestavni del je glasba. S
temi besedami je predse-
dnik odbora za glasbeno de-
javnost pri ZKO Celje prof.
Marjan Lebič odprl letošnjo
revijo mladinski pevskih
zborov.
Dvajset zborov mladih
pevk in pevcev, ki so v dveh
koncertih pokazali kaj so se
letos naučili, je navdušilo
obakrat polno dvorano Na-
rodnega doma. Verjetno ne
bi bilo umestno izdvajati
posamezne zbore, ki so mo-
goče pokazali več kot ostali.
ŽE TRETJIČ
Prizadevni člani Kultur-
noumetniškega društva
»Zarja« Trnovlje Celje ter
mladinci in krajani Trnovelj,
so se v nedeljo, sedaj že tret-
jič, zbrali na prostovoljni de-
lovni akciji pri ureditvi okoli-
ce in drugih delih adaptacije
kulturnega doma v Trnov-
Ijah. Tako so izkopali jarke za
napeljavo strelovoda ter zrav-
nali tri kamione zemlje na ze-
lenici, ki jim jo je podarilo
Vrtnarstvo Celje. V prejšnjih
delovnih akcijah pa so poči-
stili okolico Kulturnega do-
ma, urejevali zelenice ter sa-
dili drevje. Dosedanje tri
množične delovne akcije so
dale lepe delovne rezultate,
saj se akcije udeleži po 35
krajanov in članov društva,
zato nameravajo delovne ak-
cije še ponoviti.
V soboto pa so, ob pomoči
LIK »Savinja« Celje postavili
opremo garderobnih prosto-
rov v novem kulturnem do-
mu. Otvoritev kulturnega do-
ma v Trnovljah je predvidena
v prvi polovici junija.
2. B.
PRIJATELJI NA OBISKU
DOBRODOŠU PRI NAS!
Nizozemski pevci v Celju, na Polzeli, v Laškem
v goste Celju, Polzeli in
Laškemu so prišli ne le člani
uglednega pevskega zbora
»Oranje« iz nizozemskega
Schinvelda, marveč tudi
iskreni prijatelji, ki so sku-
paj s člani Komornega mo-
škega zbora iz Celja v dvain-
dvajsetih letih tesnega sode-
lovanja zgradili trden most
prijateljstva med dvema na-
rodoma in državama.
To je moški zbor, ki ima za
seboj že dvainosemdesetlet-
no delo, sicer pa tudi zbor, ki
je nosilec častnega priznanja
za narodne zasluge, ki mu ga
je podelila nizozemska kra-
ljica Julijana.
Sodelovanje med Oranjem
in Komornim moškim zbo-
rom je preraslo običajne to-
kove. Vsa dosedanja sreča-
nja so se spremenila v mani-
festacije prijateljstva, med-
sebojnega sporazumevanja,
spoštovanja... skratka v vr-
line, ki so za današnji čas še
kako pomembne.
Vsi trije dosedanji obiski
Komornega moškega zbora
na Nizozemskem (1958.,
1973. in 1979. leta) so bili po-
vezani s srečanji s slovenski-
mi izseljenci in ne nazadnje z
gostovanji v sosednjih me-
stih, zato pa so tudi nizozem-
ski gostje zapeli ne le v Ce-
lju, marveč tudi na Dobrni, v
Velenju, Rogaški Slatini in
Šmarju pri Jelšah.
Gostje s številnim sprem-
stvom so prispeli v Žalec,
oziroma v Celje že sinoči.
Drevi ob 19.30 bodo skupaj z
gostitelji, Komornim mo-
škim zborom, zapeli v Naro-
dnem domu, jutri ob istem
času, po obisku Garanta in
tovarne nogavic, na Polzeli
in v soboto, prav tako zvečer,
še v dvorani zdravilišča v La-
škem. Na Polzeli bodo nji-
hov nastop dopolnili pevci
domače Svobode, v Laškem
pa spet Komorni moški zbor.
Sicer bodo v Laškem še na
obisku v pivovarni ter se za
tem podali na pot v rojstni
kraj predsednika Tita, v Ku-
mrovec. Tako bo to pevsko
srečanje veljalo tudi počasti-
tvi spomina na umrlega
predsednika Tita.
V goste so prišli veliki pri-
jatelji. Zato topel stisk roke
ter iskrena dobrodošlica!
M. B02IC
Mladinski pevski zbor Osnovne šole L Celjske čete, ki ga vodi Dragica Žvar. (Foto: F.
Pungerčič)
MLADINSKI PEVSKI ZBOR I. CEUSKE ČETE
USPEŠNI V BELGIJI
Med 118 zbori iz 18 držav Celjani najboljši
Usi^h na lanskoletnem
mladinskem pevskem festi-
valu v Celju, ko je Mladin-
ski pevski zbor Osnovne šo-
le. I. celjske čete prejel zlato
odličje, je bila vstopnica za
nastop na tekmovanju v
belgijskem mestu Nerpert.
Na tem tekmovanju so mla-
dinski pevski zbori bili raz-
deljeni v štiri težavnostne
skupine in celjski zbor je
tekmoval v najtežji. Razen
obvezne tekmovalne pesmi
so morali zapeti še šest pe-
smi tako, da je bil program
dolg kar 20 minut.
Na letošnjem tekmovanju
je nastopilo kar 118 zborov iz
18 držav iz Evrope in Ameri-
ke. Razen celjskega zbora je
na tej prireditvi nastopil tudi
mladinski zbor RTV Ljub-
ljana.
Kot so povedali mladi pev-
ci in zborovodja Dragica
Zvar, tako prijetnega vzduš-
ja na podobni prireditvi še
niso doživeli. V festivalskih
dnevnih celo mesto dobese-
dno živi z mladimi pevci. V
otvoritveni paradi po mestu
sodelujejo vsi zbori, nakar
predstavniki posameznih
zborov predstavijo svoj zbor.
Mladinski pevski zbor I. celj-
ske čete je imel pred tekmo-
vanje še en koncert na kate-
rem so peli skupaj z zboroma
iz Lahtija (Finska) in Chesta-
hova (Poljska). Tudi ta kon-
cert so poslušalci toplo poz-
dravili.
Mladi pevci pa so bili naj-
bolj ganjeni, ko so jim ob po-
vratku domov prebivalci
Francije, Nemčije in Avstrije
ob vsaki priložnosti izrekli
sožalje ob smrti predsednika
Tita.
Zadnji uspeh tega mlade-
ga pevskega kolektiva, ki ga
že vrsto let vodi prizadevna
Dragica Žvar ni naključen,
saj imajo na tej šoU še dva
zbora.
F. P.
GRAFIKE
KARLA
ZELENKA
Mala galerija celjskega Tu-
rističnega društva je znova
zaživela. V njej je od pone-
deljka dalje že peta letošnja
razstava, ki bo odprta do 14.
junija.
Zdaj je na vrsti domačin
Karel Zelenko, akademski
slikar, ki ima za seboj več
kot trideset samostojnih raz-
stav v domovini in tujini. Si-
cer pa gre za človeka, ki se je
zapisal grafiki in ki se udej-
stvuje tudi s keramiko. Svo-
ja dela je razstavljal na vseh
pomembnejših mednaro-
dnih srečanjih grafikov -
umetnikov in dobil zanje tu-
di visoka priznanja.
Ukvarja se predvsem s
»črno belo grafiko, na kateri
posebej izstopajo risarske li-
nije, ki razmejujejo ploskev
ter dajejo podobo in pomen
predmetom...
NASTOPIL019 ZBOROV
26. in 27. aprila ie bila v Žalcu in na Vranskem občinska revija odraslih pevskih zborov
občine Žalec. V Žalcu so nastopili zbori: moški iz Vinske gore. Polzele, Žalca, Liboj,
Gotovelj; mešani iz Polzele in Šempetra; ženski iz Griž ter moški zbor invalidov in
upokojencev iz Žalca. Na Vranskem pa so nastopili naslednji: moški iz Braslovč, Tabora,
Tmave, mešani iz Vranskega, Gomilskega in Letuša ter dekliški iz Gomilskega. Na obeh
koncertih je bil obisk zadovoljiv, vsak zbor pa je zapel po tri pesmi. Revija je pokazala, da je
v žalski občini veliko zborov, ki pa se po kvaliteti precej rsizlikujejo.
Na sliki: Moški pevski zbor iz Trnave, ki po kvaliteti petja sodi v sam vrh zborovskega
petja v žalski občini. Vodi ga Jože Skerjanc.	T. TAVCAR
SVEČNIK
V časih, ko so kot sveti-
la prevladovala trske in
oljenke (na mimeralna in
druga olja), so ljudje za
razsvetljevanje prostorov
preizkušali tudi druga
sredstva. Med svetili, ki
naj bi nadomestila trske
in oljenke so bile tudi
sveče, katere so verjetno
prvi uporabljali Etrušča-
ni. Te sveče so bile nare-
jene iz loja in so verjetno
prvič upodobljene na fre-
ski v bližini Orvieta v Ita-
liji (v 4. stol. pr. n. št.).
Rimljani so namesto trna
na kandelabru za svečo
(uporabljali so ga Elru-
ščani), namestili ploščo
na kateri je stala oljenka.
S propadom rimskega ce-
sarstva je zatonila za ne-
kaj časa v pozabo tudi
uporaba oljenke. Znova
so prišle do veljave sveče
iz loja in tudi iz voska.
Uporaba sveč za razsvet-
ljavo se je poleg trsk in
bakel ohranila skozi ves
srednji vek, do ponovne-
ga odkritja oljenke in nje-
ne izpopolnitve v 16. sto-
letju, ter vzporedno z njo
do druge polovice 19. sto-
letja, ko je to vrsto raz-
svetljave nadomestila pe-
trolejka. Torej je z razvo-
jem znanosti pomen sve-
če kot svetila začel počasi
upadati, vendar ni nikoli
do kraja zamrl, kljub na-
domestilom kot sta plin
in elektrika.
Sveče in svečniki so se
skozi stoletja spreminjali.
Najprej so uporabljali
sveče narejene iz loja, na-
to pa tudi iz voska. Ker
sta bili trska in sveča dol-
go časa edini vir svetlobe,
so ju uporabljali povsod,
tako v mestih kot na de-
želi. Verjetno pa je bila
trska v vaseh bolj razšir-
jena kot svetilo, saj je bila
cenejša in lažje dostopna.
Oblika sveče in svečnika
je bila odvisna od izdelo-
valca in uporabnika, saj
je bilo p>omembno tudi to,
kako premožen je bil ku-
pec.
Na sliki vidimo svečnik
iz okolice Celja, ki je
opremljen s posebno plo-
ščico za dviganje sveče.
Narejen je iz lesenega go-
basto izoblikovanega
podstavka, na katerem je
pritrjen kovinski krožnik.
Ta krožnik prestreza vo-
sek, ko sveča gori. Zgor-
nji del svečnika je nare-
jen iz šestih železnih
palčk, ki so na vrhu zako-
vane v prevrtano ploščico
z ročajem in luknjo v sre-
dini. Sveča je vstavljena v
nosUec, ki je vložen med
palčke in se premika gor
in dol, palice pa mu služi-
jo za vodilo. Te palice
obenem služijo kot ščit-
nik, da kdo ne bi prevrnil
sveče ali pa se na njej
opekel. Pomični podsta-
vek za svečo so po potre-
bi dvignili in svečo zame-
njali.
VLADIMIR ŠLIBAR
PETER ČERNE
V
LIKOVNEM
SALONU
V	Likovnem salonu Ce-
lje je bila včeraj otvoritev
razstave likovnih del aka-
demskega kiparja Petra
Cerneta. Razstavlja
skulpture v lesu in bronu
ter skice in risbe, ki so
nastale v zadnjih osmih
letih. Razstava bo odprta
do 2. junija 1980.
NAŠA BESEDA
TUDI V
ŠENTJURJU
V šentjurski občini so le-
tos pričeli z Našo besedo ne-
koliko pozneje kot drugje.
Kot nam je dejala predsedni-
ca Zveze kulturnih organiza-
cij šentjurske občine JOŽI-
CA SALOBIRJEVA, so po-
svetili letošnjo Našo besedo
70-letnici rojstva Edvarda
Kardelja, 35-letnici osvobo-
ditve in 30-letnici samo-
upravljanja. Naša beseda bo
trajala od 11. maja do 15. ju-
nija.
Med mnogimi prireditva-
mi bo 16. maja nastop otro-
ških in mladinskih pevskih
zborov šentjurske občine in
sicer ob 17. uri v kulturnem
domu v Šentjurju.
18. maja bo na Kalobju na-
stopilo kulturno društvo z
Dobja, kjer bodo nastopili
tamburaši, kvintet Francija
Salobirja in ženski oktet.
25. maja bo v Šentjurju
koncert odraslih pevskih
zborov v šentjurski občini,
istega dne pa bo tudi ob 14.
uri promenadni koncert
šentjurske godbe na pihala.
V teh dneh bodo tudi števil-
ni nastopi mladih v vseh os-
novnih šolah šentjurske ob-
čine.
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
PO SLEDI NEKE AKCIJE
SREČNA SEDMICA V HRASTJU
Kako so trije časniki pred sedmimi ieti začeli akcijo napredka
Ko popotnik namerja svo-
jo pot v hrib, ga rada zgrabi
sapa. Tako je bilo tudi s Koz-
janskim. Ce jih je pred dobri-
mi sedmimi leti dajala sapa,
je ta sapa danes že lažja. Ce
so se takrat spoprijernali s
kolovozi, so danes tam ceste,
ki peljejo v vas. Svet se jim je
začel odpirati. Na domove se
vračajo ljudje, raztepeni po
svetu, mladi ostajajo doma,
skratka življenje se vrača.
Pred sedmimi leti sem se z
novinarjem Ivom Ivačičem
in mladim Tončkom Drob-
netom iz Hrastja v njegovem
fičku pricijazil v to odmak-
njeno partizansko vas, takrat
odrezano od razvitega sveta,
pozabljeno. Z Ivom sva se ta-
krat zgrozila, ko sva zagleda-
la propadajoče hiše. Nekaj
od potresa, druge pa je zgri-
zel zob časa. Le tu pa tam je
kdo prilezel iz hiše. Prvo, kar
sva dejala, je bilo: »Je to mo-
goče?« V vasi je bilo takrat
sedem razpadajočih hiš, ne-
kaj zgrbljenih gospodarskih
poslopij, skratka revščina, ki
nama je dala misliti. Stisnilo
naj^u je pri srcu.
Se pred tem obiskom smo
se sestali v Loki pri 2usmu
sodelavci humane akcije slo-
venskih časopisov Kmečke-
ga glasa. Večera in Novega
tednika s predstavniki kra-
jevnih skupnosti: Loka pri
Žusmu, Vinski vrh, Prevorje
in Polje ob Sotli in družbe-
nopolitičnega življenja šent-
jurske in šmarske občine. To
leto se je veliko pisalo v vseh
treh časopisih o Kozjan-
skem. Za akcijo smo se do-
govorili še pred potresom,
leto dni poprej pa smo imeli
akcijo za Zorkove otroke iz
Babne gore, ki so tako nena-
doma ostali brez staršev. Da-
nes so to že fantje. Starejši
Manan kmetuje sam, Bran-
ko je oblekel vojaško suknjo,
najmlajši Drago pa se uči za
mehanika. Marjan gradi dom
s pomočjo solidarnostnih
sredstev, ki jih je dobil po
potresu, žal sam, ker nima
časa misliti na dekle, k hiši
pa še nobena ni prišla. Mimo
njegovega doma, samo nekaj
streljajev, bo letos po loški
dohnici stekla jasfaltirana ce-
sta, v Loki rase nov obrat,
zrasla je nova vas. Tudi skozi
Hrastje, pred sedmimi leti je
bil še kolovoz, je pred dvema
letoma stekla makadamska
cesta. Hrastje in Dobrina pa
že mislita na asfalt v nasled-
njem desetletju tja do Loke
in Virštajn. Ironija časa se je
tudi v Hrast ju poigrala. Pred
sedmimi leti je bilo v tej vasi
sedem propadajočih hiš, da-
nes je sedem novih. Vse se
suče v sedmici. Hrastje ima
že svoj prvi telefon in to prav
na Drobnetovi domačiji. Tu-
di na Zusmu ga imajo.
Ko smo pred sedmimi leti
pobarali mladega Tončka,
kako je z dekletom, je po ti-
hem dejal, da rad vasuje. Da-
nes ima mlado ženo in dvoje
otrok. Oba sta zaposlena,
mati Adela in oče Anton pa
varujeta vnučka. Ob priliki
mi je oče Anton pravil: »Ta-
krat, oktobra leta 1974, je bi-
la pri nas delovna akcija.
Prišla je mladina iz celjske
pedagoške gimnazije, sami
bodoči učitelji in učiteljice.
Bilo je veselo gledati te mla-
de ljudi. V tej akciji so sode-
loval novinarji treh sloven-
skih časopisov: Kmečki glas.
Večer in Novi tednik.«
Ob tem velja omeniti, da je
še sodelovala šentjurska ob-
činska konferenca SZDL,
krajevna skupnost Loka pri
Zusmu, s sredstvi in mehani-
zacijo številne delovne orga-
nizacije širom Slovenije in
domačini.
Oče Anton je nadaljeval:
Mladi so delali takrat v de-
ževnem vremenu, kamioni
so obtičali v blatu, tako da
smo v soteski, skozi katero
pelje sedaj avtobusna cesta,
takrat gramozirali poškodo-
vana mesta pravkar začete
ceste. Do te soteske je bilo že
predrto, naprej pa je bil kolo-
voz. Bili smo presenečeni in
veseli, da so prišli. Mladina
je bila tista, ki je takrat dala
prvi zagon. Po tej akciji, o
njej se je veliko pisalo, je tu-
di gradnja hitreje stekla.
Celjsko gozdno gospodar-
stvo je tu opravilo levji delež.
Prav tej akciji se imamo
zahvaliti, da imamo to, kar
danes imamo. Veliko so pri-
pomogla solidarnostna sred-
stva po potresu, veliko pa
smo vaščani sami postoril^.
Kajti star pregovor pravi:
»K^ sam z muko napraviš,
največ napraviš in znaš tudi
veliko bolj ceniti, kot pa če ti
je nekaj podarjeno. Danes je
življenje tod povsem drugač-
no. Z materjo se najbolj ve-
seliva vnukov. Na stara leta
sva tudi to dočakala, da se
jih veseliva na svojem domu.
Zgradili smo ga, toda vseliti
se še ne moremo, ker je še
treba marsikaj postoriti, z
denarjem pa smo vedno pre-
kratki. Sedaj ko sta mlada
pri hiši, je veliko bolje.«
Pogledal je v dolino, rekel bi
bolj v sotesko, kjer se je da-
leč bleščala velika zgradba.
V Dobrni je namreč Aerov
obrat, ki ga bodo letos prese-
lili v novo halo v Loki pri
Žusmu. Ob tem je dejal:
»Ko smo pred leti odpirali
obrat, smo se ga vsi zelo ve-
selili, sedaj pa smo žalostni,
ker nam ga zapirajo. V njem
je našlo precej ljudi zaposli-
tev. Sicer se ne hudujemo
preveč, če bodo za ta obrat
našli drugo zamenjavo.
Zgradba je zelo primerna za
počitniški dom, kajti tod
izvira zdravilna voda, tu je
tudi dolina sedmih mlinov.
Ta sedmica je za nas postala
že kar sreča. Pred sedmimi
leti, ko smo začeli prvo de-
lovno akcijo, sledilo jih je še
veliko, še nismo imeli telefo-
na, sedaj ga imamo. Ce že
imamo zdravilno vodo, bi
lahko imeli tudi toplice. Na
občini že razmišljajo o tem.«
Tako Anton Drobne, pred-
sednik vaške skupnosti
Hrastje-Dobrina. Dela ne bo
nikoh zmanjkalo. Ob slovesu
mi je dejal: »Pridite še kaj,
vsi trije: Kmečki glas. Večer
in Novi tednik.«
»To bo nekoliko težko, ko
pa smo se raztepli na vse
strani. Skušali se bomo najti.
Ce ne drugače, bodo prišli
mlajši.«
»Saj so že bili in lepo napi-
sali.«
»Potem je dolg porav-
nan?«
»Ni... ni... našega dolga
še nismo poravnali,« je odgo-
voril. Dejal sem mu: »Že s
tem, da imate nove domove,
ceste, vodovod, telefon... to
je novo življenje, ste ga po-
ravnali.«
Ko sem odhajal, sem ra-
zmišljal o tem starcu, nekda-
njem partizanu in si zastav-
ljal vprašanja. Je resnično
zadovoljen? Se je uresničilo.
za kar se je bojeval v hosti?
Ima ta občutek?
Starec je to povedal že v
pogovoru in z očmi vse:
»Uresničilo se je, svoje sem
opravil, naprej pa naj mladi,
saj delajo zase in za svoje
otroke.« Tako teče življenje
dalje, ko eno usiha, se že dru-
go poraja, kozjanska pokraji-
na pa dobiva drugačno po-
dobo, lepšo, živahno, polno
novega utripa.
Tudi Hrastje na novo utri-
pa, prvi utrip je zaživel pred
sedmimi leti.
MILAN ŠTANCER
Anton Drobne iz Hrastja, sedaj predsednik vaške skupno-
sti: »Čudovita je naša mladina, samo razumeti in čutiti
moraš z njo.«
SREČANJE
Z MARABUJEM
Napisal sem že, kako v naših glavah ždijo
lahkotne predstave o Afriki. Morda jih nismo
zastranili še iz Tarzanovih filmskih dogodiv-
ščin. Čudnosti in nenavadnosti Afrike, če jo
gledamo z očmi, ki hočejo tako razločevati, ne
ponujajo le filmi, televizija, časopisi, knjige.
Da, celo knjige.
Kako že pravimo ?
Afrika, to je džungla. Ražnovrstnost in bo-
gastvo živalstva in rastlinstva, kakor ga pred-
stavljajo enciklopedije, oddaje, reportaže.
Afrika, to je domovina še zmeraj živega ma-
likovanja in čaščenja vsega, kar se v naravi še
ne da razumeti, vsega, s čimer se lahko prikri-
je bomo, težko življenje...
Zgodilo se je vAbidjanu. Na Slonokoščeni
obali. Pozno sobotno popoldne sta me zakon-
ca Petkovšek (Anton Petkovšek je predstav-
nik Ljubljanske banke) vprašala:
-	Ali ste v Afriki že videli marabuja?
-	Ne. Pa tudi ne vem točno, kaj delajo.
-	Nič ne delajo. Marabuje puščavnik, sveti
mož, popotni pridigar. To je afriški musliman,
oblečen v dolgo belo haljo, s turbanom na
glavi. Uči Alahov nauk.
-	Ampak marabuji najbrž niso ne vem kako
spoštovani, saj se je islam v črni Afriki začel
pozno širiti.
-	To je res. Toda širjenje islama na jug od
Sahare traja že od 11. stoletja. Marabuji, ne
boste verjeli, ves dan mimo sedijo v sveti drži
na javnem prostoru in so res pravi Alahovi
poslanci. Tako jim pravijo. K njim hodijo rev-
ni in bogati, ministri in kmetje, stari in mladi.
Marabu, mislijo, je vsemogočen. L.ahko zava-
ruje, lahko pomaga, lahko prikliče nesrečo.
Človeku daje moč. Njegova beseda, njegov
dotik, njegova magična dejanja, vse kar dela,
je sveto, čudodelno.
Sponmil sem se na afriški animizem, ki je
poleg krščanstva in islama najl>olj razširjeno
religiozno pojmovanje v tropskih pokrajinah
gvinejske obale. Čmec-animist sluti v vsaki
stvari in v vsakem pojavu nekakšen duh. V
Afriki je na primer precej razširjen kult živali,
zoolatrija. Vzrok? Strah pred zvermi, pred
divjimi živalmi. Mesa totemskih živali se ne
sme uživati, na primer. Znan je kult kač. V
nekdanjem Dahomeju, sedanjem Beninu, je
neki misijonar celo odkril kačji tempelj. Če-
ščenje živali, pa poljedelskih božanstev zavet-
nikov pa kult prednikov in drugi kulti še da-
nes razodevajo izvirne posebnosti črne
Afrike.
PIŠE: JOŽE VOLFAND 2
s fetišizmom so sprva razumeli vsa verstva
afriških ljudstev. Današnje raziskave in ugo-
tovitve govorijo drugače. Fetišizem pa vztraj-
no domuje v tropski zadohni Afriki. Če je
včeraj in če je danes lahko fetiš vsakšni pred-
met - od kosa lesa do živali -in če ga je človek
malikoval včeraj in ne preneha danes, in če se
je ob različnih kulturah razvil celo poklic žre-
cev, potem ni čudno, da so se z islamom poja-
vili in da so poniknili v versko življenje črne-
ga ljudstva tudi marabuji.
Pleme baulš na Slonokoščeni obali rezlja
slikovite barvne lesene maske. Ob obredih si
jih nadenejo. Vsaka maska ima določeno vlo-
go. Pomen. Če si nekdo natakne levjo masko,
potem dobi levjo moč.
Moč. Moč. Narava vliva moč. Zato so pleme-
na v naravi iskala fetiše in toteme. Nedotaklji-
ve, svete, vredne žrtvovanja.
Toda to je religija primitivnega življenja in
primitivnih ljudstev. Krščanstvo in islam kot
religiji razrednih družb sta prav tako vzposta-
vili pojem svetega, vsemogočnega, čudotvor-
nega.
To so, med drugimi, marabuji.
Videl sem ga. Fotografiral sem ga. Prijazno
se mi je zarežal in narahlo, skoraj državniško
pomahal. Sedel je sam. Nekaj metrov vstran
od ceste. Sredi predmestnega predela Abidja-
na, ki bi ga Američan imenoval slum. To je
predel, kjer živijo ljudje tako, kot v Afriki
zmorejo živeti. V Ameriki se slumom odreka-
jo. O njih govorijo z gnusom ali sploh ne govo-
rijo. Beda, umazanija, alkoholizem - to je
slum.
V Afriki to ne drži. Revna primestja ah
predmestja, kakor jih človek hoče doumeti, so
resda mesta revščine. Tudi bolezni. Mesta
brez kanalizacije in brez vode, kar je ra-
zumljivo vsakemu čmcu, belcu pa ne. Toda
črnci prodajajo različne obrtne izdelke, sadje,
ribe, si kuhajo in pečejo, se pogovarjajo in
smejijo, sedijo in ponujajo.
Živijo.
In marabuji z njimi. Oni pač čakajo v togi,
sveti podobi, da pridejo verniki po nauk ali po
kaj podobnega. Sredi življenja, ki ga marabu
ne more spremeniti. Tolaži in svetuje pač.
Mish in mislijo, da vliva moč za življenje. Za
drugačno življenje?
Ne, za takšno življenje, kot je.
A črnci si želijo drugačnega.
Tako sem modroval po tistem srečanju z
marabujem. Bal sem se, da mi fotos ne bi
uspel. A ne zaradi marabuja. Hotel sem ujeti
njegovo pozo, četudi poln razumevanja zanjo,
sredi vzdušja in gibanja čmih Afričanov neke-
ga sobotnega marčevskega popoldneva stre-
ljaj od Abidjana, za katerega menijo, da je
afriški Pariz.
Ne gre za to, da bi hotel pokazati na nasprot-
je. Ali da bi hotel koga pomilovati. Ali soču-
stvovati z ljudmi okrog mabuja in blizu srca
lepega mesta.
Ne. Kajti vsakič, ko se odpravim na pot v
tujino, si trdno zabičam - vedi, tam se drugače
živi. To moraš vedeti, a moraš tudi razumeti.
In sedaj se vprašam - ali čmo Afriko dovolj
razumemo in poznamo ? Ah je za nas še vedno
bolj eksotika in džungla ?
Bom povedal, kaj sem sploh lahko prebral v
tednih, ko sem načrtoval odhod.
Takole me je pozdravil marabu
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
VISOKO, JEDRT, ZALOG
56 IZVIROV KAPUlC 2IVUENJA
Zgradili bodo tudi cesto Visoko-Jedrt-Zalog
v krajevni skupnosti
Gotovlje živi v 206 go-
spodinjstvih več kot
1100 ljudi. Dobri dve
tretjini jih živi v zasel-
kih Jedrt, Zalog in Po-
dvin. Na prvi pogled bi
človek lahko mislil, da
ljudje tod nimajo poseb-
nih težav, vendar je bilo
še pred kratkim drugače.
Pred časom smo pisali o
ljudeh, še zlasti v Jedrtu,
to je v severnem hribovi-
tem področju krajevne
skupnosti, ki so živeli
brez pitne vode. Jedrt
namreč leži na kraškem
svetu in ljudje so si mo-
rali pomagati z deževni-
co ali pa so hodili po vo-
do v bolj ali manj odda-
ljene potoke. Sedaj je
drugače. Voda je »prite-
kla« v 56 hiš. Vendar je
tudi res, da so ljudje po-
šteno zavihali rokave ter
šli v akcijo.
Jože Jazbec iz Jedrta
nam je povedal, da je imel
vsak krajan obvezo, da
napravi petdeset udarni-
ških ur. Večina je to šte-
vilko krepko presegla in
danes nm ni žal za vloženi
trud. Zal jim ni tudi de-
narja, ki ga je morala pri-
spevati vsaka domačija.
Po štiri tisočake so zbira-
li, k temu pa je treba do-
dati še raznovrstni mate-
rial, ki so ga prispevali
ljudje.
Predsednik režijskega
odbora za izgradnjo vodo-
voda je bil Ivan Vihernik.
Povedal nam je, da so v
akciji sodelovali prav vsi
ljudje z izjemo dveh, ki
imajo v Jedrtu vikenda.
Akcija izgradnje je bila
toliko bolj zahtevna, saj
so domačije oddaljene
daleč druga od druge, pa
še po kamnitem terenu je
bilo treba kopati. Prav za-
radi raztresenosti doma-
čij je vodovod precej dalj-
ši in s tem seveda tudi
dražji kot če bi ga gradili
kje v strnjenem naselju.
Vodovod je dolg osem ki-
lometrov. Dva rezervoar-
ja vode z zmogljivostjo po
50.000 kubičnih metrov
vode danes zadoščata ne
le za potrebe obrobnih za-
selkov v gotoveljski kra-
jevni skupnosti, pač pa
sta lahko še kako dobro-
došla samim Gotovljam v
primeru sušnega obdob-
ja. Trenutno je priklop-
Ijen le en rezervoar, saj je
to dovolj.
Z mnogimi ljudmi smo
se še pogovarjali in težko
je povedati, kaj jim pome-
ni pitna voda. Tem bolj,
ker je tudi v Jedrtu in na
Visokem zadnje čase
zrastlo precej riovih hiš.
Seveda je treba zapisati
tudi to, da samo udarni-
ško delo ter lastni pri-
spevki ne bi zadostovali
za takšno naložbo. Nekaj
denarja je primaknila go-
toveljska krajevna skup-
nost, nekaj pa tudi žalska
samoupravna komunalna
skupnost.
Na našem obhodu po
čudovito lepem predelu
Savinjske doline, sta bila
tudi Anton Žgank, pred-
sednik sveta krajevne
skupnosti in Stanko Do-
ler, predsednik priprav-
ljalnega odbora za izved-
bo letošnjega občinskega
praznika ter član Izvršne-
ga sveta žalske občinske
skupščine. Povedala sta,
da je zadnje čase vse več
tistih, ki bi radi gradili na
tem področju. To je tudi
razumljivo, saj s pitno vo-
do odslej ne bo več težav,
do občinskega pražnika
pa bodo zgradili tudi ne-
kaj cest, ki bodo med sa-
bo povezale kmetije.
Mnogo jih je namreč, ki
nimajo cestno povezavo.
To še zlasti velja za doma-
čijo na Visokem, ki meji-
jo s krajevno skupnostjo
Ponikva. Do občinskega
praznika bo, kot vse kaže,
zgrajena cesta Visoko-Je-
drt-Zalog. Do vsake kme-
tije bo tako možen dostop
z avtomobili, hkrati pa
bodo tudi vse povezane z
dolino. Tudi tu bodo lju-
dje sodelovali s samopri-
spevkom, prostovoljnim
delom in materialom, po-
zabiti pa ne gre deleža
krajevne skupnosti, de-
narja, ki ga v občini soli-
darnostno zbirajo za akci-
jo cestne povezave višin-
skih kmetij z dolino ter
samoupravno komunal-
no skupnostjo.
Po svoje zanimiv je bil
tudi obisk domačije An-
tona Pečnika na Viso-
kem. Z ženo nikakor ni-
sta mogla prehvaliti tega,
da je novembra tudi v nji-
hov dom pritekla pitna
voda. Prej so morali iz do-
line v brentah nositi vodo
domov. Pa ne le to! Naj-
manj tri ure na dan so bile
potrebne, da so vodili na-
pajat živino v oddaljeni
vodnjak. Sedaj vsega tega
ni treba več. Ko pa smo
Antona povprašali, kako
bo kaj zadovoljen s cesto,
ki jo ijodo pričeli graditi,
ni bil nič kaj navdušen.
Povedal je, da mu bo ce-
sta uničila še tisto malo
zemlje, ki jo ima in da se z
gradnjo nikakor ne stri-
nja. Kar tako naj ostane
kot je! Malce debelo smo
gledali, ker tega nikakor
nismo mogli razumeti, saj
je dostop do domačije
mogoč le, če gre človek
peš, z avtomobilom pa je
sploh križ, kadar nastopi
deževje. Ko smo se poslo-
vili, sta nam Stanko Do-
lar in Anton Žgank poka-
zala, kod naj bi vodila ce-
sta do Pečnikovih in priz-
nati je treba, da se Anto-
nu za rodovitno zemljo ni
treba bati. Nič ne bo pri-
krajšan.
Na sosednjem hribu je
domačija Šventovih.
Prav tako odrezana od
sveta. Pri hiši je bilo šest
otrok. Pet se jih je odloči-
lo za druge poklice, med
tem ko bo najmlajši, 27
let star Stanko, ostal na
kmetiji, pred katero so še
lepi časi. Konec lanskega
leta so dobili vodo, pred
dvema letoma tudi trofaz-
ni tok. Letos bo kmetija
končno povezana tudi s
cesto. Pri Šventovih sicer
malce dvomijo, da bo ce-
sta zgrajena do občinske-
ga praznika, zatrjujejo pa,
da bodo pri gradnji po-
magali kolikor se bo dalo,
saj navsezadnje vedo, da
bo imela velik vpliv na
bodočnost njihove kmeti-
je. Sedaj imajo v hlevu 27
glav živine, gojijo tudi
hmelj, sicer pa imajo 22
hektarov zemlje. Prav
zadnje pridobitve so bile
odločilne tudi za to, da so
se pri Šventovih odločili
za gradnjo nove, velike
hiše. Je pa prav ta doma-
čija lep primer, ki priča o
tem, da bi ljudje tudi v
bolj odročnih krajih osta-
jali doma, samo če bi bilo
poskrbljeno za najbolj
osnovne stvari. In roko
na srce - v Gotovljah si
zelo prizadevajo za razvoj
obrobnih predelov.
O nujnosti gradnje ce-
ste in o tem, kako dobro-
došel je novi vodovod
nam je pripovedoval tudi
Ivan Repič. Sedaj, ko je v
hišo speljan vodovod pri-
štedi najmanj štiri ure na
dan samo s tem, ko ni tre-
ba voditi napajat živine v
dolino. Z dograditvijo ce-
ste pa bo lepše življenje
tudi pozimi, ko bodo lah-
ko orali sneg.
Ob koncu našega spre-
hoda smo govorili še s
Tonetom Florjančičem,
ki je vodil strokovna dela
pri gradnji vodovoda. Po-
vedal nam je, da je njego-
va dejanska vrednost naj-
manj pet milijonov dinar-
jev, pa čeprav so zanj po-
rabili le dober milijon in
pol.
Tudi to veliko pove. Če
drugega ne, potem pa
vsaj to, da se da s prosto-
voljnim delom, voljo in
zanosom v srcih marsikaj
napraviti in prištediti
ogromne vsote denarja.
In priznati je treba, da ta
primer ni osamljen, je pa
tudi ta svetel vzgled ne-
katerim, ki tarnajo, da jim
družba premalo da, sami
zase pa niso pripravljeni
kaj storiti. Kaj šele za
družbo.
Besedilo: JANEZ VEDE-
NIK
Slike: TONE TAVCAR
STANKO DOLAR:
»Mnogo truda bo potreb-
nega, da bo cesta zgraje-
na do občinskega praz-
nika.«
ANTON ŽGANK: » V KS
Gotovlje namenjamo
vso pozornost obrobnim,
višinskim predelom.«
IVAN VIHERNIK: »Koli-
ko prostovoljnih delov-
nih ur smo opravili, nih-
če ne ve.«
JOŽE JAZBEC: »Enotni
smo bili, saj smo vedeli,
da drugače nič ne bo!«
ANTON PEČNIK: »Vo-
dovod smo zares potre-
bovali. Nad cesto pa ni-
sem na vdušen.«
IVAN REPIČ: »Cesta bo
olajšala dostope do do-
mačij tudi pozimi, ko bo-
mo lahko poti orali.«
TONE FLORJANČIČ:
»Pol stare milijarde je
vreden naš vodovod!«
Taki vodnjaki so le še spomin na minule čase.
Posnetek smo napravili v Zalopt. Od tu naprej bo že za občinski praznik vodila
asfaltirana cesta do bolj oddaljenih domačij.
Domačija Šventovih dobiva novo podobo
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 13
Kadar nam piiete, ne pozabite navesti popolnega na-
slova: ime in priimek ter l(raj in ulico stanovanja. Zapisi,
1(1 teh osnovnih podatitov ne bodo imeli, bodo romali v
koš. Za anonimnost v Novem tednilcu ni prostoral
In l(er včasih sprejemamo pisma, za Itatera ne vemo,
ali so samo za našo informacijo ali javno objavo, pro-
simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili
tudi za objavo v našem tednilcu.
Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje!
UREDNIŠTVO NT
ŽELIMO
STALNEGA
ZDRAVNIKA
Ko prebiram Novi tednik,
vselej naletim na prispevke,
v katerih občani pišejo o svo-
jih težavah, problemih in na-
pakah, ki se dogajajo v ra-
zličnih krajih. Zato sem se
odločil, da tudi sam napišem
o težavah v naši zdravstveni
postaji, v Rogatcu.
Okoliš Rogatca je precej
velik, saj gre še za naselja
Log pri Rogatcu, Trlično,
Donačka gora in Stojno selo.
Od tistega časa, ko je odšel
naš zdravnik dr. Ivo Me-
dved, nimamo več stalnega
zdravnika. Res je, da prihaja-
jo drugi, toda ti so iz drugih
naših republik, ki ne ra-
zumejo in ne znajo našega
jezika. In ker tudi večina do-
mačinov, pacientov, ne go-
vori in ne razume najbolje
drugega jezika, prihaja do te-
žav v sporazumevanju. So
tudi sitnosti, ker se zdravnik
in pacient ne sporazumeta.
Zato sprašujem odgovorne
za to službo, kako je z delom
stalnega zdravnika v naši
zdravstveni postaji v Rogat-
cu, in sicer takšnega, ki bo
Slovenec, oziroma, ki bo ra-
zumel naš jezik in bodo tudi
drugi njega.
Imam občutek, da je ta
problem povsod v naši obči-
ni dobro rešen, le pri nas v
Rogatcu ne. Sicer pa bi glede
na število pacientov, ki pri-
hajajo v ambulanto, potrebo-
vali dva zdravnika, zdaj pa še
enega ni pravega.
IVAN KOBALE,
Log 40, Rogatec
UREDNIŠTVO: Očitno
gre za problem, ki ljudi v
Rogatcu in okolici moti, si-
cer bi ga ne odpirali. Kako
je s to zadevo? Za odgovor
prosimo pristojno službo
celjskega Zdravstvenega
centra, oziroma odgovorne
za to dejavnost v Šmarju
pri Jelšah.
ŠE ENKRAT
»SLABA SKRB
ZA PRIHODKE«
V Novem tedniku št. 15 z
dne 17. aprila letos je v rubri-
ki Vaša stran izšel članek
»Slaba skrb za prihodke«.
Prosimo, da kot naš odgovor
objavite naslednje:
Strinjamo se z mnenjem
tov. Avgusta Kocjana, da je
imel način inkasa pred uved-
bo računalnika določene
prednosti in ena najvažnej-
ših je bila hitrejše pobiranje
denarja za porabljeno elek-
trično energijo. Toda, zaradi
hitrega povečanja števila
uporabnikov električne
energije, velikega dela inka-
santov pri sestavi računov,
težav pri kontroli že izstav-
ljenih računov, smo ob kon-
cu 1970. leta prešli, kot vsi v
Sloveniji, na obračun elek-
trične energije s pomočjo ra-
čunalnika. Nov način je imel
takrat precej prednosti in tu-
di pomanjkljivosti, da se je
podaljšala doba kreditiranja
uporabnikov.
Nov način inkasa je pote-
kal vsaj v Celju in bližnji
okolici brez večjih po-
manjkljivosti približno do le-
ta 1977. Nato se je pričela ve-
lika fluktuacija inkasantov
in na žalost se to stanje zme-
raj slabša.
Služba inkasanta postaja
manj privlačna, ker uporab-
niki zaradi novega načina
bančnega poslovanja, ko se
osebni dohodki nakazujejo
na hranilne knjižice, nimajo
doma večje vsote denarja,
kot jo danes zahteva račun
za porabljeno električno
energijo. Pojavlja pa se zme-
raj pogosteje tudi vse več
odj^fiialcev, ki ne poravna-
vajo redno svojih obveznosti
inkasantom in tudi pozneje
na plačajo svojih dolgov.
Ne nameravamo opraviče-
vati pomanjkanje inkasan-
tov, vendar v sedanjem nači-
nu dela žal ne gre brez njih.
Pogoste fluktuacije, bolezni
in redni dopusti povzročajo,
da pride do izpada pri obi-
sku inkasanta. Tako pride
pri naslednjem obdobju do
računa, ki je seveda višji, saj
zajema dvakratno obdobje
in tudi večjo porabo električ-
ne energije. Tak primer opi-
suje tov. Kocjan. Trudimo
se, da bi bilo takšnih prime-
rov čim manj, vendar nam
zmeraj to ne uspe in v teh
primerih prosimo uporabni-
ke za razumevanje.
Spremembo načina pobi-
ranja denarja pri uporabni-
kih pripravljamo že več let,
vendar, žal, ta ni odvisen sa-
mo od nas, ampak je najte-
sneje vezan na računialnik, ki
je že zastarel in prihaja na
njem do pogostih okvar.
Kljub navedenemu dejstvu
bomo že prihodnji mesec na
določenih območjih naše TO
prešli na tako imenovani na-
čin z letnim obračunom.
Uporabniki, ki bodo prešli
na novi način obračuna po-
rabljene električne energije,
bodo dobili natančna pisme-
na navodila in pet položnic
(na podlagi predhodnih ob-
dobij) z izračunanimi anuite-
tami. Šesto obračunsko pla-
čilo bo izvedeno po predho-
dnem odčitanju števca v na-
slednjem letu. S prehodom
na letni obračun bomo nada-
ljevali in bomo v ta način de-
la vključili vse uporabnike
električne energije.
Kot je razvidno iz našega
pisanja, smo že na poti poso-
dobitve obstoječega načina
pobiranja denarja za elek-
trično energijo, dokler pa no-
vi način ne bo uveden pri
vseh uporabnikih naše TO,
prosimo za razumevanje,
obenem pa obljubljamo, da
bomo stremeli, da ne bi pri-
hajalo do izpadov pri obisko-
vanju inkasantov.
Direktor
TOZD ELEKTRO CELJE
JOŽE BERTALAMIC,
dipl. inž.
IZLETNIKOV
RADIO TAXL
V rubriki »Pisma« večkrat
beremo kritike na račun
Izletnika. Zato bi tudi jaz ra-
da nekaj napisala v zvezi z
njihovo taxi službo.
Sirijo se razne govorice, da
je Izletnikov radio taxi ce-
nejši od zasebnih taxistov,
vendar se jaz s tem ne bi stri-
njala.
Pred kratkim sem se mo-
rala po službeni dolžnosti
večkrat peljati iz Celja v Ža-
lec. Kot vedno, sem tudi to-
krat naročila prevoz pri za-
sebnih taxistih, ki računajo
za prevoz iz Celja v Žalec in
nazaj 102 dinarja. Ko sem na-
slednjega dne ponovno naro-
čila prevoz in so bili zasebni
taxisti zasedeni, sem prevoz
naročila pri Izletnikovi taxi
službi ter za isto relacijo, to
je Celje-Žalec-Celje, plačala
182 din. Na vprašaje, zakaj
tako visoka cena, mi je šofer
odgovoril, da Izletnik računa
prevoz na obe strani, med-
tem, ko zasebni taxisti samo
na eno stran. Moram omeni-
ti, da sta me oba, to je zaseb-
ni in Izletnikov taxist, čakala
v Žedcu približno deset mi-
nut.
Kako je torej s cenami pri
Izletnikovi taxi službi?
JUSTIKA KLOKOCOVNIK
Celje, Skapinova 6
UREDNIŠTVO: Izziv je
torej tu. Odgovorite prosim,
kako zaračunavate vožnje s
taxi avtomobili, seveda pri
Izletniku. Hvala za odgovor
in sodelovanje v tej rubriki.
UČINKOVITA
SAMOZAŠČITA
v četrtek, 17. aprila letos,
je začela v zgodnjih popol-
danskih urah v strmini nad
zalogo piva v Skalni kleti v
Celju goreti gozdna podrast.
Ogenj, ki se je v suhi travi in
humusu naglo širil in grozil,
da zajame širše območje, je
bil po zaslugi hitrega posre-
dovanja krajanov lokaliziran
in gasilci, ki so kaj kmalu
prišli na kraj dogodka, so z
vodo pogasili le še posamez-
na žarišča v humusu.
Ta, sicer majhen dogodek,
je bil primer iz poglavja sa-
mozaščite. Krajani so potrdi-
li in pokazali, kako lahko s
hitrim posegom preprečijo
nastanek večje škode, ki žal,
zlasti pri gozdnih požarih,
prepogostokrat nastaja.
FERDO SIRCA,
Gallusova 5, Celje
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo, ki je hkrati tudi priz-
nanje vsem, ki so sodelovali
v tej akciji in tako prepreči-
li nastanek velike škode.
SKRUNITEV
GROBA
Prav je, da tudi med letom
in ne samo za Dan mrtvih
obiščemo grobove svojcev in
prijateljev. Tako sem se pred
kratkim tudi sama odpravila
na pokopališče v Dobje pri
Planini, kjer že 21 let počiva
moja mama. Na grob sem
prinesla šopek nageljnov.
Razen tega sem se razveseli-
la, da bodo kmalu vzcvetele
tri hijacinte.
Ko sem čez dober teden
znova prišla na grob, sem z
veliko žalostjo ugotovila, da
sta v vazi ostala le dva na-
geljna, pet pa jih je zmanjka-
lo. Pa to še ni vse. Tat si je
privoščil tudi hijacinte, ki jih
je izruval s čebulicami vred.
Ostala sem nema, čeprav so
me prežemale najrazličnejše
misli in sem se spraševala,
kakšen je človek, ki lahko
oskruni grob.
HILDA LOKOVŠEK
Pot na Lipico 2
Šentjur
CESTE OSVAJA JUGO 45
V torek dopoldne so v razstavnem salonu Slovenija avta v Celju razstavili dva nova
modela avtomobila, ki sta zadnji dosežek delavcev naše največje tovarne avtomobilov
Zastave iz Kragujevca. Nov avto jugo 45, ki ga menda po izjavah tistih, ki ga priporočajo
in predstavljajo, krasijo številne izboljšave, prednosti in prefinjena izvedba v primerjavi s
prejšnjimi tovrstnimi izdelki, se bo v seriji pojavil na tržišču koncem leta, večinoma pa
spomladi prihodnje leto. Letos naj bi izdelali za jugoslovansko tržišče okoli 5000 novih
avtomobilov. Cena? Po izjavah 130 tisoč din na »cesto postavljen«. Vplačila že sprejemajo
in to v gotovini 100 tisoč din ali pa v obliki posojila.
Nov dosežek Zastave so na pot pospremili tudi z naslednjimi okraski: veliko daje,
Malo zahteva, temperamentni VARCNEŽ (poraba goriva pri polni obremenjeno-
sti in hitrosti 90km/h je samo 5,861) in sodoben stil, vrhunska tehnologija! Ce
bo vse to in še kaj zraven res, potem smo prepričani da bo jugo 45 res kmalu osvoiil naše
ceste.	tone vrabl
celje
Rojenih je bilo 60 dečkov in 28
deklic
Rojenih je bilo 39 dečkov in 32
deklic
laško
Rodila se je 1 deklica
šentjur pri celju
Rodila se je 1 deklica
slovenske konjice
Rodile so se 4 deklice in 3
dečki
šmarje pri jelšah
Rodila sta se dva dečka in dve
deklici
žalec
Rojstev ni bilo
celje
PUNGERSEK Ana, 83, Celje,
VERANIČ Anton, 44, iz Polen,
KISLINO Marija, 93, iz Žalca,
ROMIH Martin, 61, iz Kanjuc,
OTAVNIK Franc, 58, iz Latkove
vasi, VEBER Viktor, 75 iz Celja,
KODRIN Anton, 42, iz Celja,
VAJDIC Franc, 58, iz Celja, DO-
BRAJC Friderik, 63, iz Celja, CI-
LENSEK Karolina, 72, iz Celja,
NAREKS Martin, 69, iz Gorice
pri Smartnem, PECNIK Franc,
86, iz Bevč, MARENCiC Karel,
'86, iz Celja, OSET Jakob iz Rifni-
ka, 79, KUNEJ Ana, 85, iz Celja,
FAGANELI Franjo, 85, iz Celja,
DOBNIK Martin, 78, iz Grobel-
nega, VALENCAK Janez, 74, iz
Lesičnega, SLATINSEK Paul,
84, iz Ločice.
KUMER jftŽEFA, 45, Zeče,
VETRIH JURIJ, 63, Lokrovec,
GOGALA JOŽEF, 71, Prebold,
MUŽIC KAROLINA, 78, Celje,
KOPRIVC MARIJA, 38, Žigon,
REBERSAK MIRKO, 69, Krško,
SMID IVAN, 73, Tabor, PAVLIC
ALOJZ, 56, Ljubnica, KUNST
ANA, 63, Rečica ob Sav., KO-
ČAR LUDVIK, 75, Bukovje,
ARNSEK VINKO, 66, Dobriša
vas, POGLADIC FRANC, 61, Lo-
ka, STOJNSEK FRANC, 65, Te-
kačevo, VOH JANEZ, 71, Stu-
denca, JEZOVSEK VERA. 52,
Celje, MUŽINIC MARIJA, 74,
Grmovje, OSET ANTON, 36,
Kranjčica, DERNOVSEK MI-
LOS, 73 Sevnica, SiLEC SLAV-
KO, 55, Šmarje pri Jelšah, JARH
ANTONIJA, 78, Polzela, PER-
GAMOZ ANICA, 68, Kačji dol.
laško
PENIC PAVLA, 83, Radeče,
MEDVESEK FRANC, 36, Pod-
kraj, JEGLIČ AVGUST 88, Ra-
deče, KRAMŽAR ALOJZ, 94, Je-
lovo, SOBER IVAN, 70, Obrežje,
POŽIN JOŽE, 27, Rimske Topli-
ce, KLADNIK MARKO, 82,
Gračnica, POTOČNIK MARIJA,
94, Laško.
šentjur pri celju
PERDAN MIHAEL, 71, Doro-
polja, SKORNIK ANTON, 27,
Dobrina.
šmarje pri jelšah
TRAMSEK Maksimiljan, 67,
Strmec 17, VOLAVSEK Ana, 79,
Pecelj 28, ZALOKAR Marija, 82,
Kozje 125, BEZAMOVSKI Jožef,
80, Vetemik 40, TACER Stani-
slav, 54, Gubno 36
BAH JULIJANA, 60, Gubno,
MERT FRANCA, 72, Veternik,
KLANJSEK MARIJA, 70, Gro-
belno, JURAJA MARIJA, 94,
Šmarje pri Jelšah, URSIC AN-
GELA, 80, Gornje slemene, STI-
PLOŠEK TEREZIJA, 57, Roga-
tec.
slovenske konjice
FLAKUS KATARINA, 87, Bla-
to, KOPRIVNIK RUDOLF, 66,
Ljubnica, GOLOB BRIGITA, 82,
Perovec.
žalec
ŽGANK Frančiška, 79, Polzela
68b, GOLOB Brigita, 82, Dobriša
vas 25, HRASTNIK Jurij, 86, Zg.
Roje 18, BRINOVEC Mihael, 92,
Gomilsko 18, TOMANiC Ana, 77,
Dobriša vas 25, KOPRIVC Štefa-
nija, 82, Žalec, TURNSEK Blaž,
79, Kapla 52, PROHINAR He-
nrik, 76, Braslovče, KRIŽE Ana,
63, Dobriša vas 25, ROVSNIK
Ivana, 81, Polzela 152a, KU-
ZMAN Marija, 70, Žalec, Šprajče-
va 3, GROBELNIK Anton, 83,
Galicija 60, KAPITLER Alojz, 53,
Gotovlje 146.
URLEP FRANC, 82, Andraž
nad Polzelo, LEŠER IVANA, 51,
Lopata, MIKLAVŽINA ANA r.
VODLAK, 85, Vransko, RIBiC
IVAN, 56, Kaplja vas, PODKO-
RITNIK ZDRAVKO, 16, Zabu-
kovica, REHAR ANGELA, 69,
Petrovče, DREV JOŽEF, 68,
Prelska, ŽNIDAR JULIJANA,
88, Kapla.
CELJE
Poročilo se je 41 parov od teh:
JOŠT Karel, kurjač iz Creškove
in OVCAR Olga, delavka iz Stra-
že pri Strmecu, VODIŠEK
Franc, delavec in KAJBA Marija,
delavka iz Celja, CIGLAR Anton,
električar iz Orlice in KAJTA Va-
lentina, tehnični risar iz Celja,
JURŠlC Fran<^ strojni kaloper iz
Levca in KRIŽNIK Irena, pred-
metna učiteljica iz Lesičnega,
PERC Franc, avtoklepar iz Celja
in SKALE Jelka, kuharica iz Ce-
lja, SLAKAR Franc, dispečer iz
Velenja in FLIS Milena, krojači-
ca iz Šibenika, ROME Boštjan,
dispečer iz Orehovice in HRI-
BAR Natalija, ekonomski tehnik
iz Orehovice, TURNŠEK Drago,
trgovec in HRIBAR Sonja, pred-
metna učiteljica oba iz Tmovelj
pri Celju, GERM Srečko, stojnik
iz Zlateč in TERNOVŠEK Joži-
ca, frizerka iz Tmovelj pri Socki,
PERME Franci, elektrotehnik iz
Celja, in MIRNIK Alenka, admi-
nistratorka iz Petrovč, LORGER
Dušan, strugar iz Globoč in RO-
TAR Silva, konfekcionarka iz
Frankolovega, ŠKOFLEK Mar-
jan, šofer in ZMAHER Cvetka,
komercialni tehnik oba iz Celja,
BUKOVEC Marjan, grafik iz Ce-
lja in DIMEC M^anca, vzgojite-
ljica iz Celja, Lopata 34a, VER-
BOVŠEK Zdravko, mizar iz Oj-
strega in BEZGOVŠEK Marjan-
ca, galvanizerka iz Gabernega,
KOS Danilo, delavec in PIŠEK
Tatjana, delavka oba iz Celja.
KELAVIC JOŽO in STOJA-
NOVIC DUŠANKA oba iz Celja,
VERDELJ JOŽEF in JAKOB
KRISTINA oba iz Pristove, ZO-
REČ MLADEN in HARTMAN
BLANKA oba iz Celja.
laško
Poročilo se je 8 parov od tega:
MATAVŽ MARTIN in HRIBER-
ŠEK MARINA oba iz Debra,
SOTLAR SILVO iz Radeč in KI-
SEK JOŽICA iz Močilnega, FI-
GAR FRANC in ŠIKOVEC KRI-
STINA oba iz Starega dvora.
slovenske konjice
KOKOL DRAGO iz Celja in
PIRNAT NATAŠA iz Zreč, ŽNI-
DARIC JOŽE iz Zg. Pristave in
ARCNIK ANICA iz Blata, KOT-
NIK JANEZ iz Bezovja in GO-
SAK TEREZIJA iz planine na
Pohorju, KRAČUN ANTON iz
Žič in KOROŠEC IVANKA iz Li-
čena, LAJLAR BRANO in PUST
MARIJA oba iz Zreč.
šentjur pri celju
Poročilo se je 13 parov.
šmarje pri jelšah
Poročili so se trije pari
Poročilo se je 8 parov.
žalec
DEŽELAK Branko, Zabukovi-
ca 66 in COKAN Ivica, Studence
65, REBERSEK Vladimir, Vran-
sko 146a in BORŠTNER Tatjana,
Vransko 146a, LESJAK Milan,
Lipje 42b in TOMINŠEK Gabri-
jela, Prelška 12, MARJETIC Pe-
ter, Breg pri Polzeli 45 in PI-
ŽORN Ema, Parižlje 58, DOB-
NIK Almz, Celje, Kersnikova 20
in KORZE Nada, Celje, Kersni-
kova 20, STERGAR Vinko, Mari-
ja Reka 41 in SLOKAN Jolanda,
Prebold 131, AŠKERC Dušan,
Laško, Titova 45 in SAD AR Man-
ca. Laško, Valentiničeva ul. 25,
FLERES Stanko, Pusto polje 17
in WALDUHER Cvetka, Celje,
Kraigherjeva 28.
MEZNARIC PETER iz Celja in
VOLMUT TEREZIJA iz Prebol-
da, NOVAK DRAGO iz Prebolda
in MAJERIC MAGDALENA iz
Celja, VERDEV JOŽEF in RE-
PlC IVANA oba iz Gotovelj, MA-
RINC JANKO Gornja vas pri
Preboldu in MARČEN ZDEN-
KA iz Marije Reke, PODBRE-
GAR FRANC in GOLTNIK NA-
DA oba iz Vranske, REHAR JO-
ŽE iz Kasaz in BRECL IRENA iz
Zabukovice, KOS MARTIN iz
Studenec in JELEN JOŽEFA iz
Kala, RAZBORNIK iz Polzele in
LENOŠEK GABRIJELA iz Re-
čice ob Paki, KOSTANJŠEK
FERDINAND iz Trnave in PA-
TERNEŠ MILENA iz Šmartin-
ske Cirkovce, LAZAR SRECKO
iz Žalca in ŠKOR ROMANA iz
Kristan vrha, FARCNIK FRANC
iz Cepelj in AMON BERTA iz
Kompol, PIRC JANEZ in LI-
NEC MARIJA oba iz Prebolda,
SELIC DANIJEL iz Dolenje vasi
in ŠALEJ CVETKA iz Migojni-
ce, ZUPANC EVGEN iz Dobrte-
še vasi in OBERŽAN MILENA iz
Preserja.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
PROGRAM
PRIREDITEV OB
DRUGEM TEDNU
STAREJŠIH
OBČANOV
Do današnjega dne so se zvrstile naslednje priredi-
tve:
V	ponedeljek, 12. maja, je bilo v dvorani regionalne
zdravstvene skupnosti v Celju predavanje za poklicne
in laične socialne delavce o zdravstvenem varstvu sta-
rostnika in razvoju domače nege. Predavala sta: dr.
Rudi Krajnc, predstojnik gerontološkega dispanzerja v
Celju ter Olga Arzenšek, vodja patronažne službe pri
Zdravstvenem centru v Celju.
V	torek, 13. maja, je bilo troje športnih prireditev. Na
kegljišču in balinišču Železarne v štorah je v dopoldan-
skem času potekalo tekmovanje ekip društev upoko-
jencev celjske občine v balinanju in kegljanju.
Popoldne istega dne je bila na Gričku v Celju tekmo-
vanje z zračno puško.
V	sredo, 14. maja, je bila v Domu upokojencev v Celju
jtvoritev razstave ročnih del upokojencev-oskrbovan-
cev tega doma.
Ob 18. uri pa je bil v zdraviliški dvorani v Dobrni
koncert pevskega zbora društva upokojencev iz Celja
in svečana prireditev v počastitev Tedna starejših ob-
čanov.
Danes, v četertek, 15. maja bo ob 18. uri v kulturnem
domu v Štorah koncert pevskega zbora Društev upoko-
jencev in svečana počastitev Tedna starejših občanov.
V	petek, 16. maja se bo zvrstilo več prireditev. Že ob
osmi uri se bodo \tgozdovih okoli Vojnika zbrali gobar-
ji in se pomerili v tekmovanju. Ob deveti uri bo v
šahovskem klubu v Celju šahovsko tekmovanje ekip
društev upokojencev, ob 14. uri se bo pričel na Šmar-
tinskem jezeru ribolov, kjer se bodo pomerili upoko-
jenci in upokojenke. Sledil bo skupni piknik.
V	soboto, 17. maja, bo v dvorani Narodnega doma v
Celju ob 16. uri zaključna prireditev ob Tednu starejših
ot)čanov.
V	nedeljo, 18. maja pa se bodo upokojenci udeležili
množičnega TRIM kolesarjenja v Celju.
DRUŽBENA SKRB
ZA STAREJŠE - MERILO
NAŠE HUMANOSTI
Politična akcija »ČLOVEK NAJ
NE BO NIKOLI SAM«, ki smo jo
pred leti smelo zastavili v sociali-
stični zvezi, je bila usmerjena
predvsem k osamelim ljudem,
ostarelim in onemoglim, nekoč
aktivnim, potem pa pogosto po-
zabljenim ljudem, ki so v prete-
klosti veliko pripomogli za dan-
danšnji dan.
Teden starejših občanov, ki je
bil lani organiziran prvič, pa le-
tos poudarja akcije, ki bi jih mo-
rali izvajati vse leto in ne samo v
tem tednu. Predvsem je potreb-
no prebuditi spoznanje, da v člo-
vekovem obdobju ne sme biti
prekinjene črte, zlasti pa ne ob
prelomnici življenja-upokojitvi.
Človek takrat ne sme pozabiti
nase in pretrgati z družbenim
življenjem, s svojo aktivnostjo v
krajevni supnosti, delovni orga-
nizaciji ali društvu, katerega član
je bil.
Posebno pozornost moramo
posvetiti nadaljnji krepitvi huma-
nizacije, odnosov do starejšega
človeka. Odnos mlade in srednje
generacije do starejšega človeka
je še preveč enostranski, omejen
predvsem na fizično pomoč sta-
rejšemu, premalo pa gradi na
spoznanju in vrednotenju mate-
rialnega in družbenega prispev-
ka, ki so ga starejši občani vtkali
v nadgradnjo celotne družbene
skupnosti.
Krajevna skupnost bi se mora-
la uveljaviti še bolj kot tisti druž-
beni postor, kjer bi imeli starejši
občani največje možnosti za
izražanje svojih interesov. Vanjo
bodo prinesli bogastvo svojih
spoznanj, izkušenj in tako nada-
ljevali z delom, ne da bi imeli
občutek, da so odveč. Predvsem
pa bi zato lahko prevzeli mentor-
stvo pri vzgoji mlajše generacije,
kjer se lahko skujejo dragocene
medsebojne vezi. Osnovni nosi-
lec, koordinator in vzpodbujeva-
lec takih akcij naj bi bil 10 KK
SZDL, ki ima kot frontna družbe-
na organizacija pomembno vlo-
go pri akciji »Človek naj ne bo
nikoli sam«.
Stiki v organizacijah združene-
ga dela in njihovimi nekdanjimi
delavci bi morali biti močnejši.
Ponavadi se omejijo na pogosti-
tve ali izlete enkrat na leto, kar
pa ni dovolj. Te vezi bi morale
ostati neprekinjene, temeljiti pa
bi morale ne vrednotenju minu-
lega dela. Z nasveti bi lahko nek-
danji delavec, pa tudi z bogatim
delovnimi izkušnjami, veliko pri
pomogel pri nadaljnjem razvoji
neke delovne organizacije. Sa
mo poklicati bi ga bilo treba ir
vsakdo bi rad prišel.
Za ostarele in upokojence '
preteklosti v celjski občini ni bile
malo narejenega. Zrasel je Don
upokojencev, ki bi v tem trenut
moral služiti kot zbirališča
starejših ljudi, tudi tistih, ki sc
izven doma. Skratka, bolj bi s(
moral aktivirati in povezovati 5
krajevno skupnostjo, osnovnim
organizacijami ZSMS, šolami
itd.
Za zdravstveno varstvo starei
ših občanov skrbi gerontološ
dispanzer v Celju, ki ima pri sv
jem delu dobre rezultate. V okvi
ru organizacije Rdečega križa, h
je že v preteklosti razvijala razm
oblike pomoči starejšim obča
nom, se sedaj pridružuje še
sedska pomoč, nega na domu, h
jo izvaja tudi patronažna služba
Skratka, pri vseh teh oblikah po
moči bi morali sodelovati pra
vsi dejavniki, kajti le tako bo t
pomoč uspešna, predvsem p,
stalna. Nikakor ne sme biti ome
jena le na nekatere oblike (ol
praznikih, prinašanje hrane;
temveč mora biti vsestranska il
zato tudi tesno povezana. Le ta
ko bo humanost do starejših lju
di dobila konkretne oblike, da b(
tudi njihova jesen življenja tvor
na, uspešna, delovna, predvser
pa ne osamljena.
Pokroviteljstvo nad tekmova-
njem upokojencev in upokojenk
celjske občine v ribolovu, ki bo v
sredo na Šmartinskem jezeru, so
prevzele ceijske delovne organi-
.zacije. Med njimi je največ pri-
spevala trgovska deiovna orga-
nizacija TEKO iz Celja, ki je za
piknik, ki bo sledil tekmovanju,
prispevala 6000 dinarjev.
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
V	VERIGAH
ZARADI
SLOVENSKIH
PESMI
V	vasici Marko v Kanalu ob Soči se je leta
1905 kmetu Tomažiču rodil sin Ljubivoj.
Kot deček je bil pastir vse dokler ni tudi v
te kraje privršala vihra I. svetovne vojne.
Potem se je družina velikokrat selila iz kra-
ja v kraj in ko so se po končeuii vojni vrnili
domov, so našli le še razdejanje. Ljubivoj se
je vpisal v obrtno šolo in nato odšel v Tol-
min, kjer je opravil še učiteljsko pripravni-
co. Trdno so se Ljubivoju vtisnili v spomin
dogodki iz leta 1920, ko so italijanski orož-
niki preganjali Slovence. Ob tem pa so bila
najtežja leta šele na pohodu. Tudi tega se
Ljubivoj še dobro spominja, kako je s član-
ki sodeloval pri satiričnem listu »Cuk na
palci«, ki ga je urejal France Bevk. Zaradi
nekega članka o makaronih ga je vojaška
oblast za mesec dni spravila v zapor. 'Ridi v
težke verige je bil vklenjen Ljubivoj Toma-
žič, zato ker je leta 1928 s svojimi somišlje-
niki prepeval slovenske pesmi. Na procesu,
to je bil prvi množični proces na Goriškem,
je bil Ljubivoj obsojen za zločin proti drža-
vi. Obsodba: dva meseca zapora. Po presta-
ni kazni je pobegnil v Jugoslavijo, kjer je
dobil, politični azil in se zaposlil v laškem
rudniku Huda jama. Vpisal se je med soko-
le in ker je še vedno rad pel, tudi v pevsko
društvo.
Leta 1941, takoj drugi dan po napadu na
Beograd, se je okrog 300 dobrovoljcev, in
med njimi Ljubivoj, zbralo v Mariboru in
Celju, od koder so odšli v Karlovac. Ljubi-
. voj Tomažič in njegova žena Marica se voj-
' nih let spominjata z bolečino v srcu, a sta
hkrati oba ponosna, da sta prispevala svoj
delež k svobodi. Težko, zelo težko je bilo,
ko je v izgnžmstvo odpeljal sedmi transport
tudi Tomažičeve. Medse jih je v občini Za-
gradje sprejela srbska dmžina, s katero so
do konca vojne živeli v sožitju in prija-
teljstvu. A aktivističnega dela Ljubivoj in
M^ca tudi v Srbiji nista opustila. Pretila
lim je nevarnost s strani Nemcev in Cetni-
' kov, a so jih kaj kmalu ukaniU. Tako kot na
I primer pri sabotaži leta 1943. Krajani bi
1 morah oddati precejšnje količine žganja
, Nemcem, pa je Ljubivoj odšel v Beograd in
nekako preko zvez izvrtal lažni dokument,
ki je pričal o tem, da so ti krajani svojo
»dolžnost« do Nemcev že opravili.
V avgustu leta 1944 je bil Ljubivoj izvo-
ljen v OF, kjer je prevzel referat za kulturo
in prosveto.
Po osvoboditvi je družina zapustila gosti-
telja in se vrnila v Laško in odšla nato v
Celje. Marica se je zaposlila v celjski ope-
karni, Ljubivoj pa je prevzel terenski odbor.
Gaberje. Cez leto dni se je zaposlU na občini
kot referent za trg. Leta 1952 je bil imeno-
van za sekretarja stanovanjske uprave Ce-
lje, kasneje pa je prevzel mesto tajnika sta-
novanjske skupnosti Celje.
Prav verjetno je, da se je med vrsticami,
ki jih omejuje prostor, kakšna delovna
dolžnost ali funkcija izmuznila, saj je Ljubi-
voj aktiven še danes. Tako pri RK, kjer je
predsednik, pa SZDL in v vrstah ZK, ka-
mor je bil sprejet že leta 1948. Več odhko-
vanj in priznanj hrani tako od domače KS,
KS Gaberje in center, ZZB NOV in med
njimi je tudi Red dela s srebrnim vencem in
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
MOČNO JE
OBČUTILA
TITOVO
IZGUBO
Le kaj je ne bi, saj se je srce MARIJE
SAGADINOVE že leta 1943 odločilo, da se
bori v njegovih vrstah, deli z borci zmage in
poraze, predvsem pa iskrene vezi tovariš-
tva, ki ne bodo nikoli pozabljene.
»Titova smrt me je huje prizadela kot
materina. Vcepil nam je ideale, za katere
smo živeli, nekateri pa tudi žrtvovsdi življe-
nja. Kot Titova partizanka kokrškega odre-
da sem preživljala najlepše čase svojega
življenja. Spozn^a sem, kaj je prijateljstvo,
ki je v borbah jeklenelo in ostalo v srcih nas
vseh, Titovih borcev. Zato je Titova izguba
za nas še bolj boleča kot za ostale Jugoslo-
vane.«
Življenjska pot Marije Sagadinove se je
pričela v Vodicah pri Kamniku, nadaljevala
v Ljubljani, potem je partizanila po Gorenj-
skem in osvoboditev dočakala na Koro-
škem.
V Celje je prišla leta 1954 in se zaposlila
na Upravi javne varnosti, kjer je ostala do
upokojitve. Kmalu je prenehala z odgovor-
nim delom - upokojila se je s štiridesetimi
leti. To pa ne pomeni, da je prenehala z
aktivnim delom zunaj službe. Najprej ga je
zastavila v krajevni skupnosti Dolgo polje,
kjer ima za sabo deset let prostovoljnega
dela.
Po preselitvi v krajevno skupnost Slavko
Slander, kjer živi danes, je tu zastavila svoj
korak. Je tajnica zveze borcev, članica
splošne delegacije, krajevne konference so-
cialistične zveze in še dolgoletna predse-
dnica hišnega sveta je.
Ponosna je na svoja dva sinova, športni-
ka, košarkaša. Družini zdaj posveča vso
skrb, saj pravi, da je bUo v časih po vojni
zanjo premalo časa. Siva, veliko bere, sme-
je pravi, da za nazaj. Veselje in radost ji
povzročajo trije vnuki, katerim na neki na-
čin daje tisto, kar ni mogla svojima sinovo-
ma. Vsi skupaj ji pomenijo bogastvo, ki je
nezamenljivo.
Kljub predahu zaradi bolezni z delom v
družbenopolitičnih organizacijah ne misli
prenehati. Ve, da je tu še vedno njeno me-
sto, zlasti zdaj, ko smo sklenili, da bomo vsi
hodili po Titovi poti. »Skleniti moramo
svoje vrste, tako kot smo jih včasih. Ljudje
smo se sicer res malo razvadJi, znamo pa
tudi poprijeti za delo, če je to'potrebno. In
Titova smrt nas spet združuje v enotno
fronto, ki mora nadaljevati njegovo politi-
ko. Čaka nas novo obdobje nadaljnje gradi-
tve samoupravnega socializma. Težave mo-
ramo premagovati in - zmagati.«
Svoj delež misU prispevati tudi sama. Pa
ne samo pri delu v krajevni skupnosti,
družbenopolitičnih organizacijah, ampak
tudi pri vzgoji svojih najljubših bitij, svojih
vnukov. Z^je zbira časopise o Titu, knjige,
slike. Ko bodo večji, jim bo pripovedovzila
o junaku, ki je že za časa življenja E>ostal
legenda.
' ZDAJ Ml JE
! NAJLEPŠE
Kako čudovito lepa je bila Lahovna v tem
- majniku, vas v krajevni skupnosti Skofja
■J vas! Sre^ cvetočega vrta in zbrane drušči-
ne domačih, ni mogel skriti svojega zado-
1 voljstva petinsedemdesetletni IVAN
ZORKO.
Okoli dvanajst let je bil aktivni član kra-
jevne skupnosti Skofja vas, v socialistični
zvezi Lahona in drugod. Spoštovan pa je
tudi po tem, da je vzorno vzgojil s^em
otrok, ki se radi vračajo v njegov domek, ki
ga je v tem lepem kotičku postavil z lastni-
mi rokami.
Takrat je bil zaposlen kot delavec v Emu
in mu je ostal zvest 32 let. Kot Emov dela-
va ^ je tudi upokojil in zdaj ta svoj delov-
j ni mir uživa že dvajset let
Iz Jurkloštra ga je pred vojno pot prip^
Ijala v Celje. S trebuhom za kruhom. Naj-
prej se je zaposlil na sedanjem Lipu, potem
pa v Emu. Za sabo ima tegobe predvojnega
delavca, saj je bilo treba preživeti osem-
člansko družino. Pa je vendar vse otroke
izučil in jih spravil do dobrega kruha. Na to
je lahko upravičeno ponosen in to tudi je!
Med vojno jim ni bilo lahko. Oče Ivan je
bil najprej mobiliziran, potem pa je Nem-
cem ušel. Doma je sodeloval s p^izani, jim
pomagal z materialom in organizacijo. Nji-
hov dom pod gozdom je bilo zanje primer-
no zatočišče. »Takrat, med vojno, mi je bilo
najhuje. Majhni otroci, Nemci, bomb^dira-
nje in strah, ki je lezel v kosti. Z ženo sva
trepetala, da otrokom ne bi bilo hudo. Sreč-
no smo vojno prestali, potem pa je sledila
izgradnja domovine. iSadi takrat je bilo tre-
ba poprijeti, krepko. A bilo je tudi najlepše.
Svobodo sem občutil kot največjo drago-
tino.«
Zdaj Zorkov oče iz Lahovne brklja po
vrtu, ker mu zdravje kaj drugega že ne do-
pušča. V času svoje aktivnosti pa je bil
povsod zraven, kjer se je le kaj gradilo. Da
je nastala Lahovna, je bilo treba krčiti gozd,
speljati cesto, graditi vodovod. A takrat ni
bilo nobenemu žal udarniških ur. Nihče ni
vprašal po zaslužku, vse se je delalo sponta-
no. Med temi zanesenjaki je bil tudi Zorkov
oče.
Zdaj je najbolj srečen takrat, ko se okoli
njega zbere njegova številna družina. Se-
dem otrok mu je rodilo dvanajst vnukov, ti
pa še šestnajst pra vnukov. Pred dvema le-
toma sta z življenjsko družico praznovala
zlato poroko. Takrat so se zbrali čisto vsi.
Prišla je tudi hči iz Francije, ki je najdlje
oddaljena od ljubljenega očeta. Tudi te dni,
ko smo mi obiskali Zorkovega Ivana, je bila
pri njem na obisku. Zato je bil njegov obraz
nasmejan, srečen. Ob slovesu nam je dejal:
»Zdaj mi je najlepše!«
SPOMIN JE
NAJBOLJŠI
KRONIST
DOGODKOV
V Cankarjevi ulici 2, v krajevni skupnosti
center torej, živi in po svojih močeh še da-
nes aktivno dela Leopold Lešnik.
Rodil se je leta 1917 železničarskemu ura-
dniku in materi kmetici v Smartnem ob
^aki. Zaradi poklica, ki ga je oče opravljal,
se je družina veUko selila iz kraja v kraj,
tako da je Leopold zbiral znanje v šolah v
različnih krajih. Nazadnje se je družina
ustalila v Sma^u pri Jelš^, od koder se je
Leopold Lešnik vozil v gimnazijo v Celje,
kjer je leta 1937 tudi maturiral. Se istega
leta se je odločil za šolanje v državni pro-
metni ŠoU v Beogradu. Ob končanem šola-
nju je od ministra za promet dobil nagrado
za uspešno delo v šoli.
Po končani šoh si je lahko sam izbral kraj
službovanja in odločil se je za postajo v
Grobelnem. Od tam je odšel služil vojaški
rok; najprej v Sarajevo in kasneje še v Beo-
grad in Zrenjanin. Postal je rezervni voja-
ški oficir. Po vrnitvi iz vojske, takrat se je že
pisalo leto 1940, se je spet zaposlil na posta-
ji v Grobelnem. A bilo je le za kratek čas.
Začela se je II. svetovna vojna, ki je svetu
prinesla toliko gorja in tudi Leopoldu Leš-
niku še malo ni prizanašala. Bilo je na Do-
bo vi, 6. septembra 1942, ko so Nemci njega
in še 40 drugih tovarišev aretirali, ker so
organizirali OF. Prvi sestanek OF, se spo-
minja Leopold, je bU v njegovi sobi, leta
1941. Sestanek je vodil Marjan Jerin. Bili so
težki dnevi, ki jih je Leopold prebil v celj-
skem Starem piskni, od koder so ga poslali
v sodnijske zapore v Maribor. In še ni bilo
konec trnove poti. Celo šele začela se je. V
Dachau so Leopoldu Lešniku pripeli št.
42955. V taborišču AUah je ostal vse do
njegove osvoboditve v aprilu leta 1945. Peš
se je, s še nekaj tovarišev napotil Leopold
proti domu, kamor ga je gnsJa vroča želja
po domačih in domovini. Seveda tudi m^
potjo ni šlo brez zapletov in zapetljajev, saj
nihče ni imel dovoljenja za pot, ne primer-
ne obleke, kaj šele hrane. Do 10. junija 1945
je trajala ta dolga pot domov. In kakor se je
veselil vrnitve med domače, tako neznosno
in boleče je bUo spoznanje, da mama ni več
živela. Morda se ravno zato ni mudil več kot
10 dni med svojimi. Treba je bilo živeti
naprej in z novo službo se je spet začelo
romanje. Zdaj je bil na postaji v Grobel-
nem, zdaj v Celju, pa spet v Zidanem mo-
stu, Mariboru in v Ljubljani. Napornemu
delu je sledila tudi huda bolezen in ko je
ozdravel, se je Leopold Lešnik spet vrnil v
Grobelno, kjer je bil šef postaje. Od leta
1960 do 1963 je bil šef prometno operativne-
ga odseka v Mariboru.
Čeprav je Leopold Lešnik že nekaj let v
pokoju, opravlja številne funkcije in dolž-
nosti. Posebno rad odide v svoj sadovnjak,
kjer je zasadil 690 jablanovih dreves. Je
predsedruk hišnega sveta, je tajnik Zveze
ribiških družin Celje in še bi lahko našteva-
li. Za svoje nepretrgano delo je pri Jugoslo-
vanskih železnicah dobil leta 1972 zlato
značko. Skrbno kot še nekatere druge spo-
mine, pa hrani državno odlikovanje - me-
daljo dela, ki jo je dobil leta 1949.
OBISKALI SMO CIRKOVCE, KRAJ V VELENJU
.d'?'
Izredno delavna krajevna skupnost brei
- Veliko krajevnih skupno-
sti smo že obiskali v času,
odkar o njih pišemo v rubri-
ki »Naš kraj« na sredinskih
straneh Novega tednika,
vendar tako »razmetane« še
nikoli nismo videli! »Cen-
ter« predstavljajo in sestav-
ljajo samo tri poslopja - šo-
la, cerkev in stanovanjska
hiša z gospodarskim po-
slopjem (četrto hišo zdaj
gradijo), vse ostale hiše z
ustreznimi objekti pa so po
hribovitih predelih in je do
mnogih iz »centra« tudi po
uro hoda!
Vse to pa ni ovira, da se
251 prebivalcev te številčno
daleč najmanjše krajevne
skupnosti v velenjski občini
ne bi redno sestajalo, delalo
in ustvarjalo boljše pogoje z:a
življenje. Krasijo jih številne
delovne akcije in zato so
upravičeno ponosni na vse,
kar naredijo in imajo. DA jih
obiščemo so nam priporočili
v dolini, konkretno na pred-
sedstvu Občinske konferen-
ce SZDL ter jih prav zaradi
dela postavili za vzor. Točno,
pisati moramo o tistih, ki sa-
mi veliko delajo in naredijo,
ne pa da bi izključno čakali
na pomoč drugih.
Do Cirkovcev se je možno
pripeljati po novi, lani asfal-
tirani cesti. Iz centra Velenja
•smo se p>eljali po novi cesti
mimo velenjskega jezera
(nova cesta je zato, ker se sta-
ra pogreza in se jezero veča!)
ter zavili močno navkreber
skozi gozd. Pet, šest kilome-
trov in že smo v Cirkovcah.
Prvo presenečenje: nikjer
človeka, niti pošte, trgovine,
gostilne, skratka kraja, kjer
bi lahko povprašal za nasvet,
kam in kako naprej! Pogled
zajame okolico, kjer se med
belo cvetočimi sadovnjaki
jablan in od cvetja pisanimi
travniki sramežljivo skrivajo
stanovanjske hiše, kmetije,
kozolci, gospodarska po-
slopja.
Končno nama uspe dobiti
informacijo, zapeljeva se v
breg, skoraj pod vrh hriba,
kjer stoji mogočna nova hiša
in v njej predsednik sveta
Krajevne skupnosti Franc
Novinšek, sicer »duša« kra-
ja. To je mož, ki ima o svo-
jem življenju kaj povedati.
Bil je v partizanih in sicer v
Sercerjevi brigadi v okviru
Štirinajste divizije. Trideset
let je delal v velenjskem ru-
dniku in bil enajstkrat udar-
nik. Spominja se, da je bil
med prvimi ljudskimi po-
slanci v Ljubljani. »Hlače
sem moral večkrat, tudi po
šestkrat ožeti zaradi napor-
nega dela, potem pa iti še v
Ljubljano. Pa sem takratne-
mu predsedniku Nestlu
Zganku rekel, naj me da na
neko drugo delovno mesto,
da ne bom takšen hodil v
Ljubljano. In mi je odgovo-
ril: Franc, ravno takšne rabi-
mo, da nas zastopajo!« pripo-
veduje o tistih časih Franc
Novinšek, ki je za vse svoje
delo med drugim dobil odli-
kovanji; medaljo zaslug za
narod in red za hrabrost ter
red dela s srebrnim vencem
za delo pa občinsko prizna-
nje srebrni znak OF in priz-
nanje Rdečega križa za pe-
tindvajsetletno delovanje v
tej humani organizaciji.
O opravljenih akcijcii in ti-
stih, ki jih načrtujejo, je
Franc Novinšek takole pri-
povedoval:
»2e pred leti smo dobili
vodovod, ki pa ga bomo mo-
rali razširiti, saj sedanje
zmogljivosti ne zadoščajo
več. To bo še zlasti potrebno,
če hočemo graditi in ljudi za-
držati doma. Lani smo konč-
no dobili asfaltirano c-esto, ki
nam mnogo pomeni. Zdaj
smo v drugi večji in za kraj
izredno pomembni akciji,
napeljavi telefona. Septem-
bra bomo že lahko sporočili
v dolino in svet: halo, tukaj
Skalske in Smartinske Cir-
kovce! V prihodnjem obdob-
ju pride na vrsto že omenje-
na razširitev vodovoda in iz-
gradnja cestnih priključkov
do oddaljenih kmetij. Tu je
še trafo postaja pa cesta
Sembric (včasih je bila to ka-
tastrska občina!) - Cirkovce
in cesta Cirkovce-Lepena-
-Graška gora. Med pomemb-
nimi nalogami je tudi uredi-
tev spominskega obeležja
partizanske bolnice.«
Krajevni leksikon Slove-
nije, str. 436: »Pri domačiji
Martina Povha, po domače
Lepenška, je uredil medici-
nec Franc Povh-Izak s parti-
zanskim imenom dr. Egon
Kos bunker, ki je služil kot
prva partizanska bolnica
na Štajerskem. V njej so se
med drugim zdravili 1. 1941
Boris Cižmek-Bor in špan-
ski borec Drago Mlakar, v
začetku leta 1943 pa naro-
dni heroj in španski borec
Dušan Kveder-Tomaž. Tu
ga je obiskal narodni heroj
in španski borec Franc Ro-
zman-Stane. Omenjeni
Povh, ki je v njej opravljal
zdravniško službo, je bil
hkrati partijski sekretar I.
Štajerskega bataljona in je
leta 1942 postal politkomi-
sar savinjskega bataljona.«
Franc Novinšek razmišlja
in razpreda mish o njihovi
krajevni skupnosti naprej:
»Ljudje bi radi gradili oko-
li šole in cerkve, kjer je koli-
kor toliko raven del, vendar
smo mi proti, ker bi s tem
uničili preveč rodovitne
zemlje, ki jo pri nas že tako
primanjkuje. Zazidalni oko-
liš moramo urediti tako, da
bomo uničili čimmanj rodo-
vitne zemlje. Letos moramo
končati telefon. Za začetek
bo deset številk in javna go-
vorilnica pri šoli. Investicija
je okoli milijon dvesto tisoč
din. Pomagajo nam, ker dru-
gače takšne investicije sami
ne bi zmogli. Imamo kmeti-
je, ki so brez ustreznih cest,
vode, vsi pa imajo elektriko.
Veliko kmetij že ima traktor-
je, so pa tudi takšne kmetije,
kjer se s traktorjem zaradi
lege zemljišča ne da nič nare-
diti. Zdravnika nimamo. K
sreči je pri vsaki hiši avto-
mobil, tako da je možen pre-
voz v dolino. Se boljše bo s
telefonom, ko bomo zdravni-
ka lahko poklicali. Nimamo
trgovine, vendar razmišlja-
mo o njej. Zdaj je treba po
vsako drobnarijo dol. Nima-
mo gostilne, zato je za »odže-
Ijanost« treba poskrbeti kar
doma. Nimamo gasilskega
društva (v prmravi), fantje so
člani v GD Skale. Nimamo
lovske družine, nekaj fantov
je tudi članov LD Skale.
Pravzaprav imamo zelo malo
pa vseeno veliko. Z dobro
voljo prihajamo do potreb-
nih komunalih objektov, lju-
dje bodo potem ostajali do-
ma in tudi druge stvari bodo
z leti prišle. Ponosni smo, da
smo dobro uredili civilno in
narodno zaščito ter oboje do-
bro deluje. Imamo avtobu-
sno zvezo z dolino, saj vozita
delavski in šolski avtobus.
Nimamo kulturnega društva
pa vseeno pripravljamo ra-
zlične proslave in igre. Zelo
dobri so mladi nogometaši,
ki so drugi v občinski ligi.
Pozimi so mladinci pripravi-
li skakalne tekme na 15 m
skakalnici in razmišljajo, da
bi zgradili 70 metrsko.
Zelo aktivni so krvodajal-
ci, ki jih je okoli 90 in vs^o
leto damo enkrat več krvi,
kot imamo po programu do-
ločeno. Seje sveta krajevne
skupnosti in krajevne orga-
nizacije SZDL imamo sku-
paj, da delo lažje in bolje po-
teka. Zelo pomembno je, da
imamo takšne ljudi, ki nekaj
organizirajo in začnejo dela-
ti, drvigi jim potem sledijo.
Zelo prizadeven in zaslužen
za razvoj kraja je tudi načel-
nik za notranje zadeve ob-
činske skupščine in predse-
dnik skupščine SIKS Drago
Tratnik. Povsod, kamor
grem v dolino, na vsak urad,
ljudje radi pomagajo in ima-
jo posluh za razvoj in pomoč
obrobnim krajevnim skup-
nostim. Tudi člani sveta KS
Cirkovce so zelo aktivni,
med izjemno prizadevnirni
za razvoj kraja pa je tudi
kmet Drago Jeromel, ki je
veliko prispeval za družbo in
sodeluje pri vsaki akciji.«
pojdite v cirkovce!
Ko sem bil pred tedni pri
predsedniku predsedstva
Občinske konference SZDL
v Velenju Tonetu Šeligi sem
ga med drugim tudi pobaral,
katero krajevno skupnost v
občini predlaga, da bi jo obi-
skali in predstavili v naši ru-
briki »Naš kraj«:
»Mislim, da bi si to zasluži-
le v prvi vrsti krajevne skup-
nosti Konovo, Šentilj ali Cir-
kovce.«^
Izbrali smo Cirkovce...
»To je najmanjša krajevna
skupnost v naši občini, ven-
dar izredno delavna. Franc
Novinšek, ki je predsednik
sveta krajevne skupnosti, pa
je sploh »duša« kraja. Lani
so dobili asfaltirano cesto, le-
tos napeljujejo telefon, raz-
širjajo vodovod, sami urejajo
krajevne ceste do posamez-
nih kmetij. To je pretežno
hribovito, kmetijsko področ-
je. Z urejevanjem pogojev
želimo, da bi ljudje ostajali v
kraju in ne bi odhajali v doli-
no, kot nekoč. Prvi rezultati
so že vidni. To je krajevna
skupnost, kjer ljudje resnič-
no sami ogromno delajo.
Imajo pa tudi pomembne na-
črte z ureditvijo partizanske
bolnice ter potjo do Graške
gore, kar zna biti zanimivo
tudi za turistično pot. Zato
predlagam, da greste v Cir-
kovce! Zaslužijo si, da pišete
o njihovem življenju, pred-
vsem pa delu in dosežkih!«
rada imam te
otroke
V centru Cirkovcev stoji
tudi šola, katero so sezidali
leta 1910. Včasih je bilo v
njej po 50 otrok, danes jih je
v enem, kombiniranem ra-
zredu, samo še sedem! Pri-
hodnje šolsko leto ne bodo
vpisovali, ker otrok takšnih
starosti ni! To je žalostna po-
doba kraja, ki je pred lef-
živel močno odhajanje
v dolino, doma pa so os
samo starejši in redke
me. Bo pa že čez nek
bolje, saj se mladi spet \
jo v kraj, gradijo hi^
ustvarjajo družine. Ot
živžav bo napolnil kraj
timizmom in dobro volj
cer pa je ob šoli že igri
potrebnimi igrali, torej
rajo priti samo še otroci
V šoli poučuje Helen
futa:
»Sem domačinka
prvem razredu, ko sen
skovala domačo osnovr
lo, me je učila Helena
ki je bila pri nas prva uč
ca po vojni. Štiri leta
poučevala v Zavodnjal
Šoštanjem, potem pa se
la v domači kraj, kjer s«
šestnajst let. Trenutno i
v šoli sedem otrok, od
dva v prvem in pet v dn
razredu. Lani smo se d
vorili, da bomo odslej v
vali vsako drugo leto,
premalo otrok.«
Sliši se, da bi šolo
nili...
»To bi bila strašanska
da, kajti to ni samo šola,
srce vsega ostalega do|
nja v našem kraju. Priz
smo oder, kjer imajo mlj
ci stalno srečanje z gU
programi in plesi. Tu si
stai^ krajevnih organi)
zbori občanov, razne pr
ve, saj se sestanemo ob
kem prazniku, to pa je
krat na leto. Pa igre prii
Ijamo! Prej smo jih vsal
to, zdaj pa zadnjo pred
mi leti in to »Raj pol
hov«. Dvakrat smo jo i
doma pa gostovali smo'
lih vodah in drugje. M
ZGOVORh
Šolsko kroniko, 1
pisati 1. julija 1946.
kjer na prvi strani j
ne osnovne šole v S
Poglejmo nekaj iz
tih, šestih let!
1941: okupator je
12. aprila 1941. Nem
nega terorja, pač pa
lah in Velenju. Učit«
ligenca je bila zaprt<
je pa so prišli na vr
tudi kmetje...
1942: pri kmetu 1
so Nemci zasledili c
gibanja. Bil je odpel
boru ustreljen (pr\
med II. svetovno vo
dvema sinovoma pž
koncentracijsko ta
skem. Vrnila se je
na svoj dom. Partiz
jajo močnejši...
1943: .. .partizans'
ja, hrano in obleko
partizanom. Med Iju
pisje OF...
To so Cirkovce sredi valovitih polj in travnikov ter v tem času velikih sadovnjakov
cvetočega drevja.
Pred šolo, kjer je tudi spominska plošča z imeni sedmih padlih partizanov, je vsako leto
vse polno mladih. To je ob tradicionalni Kurirčkovi pošti in pohodu po poteh Štirinaj-
ste. V obeh primerih se mladi pohodniki odpra vi jo do legendarne Graške gore, do ka tere
je malo več kot uro hoda (posnetek je bil napravljen ob lanskem sprejemu Kurirčkove
pošte, ko so se mladim šolarjem v Cirkovcih pridružili še šolarji matične šole iz Velenja
Miha Pintar-Toledo).
TONE ŠELIGA, predsednik
občinske SZDL, je priporo-
čil Cirkovce
\ČINI
vine, gostilne, društev...
Takšnih »etnografskih^i koč Je v tistem predelu še mnogo.
Žal propadajo. Vsaj nekaj bi Jih bilo dobro ohraniti, saj so
lepa poUvitev okolja!
lENA CAFUTA že 16 let
]čuje v Cirkovcah
i jo šestkrat ponovili, to
je za nas kar veliko,
le?«
ami režirate?
taktično delam vse sa-
od režije do scene. Rada
im, ker vidim, da igre
(čujejo naše ljudi.«
t kakšne posebnosti?
)b letošnjem 8. marcu
> obiskali vse starejše ma-
V našem kraju ter jim če-
di. Našega obiska so bile
vesele. Pa Kurirčkovo
to imamo vsako leto. Ve-
krat se pri nas ustavijo
danji borci ter otrokom
»vedujejo o slavnih
h naše vojske v II. s ve-
li vojni.«
ako pa je z mladino?
Imajo svojo organizacijo
I o zelo delavni. V zadnjem
času so precej pomagali pri
raznih akcijah.«
Res bi bilo škoda, če bi šo-
lo ukinili, kajti s tem bi pre-
nehal tudi center, ki pomeni
vir življenja in delovanja kra-
ja, v katerega se počasi, ven-
dar vstrajno vračajo ljudje.
Boste ostali v tej šoli?
»Prav gotovo, saj imam ra-
da te otroke. Tako pridni so
in kleni! In ljudje so dobri!
Pa navsezadnje,, saj sem do-
mačinka in mi je kraj tudi
zaradi tega še bolj pri srcu.«
ko bo telefon
zazvonil...
Ko je prenehal z delom
gradbeni odbor za asfaltira-
nje ceste je že začel z delom
nov odbor, tokrat odbor za
napeljavo telefona. Glavni
trije nosilci so Srečko Cer-
kovnik, Slavko Koradej in
Frcinc Novinšek ml. Z deli so
nekoliko v zaostanku, saj jim
je močno nagajalo vreme.
Kljub temu upajo, da bodo
do septembra gotovi. Takrat
naj bi tudi prvič zazvonil te-
lefon v tej površinsko veliki,
po številu prebivalcev pa
izredno majhni krajevni
skupnosti.
SRECKO CERKOVNIK je
zaposlen v Rudniku lignita
Velenje v TOZD klasimica
kot. elektrikar: »Enkrat so
nam že prišli na pomoč kot
delovna brigada mladi iz Ve-
lenja. Obljubili so, da bodo
še prišli in potem bo naše
delo hitreje napredovalo.
Drogove že imamo, zdaj kop-
ljemo jame. Dobili bomo de-
set telefonskih številk, vsak
pa mora prispevati po 150 ti-
soč din. Tu. je še prostovolj-
no delo!«
SLAVKO KORADEJ je tu-
di zaposlen v Rudniku lig-
nita Velenje v DSSS jamo-
merstvo: »Največji problem
predstavlja razvejanost tele-
fona, saj so hiše daleč nara-
zen. Želimo pa, da bi tudi
oddaljenejše hiše dobile tele-
fon, ne pa samo v ožjem cen-
tru. Samo tri številke bodo
lokacijsko bolj skupaj, vse
ostalo pa krepko narazen, saj
recimo samo za en odcep po-
trebujemo 45 do 50 drogov!
Želimo, da bi bili krajani pri
napeljavi telefona prav tako
prizadevni, kot so bili pri
gradnji ceste in vodovoda.
Telefon bo izredno pomemb-
na pridobitev za naš kraj, saj
bomo tako lažje komunicira-
li z dolino.«
SLAVKO KORADEJ ima
tudi velike zasluge pri akci-
ji »telefon«
FRANC NOVINŠEK, pred-
sednik sveta KS Cirkovce
SREČKO CERKOVNIK,
eden izmed »glavnih« pri
napeljavi telefona
ISKA KRONIKA
so začeli
i kronika,
ka držav-
rkovcih«.
prvih pe-
^Cirkovce
»ali nobe-
nih Ska-
Itala inte-
iH. pozne-
^ poklici,
Močniku
danskega
|a v Mari-
I Cirkovc
f). Žena z
i^edena v
P Bavar-
^oboditvi
sPti posta-
li se razvi-
^omačini
i' žiri časo-
1944: .. .XIV. divizija napravila pohod
preko Cirkovcev. Po sprejemu so borci
priredili miting, domačini pa so jih po-
gostili ...
1945: ...silno veselje je nastopilo v
Cirkovcah med p)artizani in tukajšnjim
prebivalstvom 9. maja (na ta dan po 35.
letih je nastajal tudi ta zapis^ »Naš
kraj«... - op. p.), ko so izvedeli,' da je
osvobojena tudi Ljubljana...
1945/46: .. .v tem šolskem letu so bili
vse do 3. februarja 1946 brez učitelja,
nakar je prišla Helena Strle. V sedem
razredov se je vpisalo 50 učencev iz ta-
kratnega šolskega okoliša Cirkovc:
Smartinskih in Sirskih Cirkovc ter de-
la Završ v neposredni bližini junaške in
legendarne Graške gore. Redni pouk se
je začel 5. februarja 1946...
1980: .. .podružnično šolo obiskuje v
kombiniranem pouku dveh razredov se-
dem otrok...
1981: .. .za šolsko leto 80/81 ne bo vpi-
sa, ker sta samo dva otroka! Morala bo-
sta počakati leto dni ali iti drugam...
Pravijo, da bo bolje šele čez nekaj let,
vsaj tako kaže po sedanjih malčkih, ti-
stih, ki so komaj privekali na svet...
kakšno je
obveščanje?
V kraju, kot so Cirkovce,
predstavlja velik problem
obveščanje krajanov za po-
sebne občasne ali stalne ak-
cije širšega pomena. Center
kraja je majhen, kot verjetno
nikjer drugje ne, saj ga tvori-
jo trije dograjeni objekti šo-
la, cerkev in stanovanjska hi-
ša pa ena ali dve v gradnji in
otroško igrišče z ustreznimi
igrali (to pa je tudi vse!) vse
ostalo pa je razmetano po
bregih okoli centra. Do veči-
ne hiš je od pet minut do ene
ure hoda. Slednje prevladu-
jejo. In kako poteka obve-
ščanje?
FVanc Novinšek, predse-
dnik Sveta Krajevne skup-
nosti: »Kadar kaj potrebu-
jem grem do šole do tovariši-
ce Helene Cafuta, ki je tajni-
ca naše krajevne skupnosti.
Skupaj pripraviva obvestilo,
razmnožimo in ga otroci kot
kurirji odnesejo do vsake hi-
še. Je sicer težko, vendar je
ta oblika v naših pogojih tre-
nutno najboljša. Mnogokrat
gremo seveda tudi sami.«
odhod iz cirkovc
Drži, da je najprijetneje
obiskovati manjše, obrobne
kraje in ljudi, kjer ni osnov-
no vodilo veliko govorjenja,
ampak trdo in odločno delo.
Med takšne kraje prav goto-
vo lahko z vso upravičenost-
jo uvrstimo tudi in pred-
vsem krajevno skupnost
Skalske in Smartinske Cir-
kovce. Dosedanje opravljene
akcije in volja ljudi za ureje-
vanje naslednjih so porok,
da se bo v naslednjih letih
kraj hitreje razvijal kot do-
slej in preživljal lepše živ-
ljenjske trenutke kot v prejš-
njem obdobju. Ko pa bodo
imeU telefon ne bodo več ta-
ko odmaknjeni in bomo v
dolini večkrat na leto izvede-
li kaj novega o njihovem de-
lu in rezultatih. Pa srečno in
na svidenje - če prej ne! - ob
prvem septembrskem »ha-
loju«!
Cirkovce sta po dolgem
in po čez »prečesala«
z beležko in svinčnikom
TONE VRABL
ter s fotoaparatom
LOJZE OJSTERSEK
CIRKOVCE SE
PREDSTAVIJO
Število prebivalcev: zdaj 251, po podatkih v Kra-
jevnem leksikonu Slovenije iz leta 1976 (stran 424) za
leto 1971 pa 252, od tega v Škalskih Cirkovcah 141 in
v Smartinskih Cirkovcah 111.
Površina: KS Cirkovce je po površini med največ-
jimi v velenjski občini, po številu prebivalcev pa
čisto na repu med najmanjšimi.
Gospodinjstev: okoli 65!
Število volilcev: 164!
Število zaposlenih: 65, večina v rudniku in Gore-
nju!
Število čistih kmetij: okoli 15 (prevladujeta mleko
in živinoreja, zlasti reja bikonov, močno je tudi goz-
darstvo)!
Cirkovce mejijo na: krajevne skupnosti Plešivec,
Škale, Konovo in Pako v velenjski občini ter Mislinje
v slovenjgraški občini.
Svet Krajevne skupnosti: predsednik Franc Novin-
šek
KO SZDL: predsednik Silvo Avberšek
KO ZSMS: predsednik Vojko Cafuta
KO RK: predsednik Franc Novinšek (90 članov)
Tajmca KS Cirkovce: Helena Cafuta
Gasilskega društva ni,
Prosvetno-kulturnega društva ni,
pevskega zbora ni,
nimajo trgovine, gostilne, telefona...
IZ KRAJEVNEGA
LEKSIKONA SLOVENIJE
SKALSKE cirkovce, nadmorska višina 620 m, iz
Šoštanja 7 in Velenja 5 km. Razložena vas sredi kotli-
nice med apniškimi planotami Vodomljo (780 m), Lju-
belo (778 m) in Stropnico (860 m) na juj^ in Smodivni-
kom (923 m) na severu. Njive na nižjih delih kotlin-
skega dna, kjer pa pridelajo le večji kmetje dovolj žita
za čez zimo. Okoli hiš predvsem nasadi jablan. Po
pobočjih hribov in vrh kraških planot travniki, pašniki
in smrekovi gozdovi. Znani so travniki Na rebri vzho-
dno od Ljubele. Reja prašičev za dom. Mesno govedo
za delo in prodajo. Na malih kmetijah imajo večji
pomen krave. Velike kmetije imajo motorne kosilnice,
mline in mlatilnice ter električne žage. Vodnjaki s
talno voda hišni vodovodi, vodovod z zajetjem v
grabnu v Smartinskih Cirkovcih. Pod travnimi po-
bočji Ljubele »Groblje« stoji poznogotska cerkev sv.
Ožbalta. Sredi 17. stol. so ji prizidali kapelo, v dru^
polovici 18. stol. obokali ladjo, preobokali prezbiterij
ter dozidali zvonik in zakristijo. Stranski oltar iz srede
17. stol. je primer poznogotskega zlatega oltarja. Tabor,
ki je nekdaj obdajal cerkev, so kasneje odstranili. S
planote Ljubele, kjer je TV pretvornik, razgled na Šale-
ško dolino. TVetjina ljudi se vozi dnevno v premogov-
nik in na delo v velenjsko industrijo.
SMARTINSKE CIRKOVCE, nadmorska višina
740 m. Hribovsko naselje obsega razložene kmetije v
dolu pod Smodivnikom (923 m) in zakraselo Strop-
nico, kjer stoje dve do tri hiše skupaj. Pod kmetijo
Potočnik mokrotni travnik Potouka ob potočku, kjer
perejo, kadar ima več vode. Onstran Potočnikovega
hriba v dolinici med hribom močvirnat travnik Me-
hovo jezero, z močnim stalnim izvirom, ki je pred leti
gnal mlin in je zdaj zajezen za vodovod v Skalske
Cirkovce. Njiv malo, t^o da tudi večji kmetje ne
pridelajo zase dovolj živeža. Največ je smrekovih goz-
dov, travnikov in pašnikov, ki pokrivajo strmine obeh
hribov in kraško planoto. Večje kmetije preživljata
mesno govedo in les, z manjših kmetij pa odhajajo
dnevno na delo v Velenje, kjer se zlasti rnladi delavci
prej ali slej naselijo. Studenčnica in krajevni vodovod
(Krajevni leksikon Slovenije, stran 436)!
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
SPOMINI
MAISTROVEGA
BORCA
Našli smo ga v tako bleščečem in zlošče-
nem stanovanju, da bi mu ga zavidala vsa-
ka gospodinja, tudi tista, ki ne dela drugega
kot da ves dan s krpo v roki preganja prah.
Naše začudenje ne bi bilo tolikšno, če ne bi
ANTON FAZARINC zajadral že v 83. leto
življenja. Rad pospravlja in kuha in si tako
izpolni dan, ki bi bil sicer predolg.
Je pravi Celjan, rojen v okoliški občini.
Detinstvo je preživljal v Trnovljah, ljudsko
šolo je obiskoval v Celju, prav tako meščan-
sko šolo, ki je bila nemška. Izpolnil je oče-
tovo željo ter postal trgovec, čeprav ga je
srce vleklo drugam. Rad bi postal pedagog.
Ravno v teh dneh je praznoval 64-letnico,
odkar je 11. maja 1916 leta oblekel vojaško
suknjo. Najprej je služil v 26. strelskem
polku v Mariboru, potem pa je bil poslan na
italijansko fronto v Južno Tirolsko. Sodelo-
val je v ofenzivi pri Piavi in bil v jurišnem
batijonu, ko so nagnali Italijane pri Bov-
cu. Ob razsulu avstro-ogrske monarhije je
pobegnil domov i^š. V Mariboru je srečal
generala Maistra in se pridružil njegovim
četam.
Po letu 1920 si je osnoval v Celju lastno
trgovino. Ko so Nemci 1941 leta prišli v
Celje, so ga kot zavednega Slovenca takoj
zaprli in odgnali v Maribor. Za njim so pri-
peljali še družino in jih vse skupaj izselili v
Srbijo, kjer so naleteli na bratski sprejem,
ki ga Anton Fazarinc ne bo nikoli pozabil.
Od tam se je petčlanska družina preselila v
Kra^jevac, kjer so skupaj z ostalimi me-
ščani doživeli teror in masovno pobijanje.
Skoraj bi jo skupil tudi njegov trinajstletni
sin. Zadnji hip ga je iz množice dijakov,
pripravljenih za streljanje, potegnila neka
ženska.
Osvoboditev je prekaljeni Fazarinc doča-
kal v Zagrebu, kmalu pa je prišel v Celje in
bil med prvimi trgovci, ki je svojo trgovino
izročil narodni imovini. Potem je služboval
v Metki, v Kolonialu, Merxu, nazadnje pa je
učil v obrtni šoli.
Po 49 letih službe se je leta 1965 upokojil.
Vseskozi je po vojni delal v družbenopoli-
tičnih organi7.acijah, korenine pa je pognal
tudi v krajevni skupnosti Slavka Slandra.
Tu uživa visoko spoštovanje čeprav malok-
do ve, kako trnova in polna preizkušnje je
bila njegova življenjska pot. V njej je vedno
zastopal načela poštenosti, tovarištva in
discipline.
Zdaj, ko je odložil s svojih ramen vse
funkcije, razen predsednika hišnega sveta,
ki mu predseduje že trinajst let, komaj ča-
ka, da ga obiščejo njegovi otroci. Ima šest
vnukov in eno pravnukinjo. Med njimi mo-
ra biti pravi dedek, prav tak, kot ga pozna-
mo iz pravljic - dober kot med, nasmejan
kot odpirajoče cvetje v majniku in ne-
skončno razumevajoč.
NAJMOČNEJŠA
SO
DACHAUSKA
DOŽIVETJA
Ce je kdo bolan, je še posebej občutljiv.
Tudi spomini so takrat bolj boleči.
IVANA BREZNIKA, starega 67 let, smo
našli bolnega, zato je tudi dejal, da ne ve
kako bo kaj še z njegovo aktivnostjo v kra-
jevni skupnosti Gaberje. Tu je član in taj-
nik zveze borcev, delegat, odbornik Rdeče-
ga križa, itd.
Svojo življenjsko pot je začel v Smart-
nem v Rožni dolini, potem pa je odšel v
svet, iskat delo in zaslužek. Pred vojno se je
zaposlil kot vrtnar, v Celju je tudi pričakal
viharne vojne dni. Ker sta z ženo pomagala
partizanom, sta bila izdana in prepeljana v
taborišče. Ivzm Brežnik v Dachau, kjer je
delal v tovarni orožja. Taboriščna doživetja
so za njega najmočnejša, zanimivo pot je
prehodil, da se je po kapitulaciji Nemčije
lahko vrnil v domovino. Prava kalvarija je
to bila, celo hujša od taborišča. Predvsem
je moral jesti, za pr^šče moke se je udinjal
nemškim kmetom in šele potem je lahko
nadaljeval pot domov.
Tudi žena se je srečno vrnila in skupaj sta
se znašla v Celju. Za posledicami prestane-
ga trpljenja mu je umrla.
Po vojni se je zaposlil v Emo in delal tu 28
let. Osem let je upokojen, kar pa ne pome-
ni, da se vsede in prekriža roke. Zdaj, v
času bolezni že, prej pa nikoli. Doživljal je
povojno graditev v Gaberju, spremljal je
rast svoje tovarne. Vključeval se je v delo
povsod, kjer je bilo treba. Nihče ga ni spra-
ševal če ima čas, treba je bilo iti in delo tudi
opraviti. Tako so ga naučili že malega in tak
je ostal do danes. Vsaka neopravljena stvar
mu gre do živega, zlasti pa ga boli, če mu
kdo ne zaupa. Pred kratkim je doživel ne-
kaj bolečega in to ga muči še danes. Zadane
naloge zaradi bolezni ni mogel opraviti in
prizadet je zato, ker mu niso verjeli. Zdaj,
ko je čisto strt, pa nihče ne pride blizu.
Zeli samo zdravja, da bo lahko spet po-
prijel in še naprej aktivno delal v krajevni
skupnosti. Ko smo ga povprašali kdaj mu
je bilo v življenju najbolj lepo nam je odgo-
voril, da pred vojno, pri vojakih. Dodeljen
je bil oficirju za »posilnega«. Oficirjeva dru-
žina ga je sprejela za svojega in rada ga je
imela, ker je bil Slovenec. Bil je kot čl^
družine in ker se je tako v redu vedel je
služil vojaščino štiri mesece manj, kot je
bUo predvideno. To je bUo obdobje, ko je v
življenju najmanj delal. Pa mu ni ostalo v
spominu zato, ampak, ker je bil spoštovan,
ker so cenili njegovo delo, čeprav je bilo to
služabništvo. Spoštljiv odnos do dela, to je
Brežnikova vrednota, ki ji je zvest vse živ-
ljenje, spremljala pa ga bo do konca dni.
»SO PA
FANTJE
ZGODAJ
VSTALI, HITRO
SO KOSE
KLEPALI...«
• V vrtu pri Štefanu Štoru v Pohorski ulici
je dišalo »po pomladnem cvetju in sveže
pokošeni travi. »Le še koso nabrusim,9 je
smeje dejal Štefan, »potem lahko malce po-
kramljava, zakaj pa ne!«
Prijeten sogovornik je Štefan Štor, ki je
privekal na svet leta 1914 kot sin dninarske-
ga delavca na Teharjih. V teharski osnovni
ŠoU se je naučil brati in pisati, potem pa se
je odločil za trgovski poklic. službo je
nastopil pri Ivanu Ravnikarju, kjer je ostal
Še po odsluženju vojaškega roka. Leta 1940
se je zaposlil v Cinkarni v tovarniškem kon-
zumu. Do okupacije je delal v Cinkarni,
kjer je delal tudi njegov ded, oče in pozneje
še njegova hči. Kasneje je bil nekaj časa
zaposlen v Starem piskni, vse dokler ni
obljubil zvestobo svoji ženi in šel službovat
v Laško. Od tam je šel leta 1944 v hosto, v
Slandrovo brigado. Opravil je sanitetni te-
čaj v Podvolovljeku v Savinjski doUni, nato
pa šel v prekomando na Planino, kjer je
potem organiziral in vodil sanitetne tečaje.
Do konce vojne je bil na Kozjanskem
okrožni zdravstveni referent. Svit svobode
in neizmerno veselje ob koncu vojne je do-
čakal v Senovem. Vrnil se je med domače,
ki so ga težko čakaU, saj so ga medtem
imeU že za mrtvega. Bil je zdravstveni refe-
rent za celjsko okrožje in pri okrajnem OF
delal do leta 1946. Leta 1947 je bil imenovan
za upravnika Naproze v Šentjurju. Bilo je
to v času, ko je tam razsajal Palček. V času
bivanja v Šentjurju je bil občinski sekretar
OF in predsednik socialno-zdravstvene ko-
misije, ter seveda poUtični aktivist za koz-
jansko področje. Iz Šentjurja ga je pot vodi-
la med delavce Železarne v Storah, od ko-
der se je premestil v Aero v Celje in oprav-
ljal naloge vodje nabave vse do svoje upo-
kojitve leta 1972.
Štefan Stor se s trpkostjo spominja hudih
časov, ko je o kruhu samo sanjal. A tudi
lepi spomini so pripeti ne te hude dni. Rad
se spominja slovesnega dogodka, ko je bil
po šestmesečni kandidaturi leta 1945 spre-
jet v vrste ZK. Še dobro se spominja košate
smreke pod Sveto Trojico pri Jurkloštru,
kjer so mu izročiU partijsko knjižico. VeU-
ko veseUh dogodkov je spetih tudi z delom
v društvih. Petje mu je najljubši konjiček
in že 50 let mu je zvest. Zdaj je že 21. leto
član celjske Svobode. »V petju,« pravi, »je
izvir moči in dobre volje.« Pet let je Štefan
Štor opravljal dolžnosti tajnika pri Svobo-
di. Deset let je bil predsednik, zdaj pa je
podpredsednik društva in pevske sekcije.
In tudi v domači krajevni skupnosti ne drži
križem rok. Kot delegat ali član kakšne
komisije je zdaj tu, zdaj tam in teden je, kot
bi mignil naokrog. »A dokler bom zmogel,
bom delal in sodeloval, kjer bo potrebno,«
je smeje in dobre volje pribil.
In med priznanji, ki jih Štefan Štor
skrbno hrani, je tudi Galusova zlata značka
za več kot 25-letno delo v društvih. Odliko-
van je bil tudi z medaljo za hrabrost in z
redom dela s srebrnim vencem.
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
OKOLI
TRIDESET LET
ZA »SOCIALO«
V krajevni skupnosti Frankolovo^e s so-
cialnimi vprašanji ubada nekaj manj kot
trideset let požrtvovalna delavka ZORA
SREBOT.
»Nič hvaležno delo ni to,« nam pravi,
»ker vsem ne moreš ustreči. Daš enemu, pa
se pritoži drugi. Pa sedaj je to že bolje ureje-
no, ko so v krajevnih skupnostih komisije
in se nas več odloča. Včasih pa je delo
ležalo na plečih nekaj ljudi.«
Ena takih je bila tudi Srebotova, ki se ni
nikoli obotavljala, če je bilo potrebno stopi-
ti k tistemu, ki je bil pomoči potreben. To je
bilo delo na terenu, ki je terjalo železne
živce. Ostarelih ljudi je bilo veliko, zlasti po
vojni, ko so ostali osamljeni. Tu so bili še
otroci, vojne sirote. Za vse je bilo potrebno
poskrbeti.
Da življenje ni postlano z rožicami, je
spoznala že v domači hiši. Oče je bil obrt-
nik, kolar in vedno ni bilo toliko dela, da bi
zaslužil za pet lačnih ust, pet otrok. Tovari-
šica Zora se tega dobro spominja in takrat
je že najbrž vzkalil njen socialni čut. Med
vojno je jeklenel, zlasti tedaj, ko je Zora na
lastne oči videla, kako so peljali frankolov-
ske žrtve.
Po vojni se je zaposlila na pošti in ji ostala
zvesta trinajst let. Potem se je zapisala go-
spodinjstvu in materinstvu. Je mati dveh
sinov, gospodinji in »kmetuje« (dve njivici
ima) pa še danes najraje. Ves čas pa dela
kot laična socialna delavka, za zahvalo, se-
veda. Veljke spremembe je doživela v času
svojega delovanja na tem področju. Včasih
so bile socialne podpore le simbolične, da-
nes znaša v njihovi krajevni skupnosti naj-
višja 196.000 starih dinarjev, najmanjša pa
62.000 starih din^ev. Pa so tu še druge
oblike pomoči, ki jih včasih ni bilo. Rdeči
križ je bil res prisoten ves čas po vojni,
takrat največ s paketi in obleko. Zdaj gre v
drugo smer, v vzpostavljanje rednih med-
sebojnih obiskov, srečanj. Starejše občane
obiskujejo in jih ob praznikih tudi obdaru-
jejo. Pozornost do njih je vedno večja, ker
jih je tudi vedno več in dočakajo visoko
starost.
ZORA SREBOTOVA iz Frankolovega je
skromna delavka, ki pravi, da so drugi v
krajevni skupnosti bolj zaslužni od nje. Na
zunaj zgleda, da svojega tridesetletnega de-
la ne ceni. Samo po sebi se ji zdi umevno,
da poprime za delo tam, kjer je potrebno.
Ker je še vedno čila in zdrava in ima voljo
pomagati ljudem, z delom na socialnem po-
dročju ne bo še prenehala. Sama bi morda
še izpregla, a ji drugi ne bodo pustili. Ali je
sploh mogoče preceniti izkušnje, ki se jih je
nabrala v tolikih letih požrtvovalnega in
težkega dela? Delo na tem področju terja
veliko razumevanja, tehtanja, poznavanja
ljudi in samoodločanja. Vsega tega se ni
mogoče nabrati v kratkem času, izkušnje
prinesejo leta. Zorinih trideset je bogatih,
zato jih bo lahko razdejala mlajšim kolegi-
cam, ko bodo zaorale v ledino na socialnem
področju.
»PAMETNEGA
NAREDIJO
ŠOLE,
MODREGA
IZKUŠNJE...«
I ... Tako je dejal kmet Anton Golež iz
I Brezove 33 v Smartnem v Rožni dolini.
Našli smo ga na njivi, kjer je sejal deteljo.
»Kmetje zamujamo z deli. Vreme nam je
I močno nagajalo. Zdaj je treba pohiteti«, je
; rekel in se ozrl tja dol po njivah, ki so se
j bleščale v soncu.
»Rojen sem 1908 v Pristavi pri Vojniku,
kjer sem tudi preživel otroška leta,« je jel
pripovedovati. ^Okusil sem težke čase
obeh vojn in želim, da se kaj takega nikdar
več ne ponovi.« Med II. svetovno vojno je
bil Anton Golež sekretar OF za področje
nekaj bližnjih vasi. Treba je bilo ukaniti
okupatorja na vse možne načine. Zato so v
glavnem delali ponoči. Partizani so ga imeli
radi. Zaupali so mu in ničkolikokrat so naš-
li varno zatočišče pri Goleževih. Kadar so
spali pod njegovo streho, je Anton budno
pazil, da jih ne bi Nemci presenetili. In tudi
i za to so mu bili hvaležni, čeprav jih je vča-
i sih sredi najslajšega spanja zbudil, da so
lahko pravočasno ušli iz hiše. »Ko so iz-
praznili Stari pisker«, se spominja Anton,
»so partizani pri nas priredili nekakšno
slavje. Sekretarki Lenki so slovesno izročili
ključ Starega piskra. Bil je december in v
hiši je bilo k^šnih 20 aJi 25 partizanov.
Seveda smo morali biti previdni, ker so
Nemci našo hišo večkrat kontrolirali.«
»Tudi v letih informbiroja je bilo težko in
vendar smo hvaležni tovarišu Titu, da je
tako odločno ukrepal. Velikega državnika
smo izgubili, a njegova dediščina je neizčr-
pen vir moči za vse nas.«
Na zemlji, kjer kmetuje s svojo družino,
mu pomagajo stroji. »Brez mehanizacije ne
bi šlo,« pribije. Skupaj z gozdom imajo Go-
leževi 13 ha zemlje in vselej polne roke de-
la. Zemlje okrog lepe domačije je bilo še
več, pa je zdaj pod Smartinskim jezerom. V
hlevih muka 18 glav živine. Pri Goleževih
že dlje časa razmišljajo o preusmeritvi kme-
tije v živinorejo. Radi bi postavili nov hlev
na izpiranje, pa se je zataknilo že na začet-
ku. Pri gradbenem dovoljenju namreč. Že
dve leti čakajo nanj in to jim jemlje voljo.
Oče Anton prejema kmečko pokojnino,
na posestvu pa naj bi gospodarila hčerka.
In še nekaj je, kar Goleževe moti. Neob-
zimi turisti in ribiči, ki jim naredijo precej
škode. Z avtomobili jim uničujejo travo in
celo posevke in vsaka, še tako lepa beseda,
je zaman. Nič nimajo proti turistom, pravir
jo, če bi le-ti bili bolj omikani. Se malo jim
ni mar, res da ne vsem, kje in komu delajo
škodo. Z jeklenim konjičem prijezdijo čisto
do jezera, zakurijo ogenj ne glede na suho
listje in veter in potem brezskrbno odidejo.
Kmet, ti pa poskrbi, da bo drugič, ko spet
pridemo, vse lepo počiščeno za nami! »Pre-
piram pa se nerad«, pravi Anton »in tako
nai^češče potegnem »takratko«.
Se bi kramljali z Goleževimi, a klicalo jih
je delo. Polje, živina.
ČE SPREŽEM,
KDO BO
PREVZEL?
I
! Delaven in kljub osemdesetim letom še
i vedno aktiven član v kr^evni skupnosti
I Gaberje je JOŽE KRIŽNKJ, upokojeni uči-
telj.
Prijetno je bilo kramljati z njim. V spomi-
nih se je vračal v rojstni kraj Lig pri Kanalu
ob Soči, odkoder pa se je njegov oče, ta-
kratni nadučitelj naselil leta 1904 v Gorici.
Kot naprednjak je bil vedno preganjan in
prišel je v Ljubljano, kjer so bile razprtije
' nned sokoli in orli manj opazne. Samo na
zunaj, nam pravi Jože Križnič, v resnici pa
je bila borba velika. Učiteljišče je napravil v
Ljubljani in se zaposlil na Viču. A kot zave-
dni pripadnik sokola je bil kmalu ob kruh.
T^o se je začela odisejada njegovega
učiteljevanja. V Blatne Dole, kot je dejal
Cankar. Življenjska pot ga je peljala v Prek-
niurje, v Duh na Ostrem vrhu, v Gradišče v
Slovenskih goricah. Videl je, kako so muči-
li in ubili narodnega heroja Djura Djakovi-
ča in tudi sam je ostal med vojno zvest svoji
privzgojeni narodni zavesti. Pri tem mu je
zvesto stala ob strani njegova življenjska
sopotnica Vilma. Rodila mu je sina, ki je
danes že upokojeni major vojne mornarice.
Služboval je med drugim tudi na Brionih in
tam sta ga starša tudi obiskovala. Imata
tudi vnuka, ki ga radostno sprejmeta kadar
pride.
Pred osemnajstimi leti, ko je bil že v po-
koju, je Jože Križnič, prišel v Celje. Od
takrat tudi poje v zboru Društva upokojen-
cev v Celju in je tudi predsednik pevskega
zbora. Vaje in organizacija, mu jemljejo ve-
liko časa. A vztraja in je podoben drenu, ki
se krotoviči, a vseeno raste.
Kajti korenine je pognal tudi v krajevni
skupnosti Gaberje. Tu je delegat, pa dela-
vec pri Rdečem križu in predsednik druš-
tva upokojencev. Ni bilo lahko napraviti
seznam upokojencev v Gaberju, ker niso
vsi člani društva. Samo med člani društva v
Gaberju pa je dvajset takih, ki so stari
osemdeset in več let. To je najbrž krajevna
skupnost v celjski občini, ki ima največ
starejših občanov.
Tako kot vsa službena leta, ko ni imel niti
en d£in dopusta, tudi sedaj, na jesen življe-
nja, njegova delavnost ne popušča. Zagrabi
tam, kjer je treba, ker za prostovoljno delo
vedno primanjkuje ljudi. Tega je navajen še
iz predvojnih učiteljskih let, ko je bil na
vasi učitelj nosilec slehernega napredka. Ta
obveza, da ne rečemo dolžnost, mu je ostala
vse življenje. In če se zdaj, kljub visokim
letom, še razdaja, dela to zato, ker pravi:
»Ce sprežem, kdo bo prevzel?«
Mladino je imel vedno rad in tudi zdaj ji
zaupa. Le zgled ji je treba dajati. Tudi pove-
zave med starejšimi in mladimi je premalo.
Starejši ljudje so polni bogatih izkušenj, te
pa lahko prenesejo na mlade.
Taki so življenjski pogledi upokojenega
učitelja Jožeta Križniča iz Gaberja, ki ga je
v teh osemnajstih letih vsrkal vase in se mu
tudi razdaja.
PRI OBNOVI
DOMOVINE JE
BIL ZIDAR
ISKAN POKLIC
Jožeta Catoriča in nj^ovo ženo Ano smo
obiskali na Hudinji, v StekUčevi ulici, kjer
živita pri njegovem sinu. V hiši obdani z
vrtom jima je zdaj, na jesen življenja, lepo.
Za njima so dolga leta skupnega življenja,
ki so bila, zaradi časov, skozi katere sta se
prebijala z družino, polna odrekanja in po-
manjkanja. 80 let ima Jože Catorič in če-
prav je že dolgo, odkar se je poslovil od
svoje delovne sredine, še vedno rad popri-
me za kakšno delo. V krajevni skupnosti ga
dobro poznajo kot aktivista SZDL. »Člana-
rino za letošnje leto sem pred nekaj dnevi
že pobral,« je dejal Jože.
Rodil se je v Veliki nedelji med štirimi
otroki, ki niso vedeli, kaj je to izobilje. Rad
se je učil in rad je zahajal v šolo in če mu ne
bi računov prekrižala I. svetovna vojna, bi
se izučil za trgovca. Tako pa je bilo treba
odslužiti vojaški rok in oditi potem s trebu-
hom za kruhom. Čeprav ga poklic zidarja
sprva ni kdo ve kako mikal, se mu je pozne-
je posvetil z vso vnemo in zagnanostjo. Tre-
ba je bilo skrbeti za družino, za štiri otroke.
Delal je v apneniku v času, ko so bili delav-
ci na vso moč zatirani in izkoriščani. Ko je s
svojimi sodelavci pomagal pri organizaciji
štrajka, je bil ob delo in kot Samotarja so ga
sprejeli v Cinkarni. Temu kolektivu je ostal
zvest celih 28 let.
Po vojni, ko je bila naša domovina skoraj
do tal porušena, so imeli prav zidarji polne
roke dela. Leta 1945, se spominja Jože Ca-
torič, je med petimi delavci iz Cinkarne
odšel v Beograd, kjer je pomagal pri izgrad-
nji 3 mesece. Spominja se, da so gradili
novo zgradbo ministrstva za rude in kovi-
ne. Poklic zid^a je bil težak, saj ni bilo
gradbenih strojev, ki bi delavcu olajšali de-
lo. Plače so bile nizke, delovni dan dolg in
naporen. A je bilo treba zdržati do konca.
Zdaj je zadovoljen, da mu je to uspelo. S
ponosom se lahko ozre na svoja delovna
leta in na kolektiv, ki ga ima še vedno rad.
Med dogodki, ki so se Jožetu Catoriču
živo vtisnili v spomin, je tudi praznovanje
1. maja. Tistih Prvih majev, ki so bili prepo-
vedani za slavje. Pa so jih delavci kljub
temu praznovali. Po bližnjih hribih so za-
kurili kresove, rdeč nagelj so si zapeli v
gumbnico in peli so. Sev^a so bili trn v
peti žandarjem, ki so jih navadno razgnali,
a do živega jim niso mogli.
Pred kratkim sta si Ana in Jože že tretjič
obljubila zvestobo. Slavila sta biserno po-
roko! Tudi spomin na ta dogodek hranita
globoko v srcu, kakor vse številne izlete,
kamor odideta skupaj z ostalimi upokojen-
ci Cinkarne.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
POTEP PO NOVOSADSKEM KMETIJSKEM SEJMU
POSLUH ZA KMETOVALCE
Deset naših OZD za individualnega icmetovaica
Od nedelje naprej Novi
Sad ponovno postaja zbirali-
šče vseh kmetovalcev Jugo-
slavije. Tu se je pričel tradi-
cionalni Novosadski kmetij-
ski sejem na katerem sodelu-
je letos 1560 razstavljalcev iz
56 držav. Med njimi tudi šte-
vilni razstavljalci iz Sloveni-
je, katerih je blizu 25-odstot-
ka in predvsem razstavljalci
našega območja. Zato nas ne
čudi izjava svetovalca za Slo-
venijo Slavka Nemaniča, ki
je na tiskovni konferenci
pred otvoritvijo dejal:
»Zanimivo je, da Slovenija
kljub svoji oddaljenosti kaže
ogromno zanimanje za na-
stopanje na Kmetijskem sej-
mu z ene strani kot proizva-
jalec opreme in specialne
proizvodnje za individualne-
ga kmetovalca, kakor tudi z
druge strani kot kupec kme-
tijskih izdelkov v predelani
in nepredelani obliki. Pri
slednjem gre v glavnem za
trgovinska podjetja. Organi-
zacija združenega dela iz
celjskega območja, teh je
okrog deset, pa predstavljajo
na svojih stojnicah zelo zani-
mivo opremo za namene in-
dividualnega kmetovalca,
kar močno pogrešamo v Voj-
vodmi.«
Letos predstavljajo na sej-
mu svoje izdelke številna po-
djetja iz Celja, Velenja, Slo-
venskih Konjic in seveda
Žalca ter Šempetra. Obiskali
smo jih. Na stojnici Hmeza-
da sodeluje tudi Obrtna koo-
peracija iz Žalca ter DO za
zunanjo in notranjo trgovi-
no. Novitete so v siloskom-
bajnu za mletje koruznih
storžev.
Le nekaj metrov vstran je
velika stojnica SIP. Ta de-
lovna organizacija je pripra-
vila za vse kmetovalce tudi
dve demonstraciji v Gložanu
v bližini Novega Sada. Po-
sebno pozornost posvečajo
obiskovalci obiralcu koruze
KK30.
Celjska Libela predstavlja
široko paleto tehtnic za kme-
tijstvo in tovarne ter mešal-
nice močnih krmil. Konus iz
Slovenske Bistrice proiz-
vode svoje TOZD Koterm in
TOZD tehnična konferkcija.
Zeleni program ponovno
predstavlja Gorenje Velenje.
Tu so številne kosilnice, dro-
bilnice, obračalniki, plugi,
prikolice. Seveda pa še celo-
ten program opreme za mle-
karne in klavnice. Zlasti no-
vost so proizvodi za mlečno
industrijo. Posebne cisterne
za hlajenje mleka pri proiz-
vajalcu doma. Tudi tu je pov-
darek na individualnem pro-
izvajalcu. Rudarski šolski
center iz Velenja ponuja pro-
gram za vzrejo in masovno
proizvodnjo drobnic.
Posebno pozornost zbuja-
jo traktorji Železarne Store
in to modeli 404 in 402. No-
vost pa je traktor Fiat 302 in
traktor Fiat 1580 z močjo 180
konjskih moči, kar močno
odgovana pogojem dela v
Vojvodini. Takoj zraven je
lep silos celjske DO EMO.
Skratka, industrija našega
območja tudi letos predstav-
lja obiskovalcem v Novem
Sadu širok program, ki si ga
je vredno ogledati. Ne sme-
mo namreč pozabiti, da je
ravno ta sejem tretji največji
kmetijski sejem na svetu.
J. KUZMA
Na demonstracijah v Gložanu pri Novem Sadu, bo vsekakor največ pozornosti požel
novi proizvod SIP iz Šempetra obiralec koruze model KK 30
KAKOVOSTNO VINO BOLJE
PLAČATI
Računajo, da v Sloveniji popijemo letno okoli 65
litrov vina poprečno na prebivalca, kar je skupno okoli
120 milijonov litrov. Od tega ga organizirano pridelajo
in prodajo okoli 70 milijonov litrov, drugo pa neorgani-
zirani vinogradniki pridelajo zase in za nekatere druge
porabnike.
Po podatkih poslovne skupnosti za vinogradništvo
in vinarstvo Slovenije so lani pridelali v družbenih
vinogradih in tisti zasebni vinogradniki, ki so po-
slovno povezani z družbenimi kletmi, le 40,3 milijona
litrov vina. Zato v Sloveniji popijejo precej vina, ki
pride iz drugih republik.
Pridelovanje grozdja in negovanje vin je najbolje
organizirano na primorskem vinorodnem območju.
Lani so pridelali 22,2 milijona litrov vina, na podrav-
skem 12 milijonov in na posavskem 6,1 milijona litrov
vina.
V	Sloveniji je okrog 19.500 ha rodnih vinogradov. Za
petletno obdobje, ki se letos izteka, je bila predvidena
obndva 3400 ha. V prvih treh letih je obnova zaostajala
poprečno za 15%, kaže pa, da bo letos načrt izpolnjen.
V	teh letih naj bi organizirani tržni pridelek vina v
Sloveniji zvečali od 36.milijonov na 46 milijonov litrov.
To je še vedno veliko manj, kot se ga proda. Za zadovo-
ljitev domačega trga bi bilo treba obnovo še pospešiti,
seveda, če bi bilo dovolj ustreznih zemljišč in sredstev
za naložbe. Ugodna je ugotovitev, da so zasebniki,
povezani v vinogradniških skupnostih, obnavljali vi-
nograde hitreje, kot je bilo določeno z načrtom. Zao-
stajale so kmetijske organizacije na lastnih zemljiščih.
Tega pa ni težko razumeti, saj imajo manj ustreznih
zemljišč za nove vinograde kot kmetje. Zasebnikom pa
je bilo treba le pregnati strah pred skupnimi obno-
vami.
Obnovo vinogradov lahko pospešijo tudi ustreznejše
cene grozdja in vina. Slovenski vinogradniki, enako
družbeni kot zasebni, niso zadovoljni s sedanjimi ce-
nami. Cene vina so pod družbeno kontrolo in jih dolo-
čajo enotno za vso državo, čeprav so med vinogradniš-
tvom in kakovostjo vin na posameznih območjih ve-
like razlike. To so slovenski vinarji občutili zlasti lani,
ko je bilo dovoljeno zvišati cene vseh vrst vin le za 2
din pri litru. Ce je bilo pri najcenejšem in najslabšem
vinu to dovolj, je bilo pri najkakovostnejšem, pri kate-
rem so večji proizvodni stroški, trikrat premalo.
Slovenski vinogradniki in vinarji, združeni v svoji
poslovni skupnosti za Slovenijo, predlagajo, da bi cene
kakovostnih vin sprostili, da bi jih lahko oblikovali v
skladu z novimi predpisi in s sklenitvijo samouprav-
nega sporazuma o sodelovanju pri pridelovanju in pro-
daji vin. Take proste cene bodo sicer tudi imele dolo-
čene omejitve, saj bo med drugim treba upoštevati,
koliko bodo kupci pripravljeni plačati ob konkurenci
cenejših vin. Treba bo torej skrbeti tudi na kakovost
vin.
TIM: UDARNIŠKA
SOBOTA
Vest O smrti našega najdražjega tovariša
in voditelja TITA, je globoko pretresla de-
lavce TIM Laško. Že v nedeljo zvečer so
kljub prostemu dnevu številni delavci pri-
hiteli v tovarno in vpraševali ali lahko kaj
storijo, pomagajo. Isti večer se je sestal
koordinacijski komite za ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito in sprejel pro-
gram aktivnosti ob tem žalostnem do-
godku.
Delovni teden smo začeli s petminutnimi
zbori delavcev, s katerih smo poslali sožal-
no brzojavko predsedstvu SF]^.
Žalne seje delavskih svetov, vodstev sin-
dikalnih organizacij in organizacij ZK so se
vrstile ves teden, vendar izven delovnega
časa.
V TOZD Termoizolacije in embalaža so
se delavci odločili, da za stabilizacijo go-
spodarjenja TOZD in naše družbe kot celo-
te, pa tudi zaradi odločenosti nadaljevanja
stopanja po poti, ki jo je začrtal tovariš
T^O, delajo udarniško na prosto soboto
31. maja.
J. KO.
LJUBEČNA: PRESEGAJO
NORME
v industriji keramičnih kislinoodpomih
in opečnih izdelkov Ljubečna, Celje, v teh
dneh kot povsod po domovini in svetu z
neizmerno bolečino žalujejo za dragim Ti-
tom. Zaposlene, ki so iz vseh naših bratskih
republik in avtonomnih republik je smrt
Tita globoko prizadela. Na prvih žalnih se-
jah so ob pošiljanju sožalnih brzojavk od-
ločno poudarjali, da bodo po poti, ki jo je
nakazal TITO stopali vedno.
To so začeli dokazovati že v prvih dneh
žalostnega slovesa od nam najljubšega so-
tovariša, borca za mir in največjega zago-
vornika naše stvarnosti. Tako so v vseh
delovnih sredinah obeh TOZD delavci za
več odstotkov presegali norme. V njihovih
prizadevanjih so se jim pridružili tudi de-
lavci skupnih služb, ki so v soboto, na dan
ki je sicer dela prost v tej sredini, nakladali
in paketirali opeko. Njihovo delo je bilo
nadvse uspešno. Mnogi delavci iz skupnih
služb so dosegali norme, ki veljajo za zapo-
slene pri teh opravilih. S tem so najbolj'
dokazi, da bodo tudi oni v skupnih priza-
devanjih naredili vse za kar nas je s svojim
svetlim vzgledom zadolžil tovariš TITO.
M. BRECL
USPEŠNA AKCIJA
Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane je minuli teden pripravil na Polzeli krvodajalsko
akcijo. Odvzema krvi se je udeležilo več kot 250 občanov. Največ jih je prišlo iz tovarne
nogavic - 152.
T. TAVCAR
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
CELJE: PIVNICA »PRI STAREM PISKRU«
Sele potem, ko so odprli
gradbišče v Savinovi ulici, se
je razkrila arhitektura starih
hiš, ki segajo tja do Prešer-
nove in deloma Stanetove
ulice. Naslonjene so druga
na drugo, kakor da bi v tem
iskale svojo moč in oporo.
Brez reda in pravil, ki so da-
nes v veljavi. Vse razmetano.
zato tudi za oko toliko bolj
zanimivo, privlačno.
Zdaj dobiva ta predel, vsaj
v enem poglavju, svojo do-
končno obliko. Dela pri ure-
ditvi novih poslovnih pro-
storov na predelu, ki sega do
praznine ob Savinovi ulici,
se namreč bližajo koncu. In
tu bo odprla svoja vrata nova
pivnica, ki bo delala v okviru
TOZD Nana celjskega Go-
stinskega podjetja. To bo
pivnica »Pri Starem piskru«,
pivnica, v kateri bodo proda-
jali le pivo, pizzo in prebra-
nac. To je skuhan fižol in za
tem pečen v glinasti skledi.
Gre torej za specializiran go-
stinski lokal, ki bo prav goto-
vo privlačil številne goste,
mlade in starejše.
Čeprav bo to nov lokal,
nov gostinski prostor, bo za-
držal vse značilnosti okoli
400 let stare hiše. Arhitekt je
ohranil vse oboke in stebre,
vse tisto, kar govori o častit-
ljivi starosti hiše in takratne-
ga načina zidanja.
Novi lokal bo imel en sam
prostor. V njem bo pet miz in
dvajset sedežev pri mizah,
vrh tega bo še dvanajst sto-
lov pri točilnem pultu. Tudi
oprema lokala bo zanimiva,
posebnost pa bo tudi poseb-
na krušna peč za pripravo
pizze.
Nova pivnica bo odprta
med osmo in dvajseto uro
vsak dan ter vsako drugo ne-
deljo popoldne. Tudi v tem
je posebnost in korak od obi-
čajnosti.	MB
HORTIKULTURA 80
VENDARLE SKULPTURA!
Teden hortikulture in praznik občine
Dela za letošnjo republi-
ško hortikulturno manifesta-
cijo v Celju so v polnem te-
ku. Se posebej to velja za sta-
ri Mestni park in nekatera
druga območja.
Zanimiva so prizadevanja,
da bi letos vendarle dobili
tudi skulpturo s pomenom
čuvanja okolja. Po zadnjih
predlogih, bi naj stala v
Mestnem parku. Gre za po-
membno odločitev, sicer pa
za korak, ki Celju veliko po-
meni. In ker se na koncu ne
moramo pohvaliti s takšnimi
in podobnimi skulpturami,
bi bilo prav, če bi delo po-
spešili in ga opravili do za-
četka osrednjih prireditev.
Izdelan je program priredi-
tev, ki bodo letos namenjene
ne samo Hortikulturi 80,
marveč tudi prazniku celj-
ske občine. Osrednje in zak-
ljučne hkrati se bodo pričele
14. julija in bodo trajale do
vključno nedelje, 20. julija.
Glavne pa so predvidene v
petek, 18. julija. Ta dan bo
slavnostna seja delegatov
vseh zborov občinske skup-
ščine in med drugim tudi
otvoritev republiške vrtnar-
sko - cvetlične razstave v
Mestnem parku.
Z delom hitijo tudi komu-
nalci, čeprav vsega, kar so
predvidevali, ne bodo opra-
vili. Pomembna je ugotovi-
tev, da so dela pri asfaltira-
nju parkirnega prostora v
Mestnem parku zaključena.
Zdaj velja velika pozornost
ureditvi otroškega igrišča v
Mestnem parku, prav tako
delom na desnem bregu Sa-
vinjskega nabrežja. Tudi sa-
mostojni obrtniki, povezani
v občinskem združenju, za-
gotavljajo, da bo Meškov
vodnj^ pravočasno urejen.
Do konca junija bodo oprav-
ljena še dela na Muzejskem
trgu, kjer ^e prav tako za
veliko akcijo, ki bo vredna
okoli 1,3 milijona dinarjev.
Ob tem pa seveda ostajajo
nekatere obveznosti za na-
slednja leta. To med drugim
velja tudi za ureditev območ-
ja Prothazijevega dvorca, za-
tem Kalvarije in ne nazadnje
za modernizacijo zadnjega
odseka ceste, ki pelje na Sta-
ri grad. Velika škoda bo, če
bo cesta na Stari grad izosta-
la iz letošnjega načrta, kajti
pričakovati je, da bo ta izlet-
niška točka zabeležila letos,
zlasti zaradi Hortikulture 80,
rekordno število obiskoval-
cev.
M. BOŽiC
MOZIRJE: SA VINJSKI GAJ JE
ENOVIT
In tak naj tudi ostane!
Prišlo je namreč do pobu-
de o razmejitvi zemljiškega
kompleksa med delom, kjer
ima svoj prostor (dom in rib-
nik) Ribiška družina in dru-
gim, ki je izrazito parkoven.
Predlog za razmejitev je iz-
delala Območna vodna
skupnost Savinja - Sotla in
ga posredovala pristojnim
organom v proučitev.
Toda, ne samo Krajevna
skupnost Mozirje, tudi neka-
teri organi občinske uprave
so mnenja, da naj ostane tudi
po tej plati kompleks Savinj-
skega gaja kot celota. Uprav-
Ijalec celotnega območja naj
ostane Krajevna skupnost,
seveda s tem, da bi bili od-
nosi z Ribiško družino in
morda drugimi organizacija-
mi in društvi, ki imajo pose-
ben interes, urejeni s samo-
upravnim sporazumom.
Gre za celovit in enovit
kompleks, ki bi ga bilo ško-
da deliti, tudi zeniijško knjiž-
no, gre za Savinjski gaj, ki je
post^ pojem skupnega dela
vseh Mozirjanov, članov na-
jrazličnejših društev in orga-
nizacij, delovnih ljudi in ob-
čanov. V njem imajo svoj ve-
lik delež tudi slovenski vrt-
narji. In tak naj tudi ostane,
pod enotnim upravljanjem,
vendar s sporazumom do
drugih društev in organiza-
cij, ki imajo v gaju svoje ko-
tičke in tako tudi posebne
interese.
M. BOZiC
VIO Šmarje pri
Jelšah
razpisuje
prosta dela in naloge
diplomiranega
psihologa
za šolsko svetovalno
službo.
Kandidati naj prošnje z do-
kazili o izobrazbi predložijo
na naš naslov do 15. maja
1980.
Lesnina Ljubljana
TOZD Lesna industrija
»BOR« Laško
razpisuje za leto 1980/81
naslednje štipendije:
1.	5 štipendij za učence v gospodarstvu -
lesna smer
2.	2 štipendiji na lesno tehnični šoli
3.	1 štipendija za 3. in 4. letnik ekonomske
srednje šole
Višina štipendije se določa v skladu s samoupravnim
sporazumom o štipendiranju.
Pismene vloge z dokazili o doseženem uspehu v šoli
in o materialnem položaju pošljite v roku 15 dni od
objave razpisa v kadrovsko službo TOZD Bor Laško.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 30
dnih od predložitve svojih vlog.
MAVRICA SIJE Z NOVIM
SIJAJEM
Pred kratkim so v Celju od-
prli preurejeno trgovino Mavri-
ca. Ne le, da so jo preuredili,
marveč tudi močno povečali
prodajne prostore in da Celje
zares potrebuje sodobno trgo-
vino, v kateri prodajajo kemič-
ne izdelke, potrjuje tudi poda-
tek, da se je promet povečal za
enkrat. Poslovodja KVIRIN
KLENOVŠEK nam je povedal,
da je v Mavrici danes res kar
170 kvadratnih metrov prodaj-
nih površin, vendar kljub temu
trgovina ne zadostuje niti za
potrebe prebivalcev Celja. Ra-
bili bi trgovino s površino vsaj
500 kvadratnih metrov.
Novost v Mavrici so ne na-
zadnje tudi tri blagajne, kar po-
meni, da kupcem ni treba več
toliko časa čakati v vrsti. Po-
skrbljeno je tudi za tiste, ki na-
kupujejo večje količine blaga
in lahko pridejo do Mavrice kar
z avtomobili in to po poti med
osnovno šolo I. Celjske čete ter
Ljubljansko banko oziroma ki-
nom Metropol.
Obisk v Mavrici smo izkori-
stili tudi za klepet s potrošniki.
Prav vsi so nam zatrjevali, da je
trgovina dobro založena, hvalili
pa so tudi vkljudnost prodajal-
cev. Najbolj pa jih seveda jezi
to, ker primanjkuje pralnega
praška. Tu pa je tudi kolektiv
Mavrice brez moči. Trudi se si-
cer, da dobi pralnega praška
kolikor največ je mogoče, izgle-
da pa vendarle, da se bo stanje
že v kratkem popravilo.
Sicer pa; v Mavrici boste ve-
dno dobro postreženi z izdelki
za disperzijske premaze, papir-
ne konfekcije, kozmetiko ter
proizvodi za slikarsko tehniko.
Na svidenje v Mavrici, ki
preurejena žari v svojih čudovi-
tih barvah!
Tudi ta posnetek zgovorno priča o izjemno dobri
založenosti Mavrice
AVGUST JANC, Celje:
»Izbor je mnogo večji,
kot je bil prej, prodajalci
pa so izredno prijazni,
tako da vedno rad pri-
dem nakupovati sam.*
IVANKA KOLŠEK, Sve-
tina: »V to prodajalno
rada pridem, ker so ve-
dno pripravljeni dati tu-
di strokovne nasvete.«
KVIRIN KLENOVŠEK,
poslovodja: »Nova Ma-
vrica je lepa in sodobna
trgovina, Celje pa bi po-
trebovalo še mnogo več-
jo Mavrico. K
Tri blagajne v trgovini so pomembna prednost, saj ljudem ni treba več čakati v
vrstah.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
25. SKOKOV MEMORIAL V CELJU JE USPEL
Z REKORDOM TRAJNO V SVET
Kljub prazničnim prvomajskim dnevom je bil celjski stadion »Borisa Kidriča« v
Celju bolj poln, kot prejšnja leta, saj se je zbralo okoli 5000 gledalcev, ki je poleg
ostalega dobrega in navdušujočega videlo »v živo« tudi svetovni rekord, ki ga je
v metu krogle postavila tekmovalka NDR Ilona Slupianek - 22,36! Celje, mesto
atletike, bo s tem za stalno zapisano v najsvetlejših analih svetovne atletike!
Od petka, 2. maja 1980,
bo Celje za vedno ostalo
zapisano v analih sve-
tovne atletike. Za to je
poskrbela odlična atleti-
nja Nemške demokratič-
ne republike Ilona Slu-
pianek, ki je v metu kro-
gle postavila nov svetov-
ni rekord. Celjani smo
doslej bili priča že dve-
ma svetovnima rekordo-
ma, vendar ima ta tretji
največjo in edini najbolj
pravilno vrednostno te-
žo. Zak^? Prvi svetovni
rekord je izenačila leta
1964 Draga Stamejčič v
teku na 80 m ovire in te
discipline že dolgo ni več
v olimpijskem progra-
mu, saj so prešli na pro-
go dolgo 100 m ovire. Mi-
ke Boit, odlični atlet iz
Kenije, je izboljšal sve-
tovni rekord v teku na
880 yardov, te discipline
pa ni v olimpijskem pro-
gramu in se svetovni re-
kord vodi bolj »kar ta-
ko«! Tretji svetovni re-
kord pa ima vse tisto,
kar prva dva nimata, za-
to ima tudi največjo te-
žo. Vsi pogoji za potrdi-
tev rekorda so bili izpol-
njeni, torej bo rekord
priznan. To pa pomeni,
da bo Celje kot prizori-
šče tega rezultata ostalo
za vedno v analih sve-
tovne atletike.
Kako je pri§lo do rekor-
da? Pred tekmovanjem je
deževalo in vsi atleti so
bili v dvorani. Atleti NDR
so ležali na blazinah in se
počasi razgibavEili. Med
njimi je bila tudi svetlola-
sa Ilona Slupianek, ena
izmed glavnih kandidatk
za medaljo na olimpiadi v
Moskvi. Ob njej sta bili še
dve odlični nemški me-
talki, Marianne Adam in
Margitte Pufe, obe z re-
zultati tudi preko 20 m.
Torej tri odlične nemške
atletinje in štiri naše, ki
mečejo kroglo okoli 14 m!
Pogoji za tekmovanje so
se tik pred začetkom
izboljšali, saj je prenehalo
deževati in je posijalo
sonce.
Ura je bila točno 15,45,
ko je stadion zajel val ne-
popisnega navdušenja.
Ilona Slupianek je stopila
v krog, sledila je kratka
koncentracija, hiter po-
skok, močan izmet in kro-
gla je v lepi paraboli pri-
stala pri daljavi, ki je po-
menila nov svetovni re-
kord - 22,36 m ali za štiri
cm več, kot je bil prejšnji
svetovni rekord. Močan
in dolgotrajen aplavz za
24 letno atletinjo, ki je bi-
la upravičeno vesela tega
uspeha, veseli pa so bili
tudi gledalci, ki so tako
doživeli najboljši možni
uvod v jubilejni 25. Sko-
kov memorial. Svetovni
rekord pa je bil najboljše
plačilo tudi odličnim at-
letskim organizatorjem.
Po svetovnem rekordu je
Ilona Slupianek, ki je za-
to dala vrsto avtogramov,
povedala, da je dober re-
zultat pričakovala, saj je
priprave usmerila tako,
da bo v letošnji sezoni do-
segla dva vrhunca forme,
prvega zdaj na začetku
sezone in drugega ob
olimpiadi. Prvega je že
dosegla in kronala z no-
vim svetovnim rekor-
dom, zdaj pa ji želimo, da
bi dosegla še drugega v
Moskvi in ga kronala z
zlato medaljo. To ji iz srca
privoščimo, ker nam je z
nastopom in rezultatom v
Celju naredila neizmerno
veselje, glas o našem me-
stu pa po njeni zaslugi po-
nesla v svet.
Pred tekmovanjem so
kar po vrsti prevladovali
tisti, ki so mislili, da bo
letošnji Skokov memo-
rial slabše obiskan zato,
ker je bil med prvomaj-
skimi prazniki in ne tako
kot običajno ob občin-
skem prazniku. Bojazen
se je še povečevala, ko se
je okoli poldneva tisti pe-
tek začelo vreme kujati in
so sonce vse bolj prekri-
vali črni oblaki, iz katerih
se je za nameček še moč-
no vlilo. Pa se je oboje
več kot samo dobro kon-
čalo. Deževati je preneha-
lo tik pred otvoritvijo in
posijalo je sonce pa tudi
stadion se je napolnil ta-
ko, kot že dolgo ali sploh
nikoli ne. Številka obi-
skovalcev se suče okoli
5000, kar je za Celje izre-
dno veliko!
POSLASTICA
NEMŠKI ATLETI
, Glavni pečat letošnji
prireditvi so dali odlični
olimpijci iz NDR. Ce te
skupine ne bi bilo, bi bil
miting prav gotovo poraz-
no slab, tako pa je bil več
kot samo odličen. Ne sa-
mo zaradi svetovnega re-
korda, kot tudi zaradi
ostalih rezultatov. Poglej-
mo nekaj paradnih disci-
plin, kjer so skoraj pov-
sod dominirali gostje iz
NDR!
Med moškimi discipli-
nami je bil poslastica met
krogle in skoraj prepriča-
ni smo, da olimpijski fi-
nale ne bo kaj dosti boljši,
če sploh bo. Nastopilo je
osem atletov, vsi z meti
preko dvajset metrov,
med njimi svetovni re-
korder Udor B«yer, naš
Vladimir Milic, evropski
dvoranski prvak Zlatan
Saračevič ter drugi. Prvič
smo videli na skupnem
delu vse naše štiri metal-
ce, ki mečejo čez 20 m ter
se uvrščajo v svetovni vi h
ZADNJA VEST
Ilona Slupianek, odlič-
na atletinja NDR, je pred
dvema dnevoma izboljša-
la svoj celjski svetovni re-
kord. Kroglo je vrgla na
domačem tekmovanju, ki
je štelo kot kvalifikacija
za olimpiado, 22,45 m!
(Jovan Lazarevič in Ivan
Ivančič). Zmagal je Beyer
pred Mi licem in Saračevi-
čem. Ko bi bilo tako tudi
v Moskvi...
Odlični so bili metalci
kopja, kjer so vsi trije
Nemci vrgli preko 85 do
89 m in se uvrščajo med
glavne favorite v Moskvi!
Nič slabše ni bilo z di-
skom pa ženskim kop-
jem, kladivom, žensko in
moško višino, ženskim
tekom na 100 m itd.
Izboljšana je bila cela
vrsta že zdaj odličnih re-
o+orf-l i o f
EDINO ROK
KOPITAR
V močno in kvalitetno
trdnjavo atletov NDR se
je od naših uspel nadvse
častno umešati samo Rok
Kopitar (delni izjemi sta
še oba metalca kroglo pa
morda Savič na 800 m -
zmagal!), ki je znova zma-
gal v solidni konkurenci s
tretjim svojim doslej naj-
boljšim časom na 400 m
ovire - 49,68! Kos mu ni-
sta bila niti odlična Švi-
car Franz Meier ter Grk
Georgios Rambotas.
Za zaključek: svetovni
rekord, odlični rezultati
v metih ter soliden na-
stop Roka Kopitarja, to
je bilanca Skokovega
memoriala. Žal pa smo
ponovno bili razočarani:
vsi najboljši najavljeni
atleti niso prišli in med
njimi krepko prevladu-
jejo domačini. To pa ni
prav in ni fair do organi-
zatorja in gledalcev. Vse
pa kaže, da sta tu naša
zvezna kapetana Dane
Korica in Ivica Matije-
vič brez moči. Mnogi at-
leti se gredo zvezde, za
katere pa daje denar na-
ša celotna družba. In ker
je tako, bi takšne zvezde
morali spraviti na real-
na tla. Tuji atleti priha-
jajo k nam in naši bi se
lahko mnogo naučili,
izberejo pa drugo pot.
Pot na priprave v Afriko,
Mehiko, Španijo, Itali-
jo... V naši kraljici špor-
tov je nekaj, žal, smrdlji-
vega. Škoda, ker pa je
večina dobra!
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVCAR
STANE MELE, predse-
dnik AD Kladivar, je
uvodoma pozdravil vse
nastopajoče ter obisko-
valce ob treh jubilejih -
25 let Skokovega memo-
riala, 30 let AD Kladivar
in 90 let organizirane te-
lesne kulture v Celju.
JANEZ LENASI, direk-
tor Kovinotehne, kije bi-
la tudi tokrat pokrovi-
telj pomembnega me-
dnarodnega tekmova-
nja, je posebej izpostavil
veliko vrednost mitinga,
ki vsako leto širi glas o
Celju po vsem svetu.
V memorialni disciplini teku na 100 m tokrat niso slavili odlični prekomorski
atleti, kot prejšnja leta (letos jih tudi ni bilo!), pač pa ^cijalist za daljavo, kije
v Celju nastopil kot sprinter. Frank Paschek iz NDR. Čestitala sta mu in izročila
darilo Steklarne Rogaška Slatina žena pokojnega Ferda Skoka Milka Skok in
direktor pokrovitelja Kovinotehne Janez Lenasi.
Med celjskimi atleti (žal smo mnoge najboljše pogre-
šali!) je tako kot že nekaj zadnjih let ponovno pre-
močno izstopal Rok Kopitar, ki je zmagal v teku na
400 m ovire in tretjič tekel pod 50 sekundami - 49,68!
Osrednja osebnost celjskega mitinga je bila svetlolasa atletinja NDR Ilona
Slupianek, ki je navduševala z odlično serijo metov v krogli, ki ji je stalno letela
preko daljave 20 m!
V drugi seriji je prišlo do eksplozije navdušenja na stadionu, saj je blizu 5000
gledalcev videlo nov svetovni rekord. Ilona je namreč vrgla kroglo 22,36 m daleč,
ko je bilo za štiri centimetre bolje od prejšnjega rekorda!
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
TITO - IZJEMEN
PRIJATELJ
ŠPORTA
S tem, ko je umrl tovariš Tito, je nastala velika vrzel
tudi na področju športa in telesne kulture, kajti Tito je
bil vse svoje življenje eden najzvestejših in najpristnej-
ših zagovornikov razvoja pravega in zdravega športa
ter telesne kulture. V mladosti je bil sam aktiven šport-
nik in to celo med boljšimi, saj je zlasti v sabljanju
osvajal tudi medalje na pomembnih mednarodnih tek-
movanjih. Vse bolj, ko je prihajal v zrelejša leta pa to ni
pomenilo zanj slovo od športa in lastne športne aktiv-
nosti. Nasprotno! Šport in rekreacija sta mu bila
osnova za pridobivanje tako potrebne energije s katero
je potem zmogel vse državniške in človeške napore, ki
so bili potrebni pri sprovajanju njegovih želja po miru,
enakosti, neuvrščenosti in prijateljstvu v svetu.
Tovariš Tito je bil pokrovitelj številnih rnednarodnih
tekmovanj od evropskih do svetovnih prvenstev in
nazadnje lani tudi 8. Mediteranskih iger v Splitu. V
Jugoslaviji je cela vrsta tekmovanj, ki so prav zaradi
osvojitve končnega pokala Maršala Tita najprivlač-
nejša. Vedno je našel čas, da je sprejel najboljše jugo-
slovanske športnike, jim čestital ter se z njimi zadržal v
daljših razgovorih. Rad je obiskoval športna tekmova-
nja, če mu je le čas dopuščal. Neizmerno rad je hodil v
Planico na čudovita tekmovanja v skokih in poletih.
Zdaj ga, žal, ne bo več.
Vedno m povsod je bil strasten zagovornik zdravih,
humanih in naprednih odnosov na področju športa in
telesne kulture, istočasno pa vedno proti vsemu, kar je
in bi poskušalo omadeževati športno življenje. Med
njegovim napornim državniškim delom so vedno bile
ure namenjene lovu, hoji v naravo, ribolovu, kegljanju
in podobnemu, vse pa v želji, da se mora telo gibati in
držati stalno dobro kondicijo. To je prva osnova, da
zmoreš vse ostalo, med drugim tudi »pravo« delo.
Edino fizično sposoben človek pa je in bo tudi v stanju
braniti vse, kar imamo!
Tudi športnikom je tovariš Tito izjemno veliko zapu-
stil in to dragoceno zapuščino moramo čuvati, ceniti
ter predvsem ohranjevati in nadgrajevati.
TONE VRABL
PIONIRSKA KOŠARKA V
ŽALCU
V nedeljo sta bila v Žalcu v telovadnici nove osnovne šole
dva košarkarska turnirja in to polfinale za pionirski košar-
karski festival Slovenije 80.
Pionirke: nastopile so tri ekipe. Savinja (selekcija Celja,
Žalca in Laškega) je izgubila uvodno tekmo proti Mariboru
43:21, Maribor je premagal Zasavje 66:26, Savinja pa je
premagala Zasavje 50:32. Vrstni red: Maribor, Savinja, Za-
savje.
Za Savinjo so nastopile: Vasle, Janžek, Cencelj, Vignjevič,
Dolar, Jošt, Novak, Nušev, Hribemik, Bregar, Dorn, trener
Pintar.
Pionirji: Savinja (Žalec, Celje, Laško) je premagala Mur-
sko Soboto 55:34, Zasavje Mursko Soboto 64:55 in v finalni
tekmi Savinja katastrofalno Zasavje 126:33. Vrstni red: Savi-
nja, Zasavje, Murska Sobota.
Za Savinjo so nastopili: Suster, Bervar, Adžič, Martič,
Žvižej, Polutnik, Krušič, Golavšek, Turk, Benčina, Pfeiffer
in Noter^l>erg, trener je bil Kučer, pomožni M. Sagadin.
Zmagovalca Maribor in Savinja bosta nastopila na republi-
škem finalu. Zanj kandidirata tudi Žalec in Celje. Delegat
turnirja Vili Suster: »Turnir je bil odlično pripravljen,
vzdušje dobro, pionirji Savinje pa so zlasti v zadnji tekmi v
prvih petih minutah pokazali vrhunsko košarko ter si s
takšno i^o lahko obetajo naslov tudi v letošnjem finalu.
Savinja je namreč že zmagala na podobnem tekmovanju
lani v Žalcu.«
T. VRABL
RAZSTAVA ŠPORTNEGA
PLAKATA
Celje je znano po številnih športnih prireditvah pa tudi
klubi nastopajo v najvišjih tekmovalnih razredih. Vse to pa
pogojuje, da organizatorji za reklamo pripravijo ustrezne
plakate. Na tem področju smo v Celju v zadnjih letih imeli
nekaj odličnih primerkov, zlasti za atletska in rekreacijska
tekmovanja", v zadnjem obdobju tudi za košarko. V šport-
nem uredništvu Novega tednika smo se odločili, da bomo
ob letošnjem Mladinskem evropskem prvenstvu v košarki,
ki bo od 22. do 30. avgusta v Celju, pripravili kot eno
sporednih prireditev, tudi r^stavo celjskega športnega pla-
VABIMO VSA CELJSKA ŠPORTNA DRUSTVA, DA V
NASLEDNJIH TEDNIH POSREDUJEJO V REDAKCIJO
PLAKATE S SVOJIH PRIREDITEV V ZADNJIH LETIH
ALI MORDA KAKŠNE ZANIMIVEJŠE STAREJŠE PRI-
MERKE. VSE BOMO PO RAZSTAVI VRNILI. SODELU-
JEJO LAKHO TUDI SINDIKALNA IN ŠPORTNA DRUŠ-
TVA.	TV
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
objavlja
naslednja prosta dela In naloge za:
- vodjo odseka za odmero davkov
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo pravne ali
ekonomske smeri, strokovnim izpitom ter 3 leti
ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične
kvalitete.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev je dostaviti v 15 dneh po objavi kadrovski
službi uprave skupščine občine Žalec.
Delavski svet
Hmezad
Gostinstvo-turizem Žalec
in delavski svet
Hmezad
Gostinstvo-turizem Žalec
TOZD Hotel Prebold
razpisujeta dela in naloge:
1.	individualnega poslovodnega organa-
direktorja delovne organizacije
Gostinstvo-turizem Žalec
2.	individualnega poslovodnega organa -
upravnika TOZD Hotel Prebold
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike
v občini Žalec, morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	višješolska oz. srednješolska izobrazba gostinsko-
turistične ali ekonomske smeri
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali drugih
odgovornih delih oziroma nalogah
-	pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika
-	sposobnost vodenja in koordiniranja
-	ustrezne moralnopolitične lastnosti in družbeno-
politična aktivnost.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev na naslov:
pod 1. Hmezad Gostinstvo-turizem Žalec - razpisna
komisija
pod 2. Hmezad Gostinstvo-turizem Žalec TOZD Hotel
Prebold - razpisna komisija
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v
zakonitem roku.
PRED AVGUSTOVSKIM »MEP 80« VCEUU
Ob letošnjem SKOKOVEM MEMORIALU se je na stadionu »Borisa Kidriča« pojavil tudi
večji pano in na njem prvi odtis osnutka plakata za letošnjo največjo športno prireditev v
našem mestu - IX. Mladinsko evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo od 22. do 30. avgusta.
Sekretar organizacijskega odbora VILI SUSTER (na sliki) je ob tem povedal:
»Priprave za to prireditev so v polnem teku in v teh dneh pričakujemo imena vseh, ki
bodo sodelovali v Celju, kajti kvalifikacijska tekmovanja so se že končala. Žrebanje ekip v
dve skupini bo v začetku junija. Prepričani smo, da bo tudi ta prireditev tako uspela, kot
vse ostale športne v našem mestu, saj navsezadnje smo to že velikokrat dokazali.«
TV - Foto: TONE TAVCAR
USPEL SPUST PO
SAVINJI
Sekcija za kajak in kanu pri
NIVO Celje je pripravila spust po
Savinji, kjer je nastopilo več kot
50 tekmovalev iz slovenskih in
hrvaških klubov. Med člani je bil
najboljši Zdravko Tumar, eden
najboljših Jugoslovanov v tej pa-
nogi, iz Zagreba, drugi pa je bil
Celjan Silvo Kovše. Pavel Vrhov-
šek je bil sedmi in Zeljko Kol-
man osmi. Med turisti je bil naj-
boljši Celjan Edi Znider, prva pa
je bila tudi domača dvojica Jelen
- Kovačič pred Kovačič - Pišorn.
jk
KLADIVAR KONČNO V
SNL
Nogometaši celjskega Kla-
divarja, ki slavijo letos 60-let-
nico, so osvojili prvo mesto v
vzhodni ligi (doslej najnižje
tekmovanje, kjer so nastopa-
li v svoji sicer bogati zgodo-
vini!) in bodo tako v prihod-
nji sezoni igrali v enotni re-
publiški ligi. V tem kolu so
premagali v gosteh Litijo 2:1,
Elkroj, ki je na lestvici drugi,
pa Koroško 4:0.
VII. zvezni ligi je velenjski
Rudar doma komaj remiziral
s Proleterjem iz Zrenjanina
0:0. Je na 10. mestu s 24. toč-
kami, v prihodnjem kolu pa
gostuje v Vrbasu.
PREJELI SMO
»Po sklepu občnega zbora Kegljaškega kluba »CE-
LJE«, ki je bil dne 28. 3. 1980, se vam v imenu vseh
naših članic in članov zahvaljujemo za vašo pomoč pri
obveščanju simpatizerjev kegljanja in ostale športne
javnosti o našem delu in tekmovalnih dosežkih z željo,
da bi bilo naše sodelovanje v letu 1980 še plodnejše.
Športni pozdrav!
Predsednik KK Celje
GOBEC ING. LADO«
P. s.: hvala za zahvalo, ki je ena redkih med celj-
skimi športnimi kolektivi za vse tisto, kar posku-
šamo prispevati k objavljanju doseženega in tistega,
kar se pripravlja. Ob tej priložnosti članom Keglja-
škega kluba CELJE še enkrat naše čestitke za vse
dosedanje uspehe z željo, da jim bo letošnja obletnica
- 20 LET - dobro vodilo za še večje dosežke v prihod-
nje.
Za športno uredništvo
TONE VRABL
KEGUAŠKI TURNIRJI OB
JUBILEJU
V	letošnjem letu praznuje Kegljaški klub Celje 20-letnico
svojega uspešnega delovanja. V okviru proslave tega jubi-
leja nameravamo organizirati tudi več turnirjev z udeležbo
najboljših slovenskih ženskih in moških ekip. Prvi tak tur-
nir, na katerem bodo sodelovale vse moške ekipe klubov
celjske regije, bo v soboto, 31. maja in v nedeljo, 1. junija
1980 na kegljišču INGRAD v Celju v disciplini 6 x 200 luča-
jev.
Vabimo vas, da se tega tekmovanja udeleži tudi vaša
moška ekipa.
Po sklepu lO RKZ Celje bo ta turnir veljal tudi kot 1.
kvalifikacijski nastop za uvrstitev v I. in II. regijsko ligo.
Najboljšim ekipam in posameznikom bo organizator tek-
movanja podelil pohvale in spominska darila v trajno last.
Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da nam čimprej pi-
smeno potrdite vašo udeležbo na tekmovanju, na naslov:
GOBEC ing. LADO
63220 STORE
Store l/a
V	pričakovanju vašega pozitivnega odgovora, vam poši-
ljamo tovEiriške in športne pozdrave!
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
IZDRLI SO Ml ZOB
Kmalu bo tri leta, odkar so
mi izpulili boleči zob. Vendar
to ni pomagalo, ker so boleči-
ne ostale na istem mestu in
so včasih še hujše kot so bile
prej. Bila sem večkrat na sli-
kanju in tudi zob, ki je bil
poleg izpuljenega, so mi izdr-
li, miselč, da je tam vzrok bo-
lečine. Pa je kljub temu vse
ostalo pri starem, boli me Se
vedno tam, kjer je bil prvi
zob. Kaj naj storim?
TINCA
SPOŠTOVANA TOVARISI-
CA TINCA!
Omenjate skoraj tri leta tra-
jajoče bolečine v čeljusti, kjer
sta bila drug za drugim od-
stranjena dva zoba. Ne pove-
ste pa kako te bolečine doživ-
ljate, kako jih prenašate, ka-
ko si pri tem pomagate, kaj
vam ^lečine olajša in kaj
stopnjuje.
Bolečina kot znak bolezen-
skega dogajanja zavzema v
stomotaloškem področju
važno mesto in je tudi najpo-
gostejši razlog za obisk v am-
bulanti. Vse prepogosto radi
enačimo bolečino z boleznijo
in v njenem prenehanju vidi-
mo tudi ozdravitev. V po-
dročju zob^ lica in čeljusti se
bolezen in bolečina navadno
prepletata in z odstranitvijo
vzroka prenehajo tudi boleči-
ne. Bolečina je vedno več-
plastna in kot nekak obramb-
ni mehanizem opozarja orga-
nizem, da je v nevarnosti.
Lahko bi rekli, da je taka bo-
lečina koristna. Prav gotovo
je bolečina pri različnih lju-
deh različna. Odvisna je od
bolnikovega pričakovanja,
strahu, takoimenovanega bo-
lečinskega praga in končno
tudi od tega ali je kratkotraj-
na ali dolgotrajna. Pravimo,
da ima svoj razlog in namen.
Ni je bolečine, ki ne bi bila
doživeta in to doživetje spada
med osnovna človekova
iskustva. Bolečina kot doži-
vetje ni odvisna od bolezen-
skih pojavov, niti je ne more-
mo količinsko ali kvalitativ-
no meriti.
Na področju zob, lica in če-
ljusti je za razjasnitev in spoz-
navo odnosa med boleznijo
in lokalizacijo bolečine po-
membno vedeti, da se mesto
nastanka in mesto zazruive
bolečine v glavnem ne pokri-
vata. Po težavah, ki jih navaj-
te in ker - kot pravite - ne
.obstojajo lokalne bolezenske
spremembe v predelu, kjer je
bil odstranjen zob, menim,
da bi morda bilo treba vzrok
vaših bolečin iskati v sose-
dnih ali celo še bolj oddalje-
nih področjih. V takih prime-
rih govorimo o vnešeni bole-
čini.
V	primerih prenešene bole-
čine pa iščemo bolezenske
spremembe v sosednih po-
dročjih, kot so obnosne votli-
ne, čeljustni sklepi itn. Med-
sebojne odvisnosti med obo-
lelim organom in oddaljenim
bolečinskim območjem ni
lahko ugotoviti brez sodelo-
vanja strokovnjakov drugih
specialnosti.
V	središču zdravljenja je
vedno odstranjevanje vzroka.
Le če to ni možno, so potreb-
ni in dovoljeni ukrepi za
umirjenje ali odpravo boleči-
ne. Nekontrolirano zdravlje-
nje z raznimi tabletami ima
namreč dostikrat lahko nega-
tivne posledice.
Dr. SREČKO SA VERNIK
specialist
za oralno kirurgijo
TOBAK IN ZDRA V JE
Vse raziskave o pljučnem
raku ugotavljajo, da je v ne-
posredni zvezi s kajenjem ci-
garet, le nekaj odstotkov bol-
nikov s to boleznijo niso ka-
dilci. Skladajo se tudi ocene
nekaterih raziskovalcev, da
obolijo za pljučnim rakom
kakih 70-krat pogosteje ka-
dilci kot nekadilci. Kadilci
po 10 cigaret dnevno umira-
jo 15-krat, kadilci pipe 9-krat
in kadilci cigar 3-krat pogo-
steje za pljučnim rakom kot
nekadilci.
Prav gotovo so za nasta-
nek pljučnega raka poleg ka-
jenja pomembni še različni
drugi dejavniki, vendar do-
kazane vzročne povezanosti
med njim in kajenjem ne
moremo zanikati in ne pre-
zreti. Iz obsežnega gradiva o
vzrokih te bolezni povzema-
mo sledeča dejstva:
-	kajenje cigaret je glavni
vzrok pljučnega raka pri člo-
veku,
-	tveganje za nastanek
pljučnega raka se povečuje s
številom pokajenih cigaret
na dan in trajanjem kajenja,
zmanjšuje pa se s preneha-
njem kajenja,
-	tveganje za nastanek
pljučnega raka je pri kadil-
cih cigar in pip manjše kot
pri kadilcih cigaret, vendar
večje kot pri nekadilcih,
-	bivši kadilci cigaret
manj umirajo za pljučnim ra-
kom kakor stalni kadilci.
4.	Okvare srca in krvnih
žil z vsemi svojimi posledi-
cami so vsaj deloma povzro-
čene zaradi kajenja tobaka,
najtežja med njimi - angina
pectoris se po nekaterih po-
datkih pojavi pri 13% strast-
nih kadilcev.
5.	Druge posledice kaje-
nja se lahko pojavijo tudi
kot motnje delovanja preba-
vil ali motnje na živcih ((po-
večana vzdržanost, nespeč-
nost, glavobol). Pri kajenju
se poviša tudi krvni pritisk,
ki je resno opozorilo za pre-
nehanje kajenja ah vsaj za
korenito zmanjšanje.
POVODI IN VZROKI ZA
KAJENJE
Vzpodbude za prvi poskus
kajenja so ključno vprašanje
za nastanek te razvade. Ko je
ta navada že ustaljena, delu-
je samostojno brez bistvenih
vplivov od dejavnikov oko-
lja. Prvi poskusi kajenja se
začno pri mnogih otrocih že
v predšolski in šolski dobi.
Razložimo si jih lahko vsaj
deloma z otroško radove-
Plše:
dr. FRANC
PLANINŠEK
dnostjo in vzgledi pri starših,
ki jim kajenje sicer brartijo,
čeprav sami kadijo. Po po-
datkih, ki so bili zbrani med
slovensko šolsko mladino,
sklepamo, da je med gimna-
zijci in dijaki poklicnih šol
90% fantov in 75% deklet že
poskusilo kaditi.
Začetki stalnega kajenja
segajo zelo pogosto v dobo
dozorevanja. Telesni in du-
ševni razvoj .^e nista dokon-
čana, o.sebnost mladostnika
.še ni dokončno oblikovana
in dozorela, kaže pa močna
nagnjenja do samostojnosti,
uveljavljanju lastne volje in
odločitev in zlasti težnja po
zmanjšani odvisnosti od
staršev. Pri tem pogosto
podlega drugim vplivom,
zlasti tistim, ki ga - po njego-
vem mnenju - uvrščajo med
odrasle in enakovredne svo-
jim vrstnikom. K temu ga si-
lijo odnosi odraslih do njega,
ki ga v nekaterih zadevah
obravnavajo kot odraslega
človeka, v drugih mu te last-
nosti odrekajo. Kajenje je
ena od dejavnosti, ki ustreza
premagovanju teh nespora-
zumov. Mladostnik kadi, da
bi se zdel bolj moški, bolj
odrasel in pogumnejši.
Fantje prično kaditi obi-
čajno veliko prej kot dekleta.
Glavni vzrok tiči verjetno v
drugačnem ocenjevanju pra-
vil lepega vedenja, ki naj ve-
ljajo za fante od onih, ki ve-
ljajo za dekleta. Iz tega izhaja
tudi večja popustljivost star-
šev do kajenja pri sinovih
kot pri hčerkah. Dekleta zač-
nejo kaditi v obdobju, ko se
pričnejo pogosteje družiti s
svojimi vrstniki drugega
spola.
Ugodje, ki ga daje cigareta
mladostniku, je dobrodošlo,
ker mu pomaga lažje prena-
šati težave, ki ga večkrat
spremljajo zaradi nedoseže-
nih ciljev ali sporov s svojo
okolico. Pri tem pa postane
kajenje del njegovega vede-
nja in ustaljena razvada, ki jo
je težko premagati.
Pri zasvojenih kadilcih je
količina pokajenega tobaka
v precejšnji meri odvisna od
poklicnega udejstvovanja,
okolja ter od telesnega in du-
.ševnega razvoja. Številnim
kadilcem postane cigareta
pri določenih poslih del de-
lovnega postopka (seje, po-
svetovanja, sestavljanje za-
htevnejših spisov, komisij-
ski ogledi in podobno). Znat-
no več cigaret se pokadi v
razburjenju ali ob drugih
nevsakdanjih dogodkih, oh
kavi in alkoholnih pijačah in
še pri številnih drugih prilož-
nostih, kjer vnet kadilec me-
ni, da brez cigaretnega dima
zadeve ne bo mogoče zado-
voljivo opraviti. To delova-
nje izhaja iz dejstva, da delu-
je nikotin poživljajoče po-
dobno kot kofein v pravi ka-
vi, ki pa ga spremljajo še
drugi užitki, kot je prižiganje
cigarete, pihanje in opazova-
nje dima in podobno. Take
postane kajenje del kadilče
vega vedenja, del njegove
osebnosti in trdno zasidrana
navada.
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 25
ALPINISTIČNI KOTIČEK
KLEK IN PAKLENICA
Tečajniki opraviii teoretični izpit
Bliža se čas, ko bo krenila
na pot celjska alpinistična
odprava »Norveška 80«.
Udeleženci imajo do odhoda
»poostren« trening pred-
vsem v težkih kopnih sme-
reh z visoko tehnično in kla-
sično oceno. Ker je plezanje
v Savinjskih in Julijskih Al-
pah zaradi slabih snežnih ra-
zmer in nevarnosti plazov
preveč tvegano, plezalci po-
tujejo predvsem v bližnji
Klek pri Ogulinu in steno
Osp na Tržaškem; praznike
pa so izkoristili za obisk Pa-
klenice, kjer je vrsta smeri
izredno in celo skrajno tež-
kih. Višina teh smeri seveda
niti približno ne odgovarja
2000 m visokemu navpične-
mu zidu Troltinden na Nor-
veškem, zato pa plezajo več
smeri dnevno, za dopolmtev
pa trenirajo še doma, pri če-
mer pride prav vsaka »škar-
pa« ^ podboji vrat.
18. 4. so plezali v Kleku
Canžek, Crepinšek, Zupan,
Šrot, Kušar, Sah M^ana in
Meh Meta, ki v zadnjem času
predstavlja že samostojno in
kvalitetno žensko navezo.
Preplezane smeri; Cepina-
ška - III., Kratka - III., Žo-
harjev steber IV., Tajanstve-
na - VI., HPD 90 - VI., Bran-
kova - VI.
Zveznega prvomajskega
tabora v Paklenici se je ude-
ležilo 17 članov in pripravni-
kov AO Celje, med njimi tu-
di vsi člani odprave »Norve-
ška 80«. Opravljenih je bilo
111 vzponov od III. do V. te-
žavnostne stopnje. Poleg po-
novitev v vseh znanih sme-
reh so Celjani preplezali dve
prvenstveni: Povše in Ko-
zmus v Manita Kuku »Raztr-
gano« z oceno IV-i-, III. ter
Canžek Franc, Meh Meta ih
Šah Marjana »Majsko« v Ma-
lem Čuku - ocena III.-IV. Ai.
Poleg težkih (III) in zelo tež-
kih smeri (IV), so bile ponov-
ljene smeri V. in VI. stopnje
(izredno in skrajno težke) na-
slednje: Spominska U. CJiro-
neta VI. AjAg; Velebitaška
VI. Aa; Uniorska VI., Brit za
mali cekič VI.; Karabore V.;
Ljubljanska V. do VI.; Klin
VI.; Union VI. AjAj; Forma
viva VI. A2A3. Šesto stopnjo
je plezala tudi Meh Meta v
smeri Brit za mali čekič; v
samostojni navezi pa sta Šah
Marjana in Meh Meta pono-
vili Cepinaško III., Kratko
PEŠEC NA CESTI
Iz smeri Vranskega je pripelja-
la do križišča cest Orla in Latko-
va vas voznica osebnega avtomo-
bila ANICA 2ELEZNIK, 52, iz
Mozirja. Nenadoma je opazila pe-
Sakinjo PAVLO TURNSEK iz
Orle vasi, ki je prečkala cestišče,
ker pa je Železnikova pripeljala
prehitro, kljub zaviranju ni usp>e-
la preprečiti nesreče. TurnSkovo
je zbila, pri čemer se je le-ta težje
ranila in so jo odpeljali v celjsko
bolnišnico.
PREHITEVANJE V
KRIŽIŠČU
V križišču Tomšičeve in Zidan-
škove ulice v Velenju je namera-
val zaviti v levo na Zidariškovo
ulico voznik kolesa na pomožni
motor MIRKO PISANEC, iz Ve-
lenja. F*ravilno je z roko nakazal
spremembo smeri vožnje, to pa
je spregledal voznik osebnega
avtomobila SREČKO BRAJLIH,
iz Velenja, ki je ravno takrat pre-
hiteval kolesarja in ga zato tudi
zadel s sprednjim desnim blatni-
III., Kukušno III., Centrahu
kamin III. do IV.
Poleg »starih asov« Zupa-
na, Canžeka, Crepinška, Pe-
pelnika, Verdnika, Dolžana
ter ženske naveze, se vedno
resneje uveljavljajo mladi
člani Šrot, Stopar, Povše,
Kušar, Smodiš in Kozmus.
Za mladi rod tako v Celju
nismo v skrbeh, saj po stopi-
njah naštetih že stopa nova
skupina 20 tečajnikov, ki so
pred kratkim opravili teore-
tični izpit za pripravnike, do
konca leta pa morajo v ste-
nah potrditi še tehnično zna-
nje.
CIC
kom ter zbil po cestišču. Kolesar
se je težje poškodoval, škode pa
je za okoli 5000 dinarjev.
Z MOTORJEM PO
TRAVNIKU
VIKTOR LESKOVSEK, 22, iz
Tržiča, se je peljal z motorjem
skozi Gorico pri Slivnici. Ker je
vozil prehitro, ga je v blagem de-
snem ovinku zaneslo v levo s ce-
ste, kjer je vozil 26 metrov po
travniku, preskočil potok Voglaj-
no in približno po desetih metrih
zadel ob strmino. Od tam ga je
odbilo 15 metrov daleč, kjer je
obležal nezavesten.
NEPREVIDNO
ODVRŽEN OGOREK
J02E HORVAT, 50, iz Velenja
je zjutraj kadil v spalmci. Ciga-
retni ogorek je neprevidno odvr-
gel mimo pepelnika, tako da se je
v spalnici vnel prt in je začela
anivii r»r»Rt«linina tpr nohiStvn.
Vodoravno: 1. slovenski
pisatelj (Tone »Bratovščina
sinjega galeba«), 9. prodajni
prostor v vojašnici ^ tovar-
Sosedje in Horvatova žena so po-
žar hitro pogasili, tako da je ško-
de le za okoli 20.000 dinarjev.
USODNA IGRA S
PIŠTOLO
lO-letni deček B. K. iz Zado-
brove pri Celju je našel v sobi
pod nočno omarico pištolo, v ka-
teri so bili štirje naboji. Poklical
je bratranca, 14-letnega S. K. in
mu dal pištolo, le-ta pa je ustrelil
in smrtno zadel 10-letnega dečka.
Prestrašen deček je skočil skozi
okno in poskušal narediti tudi
samomor, k sreči pa mu to ni
uspelo.
PONOČI UMRL 5-
MESEČNI OTROK
5-mesečnega sinčka Z. L. iz
Podčetrtka je mati zvečer nahra-
nila z domačim mlekom in ga po-
ložila v zibko ob postelji staršev.
Zjutraj pa je deček ležal na
hrbtu, okrog ust je imel belo pe-
no in mati je takoj poklicala
zdravnika, ki je žal ugotovil smrt.
Kasneje so ugotovili, da je mali
Z. L. umrl zaradi pljučnice.
ni, 16. pijača iz soka poma-
ranč, 17. obrazec ki ga je tre-
ba izpolniti, 18. primorska
jed, 19. Drago Ibler, 20. Noe-
tova barka, 21. glasilo, geslo,
kratek izrek, 22. oče, 23.
kompot iz zmečkanega sa-
dja, 25. zaščitni ovoj okrog
bube, zapredek, 26. snov ki
povzroča katalizo, 29. denar
zbran v posebne namene,
fond, 32. področje pod go-
spodstvom imama, 33. sever-
ni jelen, 36. jadranski otok,
37. uporaba, 39. Petrič Ivo,
40. v starem veku glavno me-
sto Beocije, 41. prebivalci
Benetk, 43. sedež obrambne-
ga ministrstva ZDA, 45. raz-
členitev, razstavljanje, 46.
del umetnega jezera.
Navpično: 1. stara kultur-
na rasUina, v Aziji je važna za
prehrano (olje, nileko moka),
2.	spremljevalec boga Erosa,
3.	prečni drog v kozolcu, 4.
hrvaški Petrol«, 5. različna
šumnika, 6. gojenec vojaške
šole, 7. naše ime za reko Adi-
ge, 8. kemijski simbol za ra-
dij, 9. kroglasta bakterija, 10.
nadav, naplačilo, 11. Novo
mesto, 12. benigna ali malig-
na bula, 13. kraj pod Fruško
goro, 14. atlantski pakt, 15.
židovsko moško ime, 17. pu-
hlica, prazna beseda, 20. du-
ša (lat.), 23. republika v no-
tranjosti Afrike, 24. dokaz o
odsotnosti s kraja zločina,
25. geometrijski pojem, 26.
električni vodnik, 27. enota
za merjenje jakosti električ-
nega toka, 28. francoski filo-
zof (Hippolyte), 29. del stano-
vanja, 30. sladkovodna riba,
31. majhna odprtina v zidu,
33. položaj v prostoru, 34. ok-
vir, obroba, 35. francoska re-
ka (naša pisava), 37. del nji-
ve, 38. pevka Štefok, 40. hi-
m^ajsl^ koza, 42. Candek
Ivan, 43. enaka soglasnika,
44. Theodore Gericant.
VW - AUDI SERVIS
Brance Miran
LAŠKO, tel. 730-062
v delovno razmerje
sprejmem
NK delavca
za delo v delavnici
Pogoj je odslužen vojaški
rok in vozniški izpit katego-
rije B. v uk sprejmem tudi
dva učenca za poklic avto-
mehanik.
Se veliko bolj imeniten in na svoje znanje
zelo ponosen je bil mali odvetnik, kije potoval v Bolivijo k
svojemu bratu in je prav rad pristavljal svoj lonček k
tujemu znanju. Mlada, šele pred kratkim poročena žena si
je vsak večer navijala lase, pa če je bilo mope vihamo ali
ne, in njen mož ji je kot ubogljivi zakonski možje zgodaj
zjutraj prinašal kavo in kruhke. Kadar sem s težavo zlezla
mimo bolne mroževke, ki je nenehoma poklanjala mor-
skemu bogu darove, je prinesel mož moje sopotnice kruh
tudi meni. Hrano sem torej dobivala v kabino, ne da bi
imela zato kakšne koh obveznosti. Zakonske žene so se
morale za take drobne ljubeznivosti že vnaprej oddolžiti s
pranjem umazanih hlač in srajc.
V moji prvi kabini je pri Arabkah ležala tudi žena pra-
nega Peruanca. Ko bi bila pametnejša in bi si bila, namesto
da sem proučevala drevje te dežele, starožitnosti Inkov in
običaje visokih Andov, ogledala ta peruanski primerek v
luči svarila ne pa zabavnosti, bi se bila gotovo peljala mimo
inkovskih razvahn. Tako pa sem kot prava evropska goska
občudovala Peruančevo rdečkasto rjavo kožo, njegove
otožne oči v podolgovatem obrazu, njegov nenavadni način
izražanja in ga imela za najzanimivejšega potnika.
Njegova žena po božji volji je govorila tri jezike - nem-
^^ga, hrvatskega in italijanskega - in vse tri enako slabo.
Ker sem bila njena rojakinja, se meje neprestano držala in
^ko sem izvedela, da je rjavega lepotca odkrila v neki
niomariški točilnici in mu poklonila svoje že nekoliko
obrabljeno srce. Dala mu je vse, kar je premogla - a tega ni
bilo veliko - on pa jo je v zahvalo za to peljal pred oltar in
od tam na ladjo. Priporočili so mu namreč bili, naj se vrne v
domačo deželo, in mlada nevesta je tako prišla do potova-
nja, ki si ga je bila želela. Bila je brez kovčka, imela je samo
dve obleki, eno na sebi, eno pa zavito v papir.
Vsako noč je prišel - čeprav je bilo to po deseti uri
prepovedano-v kabino in jo v postelji mlatil, dokler ni bila
vsa rumena in črna in je na vse grlo kričala. Nekega dne
sem jo vprašala, kaj je vzrok za to zakonsko masažo, in
povedala mi je, da mu škoduje sir, Id ga dobiva na ladji za
lažjo pomoč pri delu. Zakaj? Ker preveč razgreje kri. Tepel
jo je, ker ni hotela na krov, da bi zadostila njegovim ljube-
zenskim željam. Ker so bile take stvari, tudi kadar je bil
krov prazen, strogo prepovedane, ljudje pa tako strogo
ločeni po spolih, kot če bi bili mednje položili žareč meč, ji
njene sramežljive zadržanosti ne bi bil smel zameriti. Glede
na to, kakšna je bila videt, in glede na njena leta, se nam je
zdelo, da početje njenega rdeče rjavega moža meji že na
norost. Njegovemu početju sem se smejala, namesto da bi
si bila rekla: »Taki so potomci sonca! Izogni se jim v
velikem loku!*
Na ladji je bilo tudi nekaj rajhovskih Nemcev. Ko sem jih
pobliže spoznala, sem morala neprestano misliti na to, da
se nisem samo jaz peljala v neznano kot prismojen Ko-
lumb, ampak so se v neznano peljali tudi boljši in pamet-
nejši ljudje od mene. Med njimi je bil trgovec iz Hamburga,
ki se je šele na vožnji začel učiti španščine in ni prav
ničesar vedel o tropski higjeni in je kovček s svojim in
ženinipn perilom spravil v ladijski trebuh, tako da tri dolge
tedne nista mogla menjati ne obleke in ne perila. Zelo
nepraktična, sicer pa prijazna človeka. Uboga žena je ves
čas trpela za morsko boleznijo, jaz pa sem ji, ker je znala
samo nemško, s svoje visoke postelje vlivala pogum. Njen
mož je bil navadno še bolj zelen kot ona, samo njun sin
Martin se je brezskrbno potikal okoli. Nemški skupini, ki
se je zbirala v nekem kotu, se je pridružil tudi mlad Ham-
buržan, ki je potoval v Valparaiso, ter danski botanik, kije
potoval v Kolumbijo. Botanik, ki je že poznal življenje v
tropih, je postal moj svetovalec. Bila sem edina izmed
potnikov, ki sem obiskovala vse skupine, ki so nastale na
ladji, kajti obvladal sem več jezikov, in šele pozneje sem se
zavedela, kako so me na ladji vsi razvajali. Od neapeljskega
frizerja, ki je s svojimi kodri pometal krov in katerega
sladice, od drugih lešnike, od zdravnika sadje, od peka
kruhke, moji tovariši pri skupni skledi so mi stregli, vsi pa
so me imeli radi, zato mi je Bologna kljub vsem strahotam
ostala v lepem spominu. Tolikšne prijaznosti kot na tej
italijanski ladji nisem bila pozneje deležna nikjer več.
Takrat sem posedala na privezniku, svet mi je ležal pred
nogami, moj pogum še ni bil načet, moja volja še ni bila
nalomljena, prihodnost pa mi je bila neznana.
SANTA CRUZ DE TENERIFFA
Dolga, razpotegnjena gorska veriga iz rdečkasto rjavega,
nenavadno razklanega skalovja, tu in tam pokritega z ma-
hovito zeleno podrastjo in zlato zelenimi evphorbijami, ki v
strjenih skupinah s svojimi šopi listov pokrivajo pobočja.
V pristanišču, ki leži med dvema gričema, stoji malo mesto
Santa Cruz, zgrajeno na pol v španskem, na pol v maver-
skem slogu. To mestece na Kanarskih otokih je že kazalo
rahle značilnosti vroče in otožne Afrike. Prizadevna Bo-
logna se je zasidrala daleč zunaj pristanišča in majhna
barka na paro nas je prepeljala na kopno.
Po vijugavih ulicah sem hodila sama. Če hodiš sam, več
vidiš. Večina potnikov je obiskala samo gostilne in tržnico.
Ko sem se tako potikala po ulicah, sem se jezila na rumeno
rjave Tenerifščane, ti so namreč jahali na oslih in se niso
zmenili za ženo, ki se je nekaj korakov ža njimi upogibala
pod bremenom. Moški so brez izjeme nosili ohlapne šlape
iz rjavega usnja, ženske pa so brez izjeme vrh bele rute na
glavi nosile še slamnik in poslušno dirkale za svojimi za-
konskimi tovariši.
Hiše so imele pogosto balkone in iz sten štrleče pomole,
zaspane trgovine so bile širom odprte in čakale na kupce.
Ulice, ki so vodile proti gričem, so bile močno vijugave in
skoraj povsem obdane z zidovi, tu in tam pokritimi s pre-
krasnimi temno vijoličastimi cvetnimi slapi. To je bilo
moje prvo srečanje z bouganvillijo.
Potem - ko sem bila preplezala več vzpetin - sem se
znašla v predmestju in si tu prvič lahko ogledala nasad
bananovcev. Bananovci so imeU goste, od vetra močno
razcefrane liste; ob ogromnih sadežih sem se pobožno usta-
vila. To je bil predokus tropov.
V vrtovih so pri nas tako krmežljave sobne rasthne rastle
kot krepki gmuči, čez mrežasto ograjo je s pernatimi listi in
motno rjavimi jagodami kimal poprovec, na dvoriščih Ma-
vrov, ki svoja vrata nevoščljivo zapirajo pred pogledi rado-
vednežev, so žarele vrtnice. Njihove hiše, ki so na cestno
stran brez oken, so učinkovale skrivnostno. Na drugi strani
mesta žive ljudje kot jamski prebivalci. Prednja stran hiše
je iz opeke ali kamna, streha in zadnja stena pa sta iz žive
skale. Majcena okenca omogočajo le skromen razgled. Ku-
hajo navadno na drugi strani ceste na štedilniku na pre-
Ženske z ozkokrajnimi, smešno navzdol upognjenimi
slamniki nad ruto, moški v oblačihh, ki spominjajo na
ponošene spalne srajce, naga človeška zalega pod širokimi
krošnjami zmajevcev - vse to me je tako očaralo, da sem
pozabila na kraj in čas, dokler nisem zaslišala trikratnega
piska Bologne in se zavedala, da nisem samo zelo daleč od
ladje, ampak tudi od pristanišča, kjer je čakala barka. Stara
škatla se odtod naprej prav do Amerike ne bo več ustavila!
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
Izvršni svet skupščine občine Celje je na seji dne 24. aprila 1980 sprejel
in daje v
javno razpravo
osnutke odlokov o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in dru-
gačno kompleksno izgradnjo na območju zazidalnih načrtov LJUBEČNA,
VOJNIK - KARE 8 in 9 TER ZGORNJA HUDINJA.
Javna razprava bo trajala do 25. maja 1980.
Po zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih,
namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS št. 19/76), preneha
lastninska pravica na zemljiščih na območjih, namenjenih za stanovanjsko
in drugačno kompleksno graditev na podlagi odloka občinske skupščine, s
katerim je določeno, katero zemljišče na območju, za katero je sprejet
zazidalni načrt, je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno
graditev.
S predloženimi odloki naj bi lastninska pravica prenehala na naslednjih
zemljiščih:
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 27
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
Lastninska pravica na zgoraj navedenih zemljiščih preneha z dnem uvelja-
vitve predloženih odlokov. Zemljišča postanejo družbena lastnina, občina
Celje pa pridobi na njih pravico uporabe.
Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati zemljišče do dneva, ko ga
bo moral po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa, izročiti
občini.
Lastniki zemljišč imajo pravico do odškodnine po zakonu.
V krajevnih skupnostih Ljubečna, Vojnik in Hudinja bodo v teku javne
razprave organizirani razgovori, kjer bodo vsem prizadetim dana potrebna
podrobna pojasnila o prenosu zemljišč v družbeno lastnino.
Pojasnila v zvezi z navedenimi odloki daje v uradnih urah tudi služba za
premoženjsko pravne zadeve občinskega komiteja za urbanizem in varstvo
okolja (Celje - Trg svobode 9, II. nadstropje, soba št. 31).
Pripombe k osnutkom odlokov bodo sprejemale krajevne skupnosti v času
trajanja javne razprave.
Predsednik
izvršnega sveta
Venceslav ZALEZINA, I. r.
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 29
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 19 - 15. maj 1980
št. 19 - 15. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 31
/z GRŠKE POPOTNE MALHE
MOZAIK
SKRIVNOSTNE
PRIVLAČNOSTI
Ko se človek odpravlja na
potovanje v tujo deželo, ima
o njej vselej že vnaprej pred-
stave. V mislih si iz dostop-
nih vedenj stke svojo podo-
bo. 2e tedne, mesece pred
potjo nabira razhčne infor-
macije o deželi, v katero na-
merava. To in ono prebere v
obstoječi (največkrat turi-
stični) literaturi. Kaj ujame,
tako, mimogrede, na televizi-
ji. Nekaj slik pokrade iz
kakšnega filma. Svoje pri-
maknejo prijatelji in znanci,
ki so, srečniki, v tej deželi že
bili. V mislih tako nastane
mozaik skrivnostne privlač-
nosti.
Nekaj dni pred potjo, ko je
mrzlično zbiranje prtljage in
kopice nepotrebnih potreb-
ščin pri kraju, človek sam pri
sebi dela povzetke. »Tole
moram videti, pa na tisto ne
smem pozabiti, lepo bi bilo,
če bo čas, videti še ono...«
In potem napoči trenutek
odhoda, utrujajoče poti, do
cilja. Nato minevajo dnevi
potovanja, med katerim v
mislih plešejo le še slike ti-
stega, kar je na vsak način
treba videti, česar noben po-
šten turist ne izpusti. Vmes
se z vse bolj grozljivo prisot-
nostjo mešajo podobe po-
vratka in nove utrujajoče po-
ti. Po daljšem času tudi po-
dobe doma, s tako zvesto
dolgočasno televizijo v kotu
sobe in razkošjem, kot ga po-
nuja le domača postelja.
Kako hudo je ponavadi ra-
zočaranje, ki je po vseh teh
predpripravah domala nuj-
no. Kako različne od resnič-
nih so popreje stkane domiš-
ljijske podobe. Kako je člo-
vek razočaran, če mu iz spi-
PIŠE:	^
BRANKO
3TAMEJČIČ
ska uide le eno neponovljivo
doživetje, ki je bilo tako lepo
zapisano v rubriki »to mo-
ram videti«. In tako se pripe-
ti, da praktično dežele ne do-
življaš, ne spoznavaš. Da le
begaš sem in tja, iščoč sanj-
ske podobe iz svoje domišlji-
je. Ce te najdejo pričakovano
veličastno potditev tudi v re-
snici, je vse v redu. Toda, na-
vadno je Eifelov stolp v Pari-
zu manjši od podobe, ki si jo
narišeš sam. In Akropola v
sanjskih podobah ni t^o ze-
lo preplavljena z drugimi,
iste podobe iščočimi turisti,
da je skorajda ne vidiš med
gomazečim turističnim vele-
tokom. Tako ostaja žlica, s
katero si hotel zajeti čimveč
dežele, v kateri si, navadno
še najbolj podobna situ, na
katerem je ostalo le malo
soka.
Bežni vtisi, drugačni pač
niso možni, kakšna slika, ki
se v vsej svoji ostrini zareže v
spomin, da bi tam ostala za
vselej, zaprašen popotni
dnevnik na polici in znani
obrazi pred neznanimi zna-
menitostmi, ki se smehljajo s
Kodakovih istamatik slik.
To kar ostane najbolj živo, je
^enko spoznanje, da trudu
in naporom navkljub dežele
nisi mogel spoznati. Spoznal
si le njen delček, vnanji
blišč, tisto, kar si pravzaprav
že vedel. Globje se ni dalo
poseči.
Turistično popotovanje je
pač zgolj to - turistično na-
mreč. Je mimobežen pogled
na deželo, ki le težko seže za
lahko dostopne in brhko raz-
stavljene kulise turistične
bede in sijaja.
O Grčiji sem vedel precej,
preden sem se odločil za po-
tovanje po njej. A kdo ne ve
veliko o tej zibelki evropske
civilizacije.
»V Grčiji vidiš le kupe ka-
menja, postavljenga drug
vrh drugega,« mi je dejal pri-
jatelj. »Pojdi tja uživat sonce
in morje, hrano in ljudi, ki so
prijazni,« je še dodal.
»Piši o Grčiji danes, ne o
leksikonski Antiki,« mi je za-
bičal urednik.
Sodobne Grčije brez Anti-
ke ni. Morja in sonca ni brez
spomenikov in opomnikov o
tem, kje se je rodila evropska
civilizacija.
Antični spomeniki, morje in sonce - to je podoba Grčije, ki jo v podzavesti nosimo vsi,
Pozejdonov tempelj v Sounionu lepo simbolizira to predstavo.
GORNJA SAVINJSKA DOLINA:
NAJPREJ CESTE
Po načrtu o financiranju
krajevnih skupnosti v mozir-
ski občini v letošnjem letu,
naj bi skupnosti v gornjem
koncu doline, Ljubno, Luče
in Solčava razpolagale letos
z nekaj več kot enajstimi mi-
lijoni dinarjev. Gre za razme-
roma precejšnja sredstva, ki
pa ob pogledu na sprejete
delovne obveznosti, prav go-
tovo ne bodo zadoščala. Zato
bodo nujni še dodatni pri-
spevki krajanov, delovnih
organizacij in drugih.
Samo v krajevni skupnosti
Ljubno ob Savinji jih letos
čaka dokončanje moderniza-
cije ceste v Rastke, sofinan-
ciranje ceste v novo naselje,
zatem ureditev pokopališča,
mrliške veže in ceste na po-
kopališče, prav tako elek-
troomre^e v Primožu itd.
Precejšnje so naloge tudi v
Radmirju, kjer gre med dru-
gim tudi za mrliško vežico.
nadalje za dve avtobusni po-
stajališči itd.
Tudi v krajevni skupnosti
Luče so postavili na prvo
mesto nadaljevanje del pri
modernizaciji ceste - v Po-
dvolovljek. Obseg teh del bo
odvisen od finančnih mož-
nosti. Kot na Ljubnem, gre
tudi v Lučah za nadaljnjo
razširitev telefonskega
omrežja, zlasti v Krnici, ter
za napeljavo omrežja v Po-
dvolovljek in Podvežo. In
potem rekonstrukcija ceste
Grabnar-Hribar, pa ureditev
javne razsvetljave, kanaliza-
cija na Logu in asfaltiranje
ceste, itd.
V krajevni skupnosti Sol-
čava gre za ureditev ceste
Solčava-Cma, za otvoritev
oddelka otroškega vrtca, za-
tem za ureditev mrliške ve-
že, javne razsvetljave, tudi
gasilskega doma in še kai.
M. BOZiC
V središču ene najlepših vasi pri nas, v Solčavi
RIBIČI SO TEKMOVALI
Pred dnevi se je kljub deževnemu vremenu zbralo ob
Šmartinskem jezeru večje število članov RD Celje in se
pomerili v lovu rib. Edi Jekl, lanskoletni zmagovalec, je tudi
letos pokazal svojo spretnost in ulovil 64 rib, oziroma dose
gel 1554 točk in je s tem rezultatom zmagal. Drugo mesto je
zasedel Stane Mežnarič 44 rib - 1360 točk, tretje pa Mladen
Petrovič 44 rib - 954 točk. Pri mladincih je zmagal Robert
Petrovič 28 rib 643 točk.
Predsednik RD Celje Franc Vitanc je prvouvrščenim izro-
čil diplome.
V počastitev Dneva mladosti pa RD Celje prireja v soboto,
24. maja na Šmartinskem jezeru ekipno mladinsko tekmo-
vanje.	F. B.
S POTI V BARCELONO
FRANCO GOR, FRANCO DOL
Katalonci so si lani z referendumom
ponovno pridobili avtonomijo in sicer
že tretjič, kajti v tretje gre rado. Pravi
razcvet so Katalonci in lu-ati Barcelona
doživeli v šestnajstem in sedemnaj-
stem stoletju pod Alfonzom Pogu-
mnim in Johanom II. Grobar njihovih
posebnih pravic je bil Filip V. Avtono-
mijo si Katalonci pridobijo leta 1931,
ki pa jo je po končani državljanski voj-
ni ponovno ukinil fašistični samodr-
žec Franco.
»(jeneralitat de Catalunya«, palača
nasproti mestne hiše v središču gotske
Barcelone, je spričo teh vzponov in
padcev kat^onske samostojnosti do-
življala različno usodo v namenu. Pred
njo so na trgu San Jaime napredne
stranke postavile stolp iz gradbenih
odrov, na katerega so obesili na stotine
starinskih srpov ovitih v rdeče trakove
kot simbol upora barcelonskih mešča-
nov in okoliških kmetov proti FUipu
V. In če je potreben simbol, se ve, da
služi tudi sodobnim namenom in sicer
boju Kataloncev za novo, popolnejšo
avtonomijo.
In ko smo že pri Francu, ki je leta
1939 ukinil katalonsko avtonomijo, je
v tem mestu v posebni nemilosti. Bar-
celona je bila med prvimi, ki je nekda-
njo avenijo »Avenida del CJeneralisi-
PIŠE:
JURE KRAŠOVEC
mo Franco« preimenovcda v »Avenido
del diagonal«. Vendar je treba za vsak
primer vedeti še staro ime, kajti neka-
teri se na novo ime še niso navadili, ni
jih pa malo, ki jo vztrajno imenujejo
po FVancu še naprej. Franco je v očeh
meščanov različno zapisan. Nekateri
izgovarajo ime diktatorja prezirljivo,
rekel bi s političnim gnusom, nekateri
vedo o njem povedati dobro in slabo,
ni pa jih malo, ki svojih simpatij do
nekdanjega režima niti malo ne skriva-
jo. Zanimive so na primer izjave, ne-
kakšni taktični vložki v prizadevanjih
za avtonomijo, češ, da je bil Franco
manj centralist, kot sedanja madrid-
ska vlada, da je industrijska Barcelona
dobivala nazaj več sr^stev, kot jih
zdaj, da se je Barcelona v njegovem
času za enkrat povečala, medtem ko
mesto v letih po Francu urbano stag-
nira.
Tudi takoimenovana »španska po-
mlad« ni najbolj v čislih. Dolga deset-
letja diktature so imela za protiutež
nekakšno divjo demokracijo, ki se
odraža v desetinah in desetinah stran-
čic, ki slabijo glavnim strankam poli-
tični vpliv in moč. Vendar, kakor pri-
povedujejo, polagoma male stranke
stopajo z velikimi v koalicijo in se v
njih utapljajo.
Ohranjanja in oživljanja fašizma
vendar ne gre poenostavljati. Prav lah-
ko se človek tudi zmoti. Barcelona je
bila v tistih dneh oblepljena z majhni-
mi lepaki, že nekoliko orumenelimi,
na katerih se je jasno odražal kljukasti
križ. Kolega, ki je nekoliko pohitel s
svojo ugotovitvijo o fašistični akciji, je
pozneje moral popravljati svoje trdi-
tve, ko so mu pojasnili, da so ti lepaki
bili politična akcija levih sil in sicer
propaganda za ogl^ protinacističnega
filn^ »Holocaust«.
Politična propaganda po zidovih od-
kriva ostrino spopada. Monarhistične
parole s kraljevo krono so nasprotniki
opremili z rogovi in kljukastimi križi,
medtem ko so gesla katalonske socia-
listične unije nasprotniki opremljali s
simboli moskovske odvisnosti, čerav-
no vsi skupaj dobro vedo, da je špan-
ska KP eden od stebrov evrokomuni-
zma.
Prihodnjič:
VARIACIJA NA TEMO
KOMUNIZEM
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija; Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez" Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.