Politlčnl ogled. — Jugoslovanski mlnlster je stara želja Ju* goslovanov. Zal Ie, da so to vprašanje zaidnji 6as spravili možje v razpravo, kateri si hočejo pridobiti s tem, da se imenujejo kot ministrski kandidati, pošteno politično ime nazaj, katero so izgubiliy med Ijudstvom in pa v višjili krogih. rAko bi jim bilo za stvar in ne samo za osebno reklamo, ne vrgli bi tega važnega vprašanja med lačne časnikarje v 'dobi Jdslili kumar. Višji krogi so bili na pofiitnicah in se nihče od njih v tej dobi ni zanimal za to vprašanje, nemški politični krogi pa so se vsled časni- karskih razprav organizirali, in to je edini uspeh samoljuibnib razprav. Stvari so torej škodovali v namenu, da bi sebi koristili, D.a tak]i, možje niso za votiiitelja jugoslovanske politike, je samoumevno. Posebno pa še ne, ako imajo povrh tudi to napako, da ,celi klujbii ziaradi njihove politične nepoštenosti ne morejo ž njimi občevati! — Napad na carievo ladijo. Kp je carjeva jahta (ladija) plula v pristanišče Helsinglors, je naenkrat trčiia ob neko podmorsko skalo. Car, carica, prestolonaslednik in ostali otroci so bili na krovu pri obedu, ko je zadela ladija na skalp in se nekoliko ,vzdigniia. .Skala je povzrtočila 42 čevljev dolgo razpoko. Sunek je bil tako močan, da so morniarji padli na tla in so se razbile vse dragocene posode na ©mizju. Clani carjeve rodbine so bili prepadeni, in otroci so jokali. Podali so se na jahto ,,Alexandra." ,,Stanidarta" ne bo ve6 mogoče dvigniti. Kotli so se iz svojega mesta premaknili, tako silen je bU sunek. Govori se, da se je na jahto izivršil dobrfc pripravIjen napaid, ki se je pa v zadnjem hipu ponesrečil. Več mornarjev in kapitana jahte so zlaprli. — Mo6 Judov v raznih državah. Na Franco(Skem je primeroaia malo Judov, a yendar imajo državo v oblastL Francoska je razdeljena v 87 prelektur, med temi je 49 Judov prefektov in podprefektov. Prefekt pomenja toliko kot pri nas n'a Stajerskem cesarski namestnik v Gradcu. V državnem avetovalstvu je 1.9 Judav, 10 jih je p^ kaisacijskem sodišču, 10 svetovalcev pri pariškem sodišču. V poljedelskem ministrstvu je 11 uradnikov Jutiov, pri poštni direkciji 21, v ministrstjvu za javna dela 30, v finančnem ministrstlvu 27, v naučnem ministrstvu celo 35, Med 102 bankami v Piarizu je večina judovska. Tudi najveeji časopisi so v oblastil Judov. Na Laškem imajo Jud.je večino ivseh bank in veliko moč y finančnem ministrstvu. Tudi poslancev je razmeroma veliko Judov. Na Ogrskem imajo Judje tretji Idel vseh zeraljišC. Na dunajskem vseučiligču je med 6800 dijaki 2500 Judov. V naši vojski je okrog 260« judovskih oficirjev. Banke so pa itak večinoma vse v judoivski oblasti. Kakor je iz tega razvidno, imajo krščanski socialci celo prav, da se bore zoper premoč Jtfdov. In ker se bore zoper Jude, se morajo boriti tudi zoper liberalce, Liberalci so namreč prijatelji Judov in ti so Judom do oblasti pomagali. Mala pollflčna naznanlla. Dne 11. septembra: Danei je sprcjel naš cesar v avdijenci japonskega admirala ljuin. — V Araoriki se vedno bolj širi sovraštvo proti Japoncem. Američani bo na ulici napadli Japonce v mestu Vancouver. Dne 12. septembra: SaSki princ Avgust je nevarno zbolel. — V Sopronju so prčeli stavkati premogarji Zahtevajo zvišanje p!ače. Dn« 18. septembra: lstrski dežolni zbor je sklican za dne 19 t. ui. — Caituikoui nainerava vlsda zvišati plačo in sicer poročnikom, nadporočnikom in stotaikom. — V Pragi je bil velik shod za ^plošno in eaako volilno pravico za dež. zbor. Dne 14. septembra: Saški princ Avgnst je včeraj umrl. — V Išlu sta se pogovarjala »a* cesar in angleški kralj zaradi saniostojnosti knežeme Bolganje (sedaj je pcd tarško nadvlado) in nje pro^lasitve za kraljevino. Dne 15 septcmbra: V Ling-Šang v Kiai so prepodili vojaki upornike. — V Ole la v Ameriki se je vnel zrakoplov gospodične Myses v visočini 1000 čevljev. Myses je padla na tla ter obležaU takoj rorUa. — V Ausso na Zg. »taj. se jc danes vršil=> <>g-o uno (krucčS.o) zborovanje neiaških kmetov iz alpskili vluel. Dne 16. sejitembra: Danes jo ^ačcl koroški dcž. zbor svoje jesensko zasedauje. — Na Kitajskem Sa širi npor. Nemlri v H\aroko. Casablanca, 12. septembra. General Drude je 10. t. m. zvečer vojakom prii večernem raportu naznanil, da drugi dan v jutro odkoraka pi"oti vojriemu Jaboru Maročanov v Taddertu. Prva kolona je odšla zjutraj dne 11. t. m., in je poklala maročanske prednje straže, ki niso Francozov zapazile. Druga kolona z generalom na čelu je odšla obi 7. in se s prvo združila. Stela je šest stotnij, dve poljski in eno poigorsko ba,terijo, dve mitraljezi in vse arabsko konjeništvo. Ko so prišli pred Taddert, so s topovi porušiii tabor Maročanov. Streljali so celo dopoldne. Francoska pehota je proti Maročanom prodirala z bajonetoni. Maročani so zbežali. Križarka ,,Gloire" je tabor obstreljevala od morske strani). Na francoskj strani je en vojak mrtev, šest pa ranjemih. Spanski (vojaki trdijo, da je padlo 4000 Marpčanov. iZadnje vesti poročajo, da se liočejo rodovi podvre8i generalu Drude in da se vrše pogajanja. Rod Sama se je že jodvrgel. Vsled tega vlaj;la mir.