64 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Gordana Maziæ Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: gordana.mazic@izum.si VzAjEMNA KAtALOgIzACIjA V OKOLjU DVEh pISAV UVOD COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) je sinonim za avtonomne knjižnične informacij- ske sisteme, ki se v Sloveniji in državah jugozahodnega Balkana uporabljajo že več kot dvajset let. S ciljem hi- trejšega pretoka bibliografskih zapisov v regiji so te dr- žave leta 2003 podpisale sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net. Tudi države, ki so svoj sistem COBISS začele vzpostavljati šele po letu 2003, so se priključile projektu COBISS.Net. Glede na statistiko vzajemne ka- talogizacije je danes v vseh lokalnih bazah podatkov v Izvle~ek COBISS je sinonim za avtonomne knjižnične informacijske sisteme, ki se v Sloveniji in državah jugo- zahodnega Balkana uporabljajo že več kot dvajset let. S ciljem hitrejšega pretoka bibliografskih zapi- sov v regiji so te države leta 2003 podpisale sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net. Območje, kjer deluje COBISS.Net, je na zemljevidu evropskih jezikov znano po številnih starih avtohtonih in novih jezikih ter tudi po uporabi dveh pisav. V programski opremi COBISS poznamo različne postop- ke za uporabo cirilice oz. za hkratno uporabo latinice in cirilice. Tehnološke rešitve so se skozi gene- racije programske opreme COBISS spremenile, postale so kompleksnejše in bolj standardizirane, pri tem pa tudi bolj praktične za uporabo v knjižnicah in bližje pričakovanjem končnih uporabnikov. Klju~ne besede COBISS, COBISS.Net, vzajemna katalogizacija, jezik katalogizacije, bibliografski izpisi, normativ- ni zapisi, vzporedni podatki, programska oprema COBISS Abstract COBISS is a synonym for autonomous library information systems, used in Slovenia and in the coun- tries of the South-Western Balkans for over 20 years. With the aim of faster exchange of bibliographic records in the region, these countries signed an agreement on the establishment of the COBISS.Net network in 2003. The area where COBISS.Net operates is known on the map of European languages for several old autochthonous and new languages, as well as the use of two scripts. In COBISS softwa- re we developed several procedures for the use of Cyrillic script and/or the simultaneous use of Latin and Cyrillic script. Throughout the generations of COBISS software, the technological solutions have been changing; they became more complex and more standardised, and at the same time also more practical for the use in libraries and more efficient at meeting the end users' expectations. Keywords COBISS, COBISS.Net, shared cataloguing, language of cataloguing, bibliographic records, authori- ty records, parallel script data, COBISS software mreži COBISS.Net več kot 21 milijonov zapisov za več kot 30 milijonov enot knjižničnega gradiva. Vzajemne baze podatkov ponujajo več kot 9 milijonov zapisov, ki so na voljo več kot 750 knjižnicam v regiji (Statistika vzajemne katalogizacije, 2014). V desetih letih projekta so knjižnice v svoje lokalne kataloge prevzele približno pol milijona zapisov, kar za določene države v regiji pomeni pomemben prihranek časa in denarja, ki bi ga sicer morale nameniti katalogizaciji. doi:10.3359/oz1402064 1.04: STROKOVNI ČLANEK Članek je nastal na osnovi predstavitve z naslovom Shared Cataloguing in Multi-script Environment na mednarodni konferenci UNIMARC 2014: 4th UNIMARC Users' Group Meeting. Maribor, 14. maj 2014. M T 65ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Slika 1: Mreža avtonomnih sistemov COBISS (Vir: Arhiv IZUM) Območje, kjer deluje COBISS.Net, je na zemljevidu evropskih jezikov znano po številnih avtohtonih starih in novih jezikih ter tudi po uporabi dveh pisav. Za IZUM je uporaba dveh pisav v vzajemni katalogizaciji bila in še vedno je velik izziv za nadaljnji razvoj sistema COBISS. SIStEM COBISS Znanje, potrebno za organizacijo in upravljanje knji- žničnega informacijskega sistema na platformi COBISS, temelji na dosledni uporabi mednarodnih standardov v sistemu COBISS. Kljub visoki standardizaciji knjižnične dejavnosti moramo v postopku organizacije knjižničnega informacijskega sistema na platformi COBISS v drugih državah upoštevati jezikovne razlike, v določenih državah pa tudi kulturne in organizacijske posebnosti. Nacionalni centri COBISS, ki delujejo v okviru nacionalne knjižnice, skrbijo za ustrezno implementacijo nacionalne prakse v splošni model COBISS; skupaj z lokalnimi knjižnicami sooblikujejo nacionalni knjižnični sistem na platformi COBISS. Knjižnicam, ki sodelujejo v sistemu COBISS, je na voljo vrsta lokalnih aplikacij: COBISS3/Nabava, COBISS3/ Serijske publikacije, COBISS3/Zaloga, COBISS3/Izpo- soja, COBISS3/Medknjižnična izposoja, COBISS3/Izpisi in COBISS3/Upravljanje aplikacij. Lokalne aplikacije podpirajo avtomatizacijo večine knjižničnih dejavnosti, še posebej pa tistih procesov, ki so povezani z upravlja- njem knjižnega fonda in dostopom do virov v elektronski obliki. Organizacijski model COBISS omogoča, da vsako enoto knjižničnega gradiva obdelamo samo enkrat; takoj nato je preko vzajemne bibliografske baze podatkov COBIB do- stopna vsem udeležencem v nacionalnem sistemu in tudi v mreži COBISS.Net. Za uspešno delovanje vzajemne katalogizacije sta izjemnega pomena kakovost zapisov ter tesna povezanost lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. V sistemu COBISS kakovost in doslednost zagotavljamo z normativno kon- trolo vnosa osebnih imen avtorjev, s kontrolo podvojenih zapisov in z vnosom podatkov, podprtim z globalnimi in lokalnimi šifranti. Za vzajemno katalogizacijo potrebujemo usposoblje- ne in odgovorne katalogizatorje, ki se zavedajo, da bo njihovo delo vplivalo tudi na delo drugih knjižnic v sistemu. Tako h kvaliteti vzajemne katalogizacije pri- spevamo tudi s sistematičnim izobraževanjem katalo- gizatorjev, z vključevanjem dokumentacije o formatih COMARC v programsko opremo ter z razdelanim sis- temom pooblastil za delo v sistemu COBISS. Podrobne informacije o mreži COBISS.Net in platformi COBISS so na voljo na spletnih straneh COBISS. jEzIKI IN pISAVE V COBISS.NEt Na območju COBISS.Net se srečujemo z več jeziki kata- logizacije, ki se zapisujejo v latinici ali cirilici. Srbščina je edini primer "sinhrone digrafije" (sočasne uporabe dveh zapisovalnih sistemov enega samega jezika) v Evro- pi. Cirilični in latinični zapisi se ne uporabljajo sočasno samo v Srbiji, ampak tudi v ožji regiji Jugozahodnega Balkana. Zato sinhrono digrafijo obravnavamo v treh avtonomnih sistemih COBISS. Uporabniški vmesnik programske opreme COBISS, vključno s katalogom COBISS/OPAC, obstaja v sedmih jezikih: slovenščini, srbščini (latinica in cirilica), bosan- ščini, makedonščini, albanščini, bolgarščini in angleščini; pri spletnem COBISS/OPAC-u je na izbiro še črnogorski jezik v cirilici in latinici. Za besedila v slovenščini ter za prevode v angleščino in srbščino poskrbimo v IZUM-u, za prevode v preostale jezike pa skrbijo nacionalni centri COBISS. Pri vzpostavitvi novega nacionalnega informacijskega sistema na platformi COBISS moramo biti posebej pozor- ni na posebnosti lokalnega jezika in pravopisa. Osnovni model, sistem COBISS za Slovenijo, temelji na sloven- ščini in slovenski abecedi. Zato smo bili pri prenosu tega modela v Srbijo, Makedonijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter v Bolgarijo pred izzivom vodenja kata- logov v dveh pisavah. Programske segmente COBISS, predvsem COBISS/Katalogizacijo, COBISS/Zalogo, COBISS/Izpise in COBISS/OPAC, pa smo morali še do- datno prilagoditi zaradi sinhrone digrafije v COBISS.SR, COBISS.CG ter COBISS.BH in COBISS.RS. Sinhrona digrafija jezika je več kot vzporedna uporaba dveh pisav. Pisava jezika katalogizacije, pisava signature, oznake lokacij in druga sporočila v komunikaciji z uporabniki ali partnerji se spreminjajo tako z vrsto knjižnice kot tudi z obdobjem v zgodovini knjižnice. Zlasti težko ocenimo navade uporabnikov glede uporabe pisav. Večina tistih Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV 66 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 knjižničnih uporabnikov, ki uporablja obe pisavi, si želi, da bi lahko poljubno izbirali jezik vmesnika in bibliograf- skih podatkov ter pisavo (cirilico ali latinico) v iskalniku in izpisnih seznamih. pRAVILA zA IzpISE BIBLIOgRAFSKIh pODAtKOV V COBISS.NEt Izpisi bibliografskih podatkov v sistemih COBISS sledijo pravilom za vodenje abecednih oz. azbučnih katalogov. V Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter Makedoniji je v uporabi isti pravilnik – Pravilnik i pri- ručnik za izradbu abecednih kataloga (Verona, 1986). V Bolgariji (Ljutova, et al., 1989) in Albaniji se uporabljajo posebni katalogizacijski pravilniki, vendar se njihova pra- vila za vodenje abecednih oz. azbučnih katalogov ne raz- likujejo od pravilnika PPIAK. Izpisi bibliografskih podat- kov v sistemih COBISS.SI, COBISS.AL in COBISS.BH v primeru hrvaškega ali bosanskega jezika katalogizacije sledijo splošnim pravilom za vodenje abecednih katalo- gov. Ta pravila zagotavljajo, da se vsi besedilni podatki, bibliografski opis in glavne točke dostopa izpisujejo v latinici (če je izvirnik v latinici) ali pa so transliterirani v latinico (če je izvirnik v nelatinični pisavi). Slika 2: Transliterirani izpis bibliografskih podatkov za delo v ruščini; podatki so v jeziku katalogiza- cijskega centra v slovenski latinici (Vir: COBISS.SI – Virtualna knjižnica Slovenije, Vzajemna baza podatkov COBIB.SI, 2014) V sistemih COBISS.SR, COBISS.CG, COBISS.MK in COBISS.BG izpisi bibliografskih podatkov sledijo pra- vilom za vodenje azbučnih in abecednih katalogov. Ta pravila narekujejo, da se podatki za dela v jezikih, ki upo- rabljajo latinico ali cirilico, izpisujejo v pisavi izvirnika. Podatki o delih v jezikih, ki se zapisujejo v drugih pisa- vah, pa se transliterirajo v latinico. V sistemih COBISS.MK in COBISS.BG se podatki v jeziku katalogizacijskega centra in predmetne točke dostopa prikazujejo v bolgarski ali makedonski cirilici. Slika 3: Podatki o delu v slovenski latinici, drugi podatki v jeziku katalogizacijskega centra, točke dostopa v makedonski cirilici (Vir: COBISS.MK – Виртуелна библиотека на Македонија (Virtu- elna biblioteka na Makedonija), заемна база на податоци (zaemna baza na podatoci) COBIB.MK, 2014) Pravila za uporabo cirilice in latinice v sistemih COBISS v državah s sinhrono digrafijo se v veliki meri razlikujejo od pravil, ki jih poznamo v sistemih, kjer se jezik izraža v eni pisavi. V COBISS.SR, COBISS.CG in COBISS.RS pravila za vodenje katalogov in pisavo točk dostopa niso enotna za celoten knjižnični sistem. Pravila veljajo za določene skupine knjižnic, tako da specialne in visokošolske knji- žnice uporabljajo izključno latinico, nacionalne in splošne knjižnice pa predvsem cirilico, razen pri beleženju glavnih točk dostopa za osebna in korporativna imena za tujejezič- na necirilična dela. V sistemih s sinhrono digrafijo je dru- gačna tudi uporaba pisave jezika katalogizacijskega centra. Za beleženje podatkov, ki so v jeziku katalogizacijskega centra, se uporabljata obe pisavi, glede na pisavo glavnega dela bibliografskega opisa. Ta posebnost velja brez izjeme za celoten nacionalni knjižnični sistem. Slika 4: Bibliografski zapis, kreiran v visokošolski knjižnici (Vir: COBISS.SR – Виртуелна библиотека Србије (Virtuelna biblioteka Srbije), узајамна база података (uzajamna baza podataka) COBIB.SR, 2014) Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV M T 67ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Slika 5: Bibliografski zapis, kreiran v splošni knjižnici (Vir: COBISS.SR – Виртуелна библиотека Србије (Virtuelna biblioteka Srbije), yзајамна база података (uzajamna baza podataka) COBIB.SR, 2014) DVE pISAVI V pROgRAMSKI OpREMI COBISS V programski opremi COBISS poznamo različne postop- ke za uporabo cirilice oz. za hkratno uporabo latinice in cirilice. Tehnološke rešitve so se skozi generacije pro- gramske opreme COBISS spremenile, postale so kom- pleksnejše in bolj standardizirane, pri tem pa tudi bolj praktične za uporabo v knjižnicah in bližje pričakovanjem končnih uporabnikov. Z današnjega vidika so tako rešitve iz prve generacije programske opreme COBISS popolno- ma nepomembne. Kompleksnejši postopki za uporabo dveh pisav so se za- čeli razvijati šele od druge generacije programske opreme COBISS naprej, predvsem v naslednjih segmentih: COBISS2/Katalogizacija, COBISS2/Izpisi, COBISS2/ Zaloga in COBISS/OPAC. Standardni model bibliografskega zapisa za izpis podat- kov v eni pisavi in v enem jeziku katalogizacije pa tudi lokalna pravila za določanje pisave posameznih polj in podpolj bibliografskih zapisov za celoten COBISS.Net ter nabor znakov COBISS predstavljajo osnovo za razvoj teh postopkov. Cilji glede uporabe cirilice in latinice v sistemu COBISS so bili naslednji: • pravilni izpis bibliografskih zapisov v latinici, cirilici in v kombinaciji obeh pisav s čim manjšim posega- njem bibliotekarjev; • čim večja programska kontrola vnesenih podatkov; • prevzemanje zapisov iz drugih sistemov COBISS brez potrebe po večjih posegih v zapise; • vzajemna katalogizacija v sistemih s sinhrono digrafijo; • hkratno iskanje po zapisih v cirilici in latinici; • normalizacija cirilice in latinice v iskalniku COBISS/OPAC; • optimizacija COBISS/OPAC-a v skladu z načeli abe- cednih in azbučnih katalogov. Tako so nastala Pravila za izpis bibliografskih podatkov (COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike, 2013), ki so omogočila izpis iste vsebine polja – najprej v latinici, nato v cirilici, nato pa tudi v kombinaciji obeh pisav. Ali se bo ista vsebina polja izpisala v eni ali drugi pisavi, je odvisno od: • izbora parametrov tiskalnika oz. izbora jezika in pisa- ve uporabniškega vmesnika COBISS/OPAC; • uporabe transliteracije COBISS za vnos ciriličnega besedila in od pravilnega kodiranja transliteracije; • ustreznega označevanja dela besedila znotraj podpo- lja, ki odstopa od osnovne definicije pisave podpolja; • privzete pisave za posamezna polja ali podpolja, ki se določi v parametrih za izpis; • pravilno izbrane kode za pisavo jezika katalogizacije, jezik katalogizacije, transliteracijo, pisavo stvarnega naslova, jezik stvarnega naslova oz. besedila in tudi za jezik povzetka in jezik prosto oblikovanih predmetnih oznak. Transliteracija COBISS (COBISS3/Katalogizacija: priroč- nik za uporabnike, 2014) se od transliteracije, ki je doku- mentirana v Dodatku III, PPIAK (Verona, 1986), razlikuje samo pri nekaterih znakih. Transliteracija COBISS zagota- vlja, da se ista vsebina polja izpiše v ustrezni pisavi v sis- temih COBISS, kjer uporabljajo samo latinične izpise, in tudi v sistemih COBISS, kjer uporabljajo cirilične izpise. Ali se bo pravilno vnesen besedilni podatek izpisal v latinici, v jeziku izvirnika ali v latinični transliteraciji ter ali se bo izpisal v cirilici oz. v kombinaciji latinice in cirilice, je odvisno od niza pravilno vnesenih kod formata COMARC/B. Standardne kode UNIMARC za jezik in pisavo dela ter transliteracijo izvirnega besedila v formatu COMARC/B smo morali za pravilno uporabo cirilice in latinice dopolniti še s podatkom o pisavi jezika katalogi- zacije. Označevanje pisave jezika katalogizacije je poseb- nost redkih knjižničnih sistemov, pri katerih se jezik kata- logizacije sinhrono izraža v dveh pisavah in se obe pisavi sinhrono uporabljata v nacionalnem knjižničnem sistemu. Ob pravilih na ravni podpolj obstajajo tudi pravila za spremembo pisave delov besedila znotraj podpolja in pravila za izpis vnaprej definiranih podatkov. Za pravilno uporabo pisav v sistemu COBISS sta uporab- nikom na voljo dva dokumenta: Izpisna pravila za bibli- Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV 68 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 ografske podatke in Pravila za oblikovanje bibliografskih zapisov v sistemih COBISS.XX, kjer uporabljajo izpise v različnih pisavah (COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike, 2013). pOSEBNI pOStOpKI zA CIRILICO IN LA- tINICO V SIStEMIh COBISS S SINhRO- NO DIgRAFIjO Postopki za uporabo cirilice in latinice so posebej izpopol- njeni, da bi zadovoljili specifične potrebe sistemov COBISS s sinhrono digrafijo. V takih sistemih obstajajo številna katalogizacijska in druga pravila, povezana z jezikom in pisavo katalogizacije, ki veljajo za eno skupino knjižnic, medtem ko za drugo skupino knjižnic veljajo druga pravi- la. Tudi navade uporabnikov glede uporabe pisave so raz- lične. Nekateri uporabniki dajejo prednost cirilici, nekateri latinici, mnogi pa sinhrono uporabljajo obe pisavi. Osnovna izpisna pravila spremljajo postopki, ki zago- tavljajo, da se isti podatki v določeni skupini knjižnic izpišejo v eni pisavi, v drugi skupini knjižnic pa v isti ali v drugi pisavi. Sestavna dela razširjenih izpisnih pra- vil sta tudi postopek za identifikacijo osebnih imen kot alternativne normativne točke dostopa ter samodejna sprememba glavne in alternativne normativne točke do- stopa v procesu vzajemne katalogizacije. Osebno ime, ki je v bibliografskem zapisu označeno kot alternativna normativna točka dostopa, je v skupini alternativnih točk dostopa in se od drugih imen v tej skupini razlikuje po vrednosti drugega indikatorja. Rešitev je specifična za COBISS. Temelji na podatkih v lokalnih poljih formata COMARC/B in tudi na lokalno definiranih indikatorjih za ta polja. Postopek spremembe imena in sploh celotna izpisna pravila bibliografskih zapisov predstavljajo re- šitev, ki je edinstvena za COBISS. Glede na to, da je v svetovnem merilu izredno malo jezikov s sinhrono digra- fijo, standardnih rešitev za takšne nacionalne knjižnične sisteme še ni. COBISS/OpAC IN DVE pISAVI Prva posebnost, po kateri se COBISS/OPAC razlikuje od katalogov v drugih knjižničnih sistemih, je poveza- na z nastavitvami uporabniškega okolja kataloga. Izbor lokalnega jezika v cirilici ustreza izboru uporabniškega vmesnika v cirilici in izpisov bibliografskih in lokacijskih podatkov v kombinaciji cirilice in latinice. Izbor lokal- nega jezika v latinici pa ustreza izboru uporabniškega vmesnika v latinici in izpisov bibliografskih in lokacij- skih podatkov samo v latinici. Uskladitev pisave biblio- grafskih podatkov z izbranim uporabniškim vmesnikom sicer poznamo v vseh uporabniških servisih, ki jih ponuja COBISS/OPAC. Izjema je prenos podatkov v druge sis- teme v različnih formatih XML, v katerih so konvertirani bibliografski podatki vedno v latinici. Naslednjo posebnost COBISS/OPAC-a predstavljata normalizacija iskalnih zahtev v cirilici in latinici ter izpis seznama rezultatov iskanja za dela v obeh pisavah. Upo- rabnikom COBISS/OPAC-a, ki dajejo prednost cirilici ali latinici, ponujamo možnost omejevanja iskalne zahteve na dela v eni od obeh pisav. BIBLIOgRAFIjE IN DVE pISAVI Različni servisi za izpis bibliografij so pomembna sto- ritev v sistemih COBISS. Izpis osebnih bibliografij in analitičnih bibliografij serijskih publikacij je del sple- tnih uporabniških servisov, ki so javni in vključeni v COBISS/OPAC. Kot je značilno za večino servisov dru- ge generacije programske opreme COBISS, uporabniki izbirajo med izpisi bibliografij v latinici in izpisi bibli- ografij v cirilici, ki vključuje tudi izpis vseh bibliograf- skih enot v kombinaciji obeh pisav. Servisi za izpis dru- gih bibliografij so namenjeni bibliotekarjem in ponujajo izjemno visoko samostojnost pri pripravi bibliografij. Bibliotekar samostojno pripravlja uvodna besedila, se odloča o vrstah registrov, napotilnih sistemih, načinu številčenja itn. Bibliotekar izbere tudi format bibliograf- ske enote, format izhodne datoteke ter tudi pisavo in način razvrščanja v bibliografiji. NOV pRIStOp K CIRILICI V tREtjI gENER- ACIjI pROgRAMSKE OpREME COBISS Tretja generacija programske opreme COBISS je v tehno- loškem smislu prinesla pomembne spremembe, zato smo morali v sami osnovi revidirati pravila za izpis cirilice, ki jih poznamo iz druge generacije programske opreme COBISS. S tretjo generacijo programske opreme COBISS je defini- rana povsem nova struktura normativnih in bibliografskih zapisov. Za podatke v alternativnih pisavah v normativnih zapisih smo sledili modelu, ki je opisan v priročniku for- mata UNIMARC za normativne podatke (Willer ur., 2009); za alternativne podatke v bibliografskih zapisih pa smo sle- dili modelu, ki je opisan v priročniku formata UNIMARC za bibliografske podatke (Hopkinson ur., 2008). Prvi novi model zapisa smo razvili za potrebe normativ- ne kontrole osebnih imen in normativne baze podatkov CONOR. Zraven osnovnih podatkov, usklajenih z jezi- kom in pisavo katalogizacije iz polja 100, je v zapisu pri- sotna tudi normativna točka dostopa v alternativni pisavi (COMARC/A format za normativne podatke: priročnik za uporabnike, 2012). Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV M T 69ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 100 _ _ bc csrp gcb 152 _ _ aPPIAK 200 _ 1 7cb aШекспир bВилијам f1564–1616 200 _ 1 7ba aShakespeare bWilliam f1564–1616 340 _ _ aЕнглески писац 400 _ 1 aШекспир bВилијем f1564–1616 400 _ 1 aШекспир bВиљем f1564–1616 400 _ 0 aShakespeare Slika 6: Normativni zapis z vzporednimi normativnimi točkami dostopa v dveh pisavah (Vir: COBISS.BG, baza podatkov CONOR.BG, omejen dostop za uporabnike segmenta COBISS3/Katalogizacija) Model omogoča standardni izpis alternativnih oblik imena: Шекспир, Вилијам, 1564–1616 = Shakespeare, William, 1564–1616 Model je namenjen sistemom COBISS, ki potrebujejo normativne točke dostopa v cirilici in latinici. Model omogoča, da se alternativna točka dostopa zabeleži v pono- vljenem polju, takoj za normativno točko dostopa. Pisave normativne in alternativne točke dostopa so zaradi natanč- nejšega prenosa podatkov v bibliografske zapise dodatno kodirane, zaporedje polj pa se kontrolira programsko. Mo- del je primeren za države na območju COBISS.Net, ki za normativne točke dostopa v dveh pisavah uporabljajo samo en jezik katalogizacije. V Bosni in Hercegovini, ki edina uporablja več jezikov katalogizacije, se normativna kontro- la osebnih imen še ni začela pripravljati. Model UNIMARC, kjer se polje 2XX za vsako naslednjo pisavo lahko ponovi samo enkrat, prepoveduje, da bi se jezikovne različice v isti pisavi mešale z oblikami v alter- nativnih pisavah. Dosledni model UNIMARC za podatke v alternativnih pisavah je usklajen s pristopom vodenja abecednih katalogov z latinično in cirilično značnico, kot je opisan v 85. členu katalogizacijskega pravilnika PPIAK, v katerem je zapisano: "V abecednih katalogih s cirilično značnico je enotna značnica z imenom avtorja, ki se izvirno piše v cirilici, zapisana v izvirni obliki, eno- tna značnica z imenom avtorja, ki se izvirno piše v latini- ci ali drugi necirilični pisavi, pa s cirilično transliteracijo ali s fonetično transkripcijo …" (Verona, 1986, str. 148). Model je namenjen vsem sistemom COBISS, v katerih se uporablja katalogizacijski pravilnik PPIAK. Zahteva nacionalne knjižnice v Sofiji je, da bi CONOR.BG deloval kot hibridna normativna baza z alternativnimi normativnimi točkami dostopa v cirilici in latinici ter z normativno točko dostopa v bolgarski cirilici. Za drugo točko dostopa v cirilični pisavi, ki odstopa od načel o izvirni obliki imena, uporabljamo polje 700 za normativ- ne točke dostopa v alternativnem jeziku oz. posebne nor- mativne zapise, v katerih je normativna točka dostopa v drugem jeziku osnovna normativna točka dostopa novega zapisa. Tako imamo v bazi podatkov CONOR.BG naslednja mo- dela normativnih zapisov: 100 _ _ cbul gca 152 _ _ aRAKK 200 _ 1 7ca aМаяковский b Владимир Владимирович f1893– 1930 200 _ 1 7ba aMajakovskij bVladimir Vladimirovič f1893–1930 340 _ _ aПоет. Завършва художествено училище в Москва 700 _ 1 3192466937ca 9bul aМаяковски bВладимир Владимирович f1893–1930 Slika 7: Normativni zapis, ki vsebuje vzporedni norma- tivni točki dostopa v cirilici izvirnika in v tran- sliterirani latinici ter normativno točko dostopa v še enem ciriličnem jeziku (Vir: COBISS.BG, baza podatkov CONOR.BG, omejen dostop za uporabnike segmenta COBISS3/Katalogizacija) in 100 _ _ cbul gcb 152 _ _ aRAKK 200 _ 1 7ca 9bul aМаяковски bВладимир Владимирович f1893–1930 340 _ _ aПоет. Завършва художествено училище в Москва 700 _ 1 3192469497ca aМаяковский bВладимир Владимирович f1893–1930 700 _ 1 3192469497ba aMajakovskij bVladimir Vladimirovič f1893–1930 Slika 8: Normativni zapis, ki vsebuje normativno točko dostopa v bolgarski cirilici in vzporedni norma- tivni točki dostopa v cirilici izvirnika in v transli- terirani latinici (Vir: COBISS.BG, baza podatkov CONOR.BG, omejen dostop za uporabnike se- gmenta COBISS3/Katalogizacija) Iz obeh zapisov lahko generiramo izpise GARR za vzpo- redne oblike, ki so: Маяковский, Владимир Владимирович, 1893–1930 = Маяковски, Владимир Владимирович, 1893–1930 = Majakovskij, Vladimir Vladimirovič, 1893–1930 in Маяковски, Владимир Владимирович, 1893–1930 = Маяковский, Владимир Владимирович, 1893–1930 = Majakovskij, Vladimir Vladimirovič, 1893–1930 Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV 70 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Katalogizacija z normativno kontrolo z modelom norma- tivnega zapisa v eni pisavi v Sloveniji obstaja že deset let. Isti model se že drugo leto uporablja tudi v Albaniji. V Bolgariji in Srbiji potekata projekta za prehod na kata- logizacijo z normativno kontrolo po modelu vzporednih podatkov v različnih pisavah. Čeprav prevzemanje nor- mativnih zapisov v COBISS.Net še zmeraj ni vzposta- vljeno, kompatibilnost modela normativnih zapisov za alternativne pisave z osnovnim modelom normativnega zapisa omogoča bodočo izmenjavo heterogenih normativ- nih zapisov v sistemu COBISS. MODEL BIBLIOgRAFSKEgA zApISA S pONOVLjIVIMI pODAtKI Po vzorcu novega modela zapisov z normativnimi podat- ki smo izgradili tudi nov model zapisov za bibliografske podatke, ki lahko sprejema podatke v alternativnih pisa- vah iz normativnega zapisa. Naš razvojni model novega bibliografskega zapisa vsebuje ponovljive podatke v poljih za podatke o imenih individualnih avtorjev in tako omogoča povezovanje normativnih zapisov za osebna imena z bibliografskimi zapisi. Bibliografski model s ponovljivimi podatki smo razvili tako, da so v prvem od ponovljenih polj zmeraj imena v pisavi, ki ustreza pisavi dela. Ime v alternativni pisavi je v ponovljenem polju. Zato prenos podatkov iz normativne- ga zapisa v bibliografski zapis ne teče linearno, ampak se odvija preko kontrole vnosa podatkov v polje. Ta kontrola v bibliografskem zapisu upošteva kodo jezika glavnega stvarnega naslova oz. dela ter tudi kodo za pisavo stvar- nega naslova, medtem ko v normativnem zapisu upošteva kodo za pisavo glavnega dela imena kot normativne točke dostopa. 100 _ _ c2012 hbul ica 101 1 _ abul crus 200 0 aЛицето на класовия враг eстихотворение fВладимир Маяковски gпрев. от рус. Христо Попов 700 _ 1 319246693sca aМаяковски bВладимир Владимирович f1893–1930 4070 702 0 1 314037349 sca aПопов bХристо Иванов f1940- 4730 702 0 1 314037349 sba aPopov bHristo Ivanov f1940- 4730 902 0 1 314037349 aПопов bХристо 904 0 1 319246693 sca aМаяковский bВладимир Владимирович f1893–1930 904 0 1 319246693 sba aMajakovskij bVladimir Vladimirovic f1893–1930 Slika 9: Bibliografski zapis za izvirno rusko delo, preve- deno v bolgarščino in z normativno točko do- stopa v bolgarski cirilici (Vir: Razvojna verzija programskega segmenta COBISS3/Katalogizaci- ja; interno dostopni podatki) 100 _ _ c2012 hbul iba 101 1 _ aslv crus 200 0 aPesmi fVladimir Majakovski gizbral in prevedel Tone Pavček 700 _ 1 319246693 sba aMajakovskij bVladimir Vladimirovic f1893-1930 4070 700 _ 1 319246693 sca aМаяковский bВладимир Владимирович f1893–1930 4070 702 0 1 314037362 sba aPavček bTone f1928–2011 4730 702 0 1 314037362 sca aПавцек bТоне f1928–2011 4730 900 0 1 319246693 sba aMajakovski bVladimir f1893–1930 904 0 1 319246693sca aМаяковски bВладимир Владимирович f1893–1930 4070 Slika 10: Bibliografski zapis za izvirno delo v ruščini, prevedeno v slovenščino in z vzporednima nor- mativnima točkama dostopa v latinici in v ciri- lici izvirnika (Vir: Razvojna verzija program- skega segmenta COBISS3/Katalogizacija; inter- no dostopni podatki) Lokalna rešitev COBISS je prenos alternativne norma- tivne točke dostopa za drugi jezik v cirilici v polje 904, da se tudi ta oblika vključi v indeks za iskanje po avtorjih (COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike, 2013). Bibliografski zapisi s ponovljivimi podatki ponujajo mo- žnost priprave velikega števila raznovrstnih izpisov za različne namene in za različne skupine uporabnikov. Tre- nutno so v fazi priprave na uporabniško testiranje številni novi izpisi, ki so povezani predvsem s segmentoma COBISS3/Katalogizacija in COBISS/OPAC ter z izpisi vseh različnih vrst bibliografij. V tej fazi smo se odločili, da zagotovimo dve osnovni sku- pini izpisov in ju vključimo v COBISS3/Katalogizacijo, COBISS/OPAC in bibliografije. Ti dve skupini izpisov sta: 1. Tradicionalni izpisi po shemi ISBD z imensko znač- nico v eni pisavi. Oblika imena v drugi pisavi je namenjena samo izpisu napotila v imenskem registru bibliografije. 2. Uporabniški izpisi, pri katerih se imena izpisujejo vzporedno v obeh pisavah. Izpisi so prilagojeni uporab- nikom, ki uporabljajo katero koli od teh dveh pisav. zAKLjU^EK Začetni modeli bibliografskih in normativnih zapisov s ponovljivimi podatki in tudi raznovrstno zamišljeni izpisi odražajo nov pristop k uporabi pisav v tretji generaciji programske opreme COBISS. Ker prehod segmenta COBISS3/Katalogizacija na nove tehnološke rešitve še poteka, nov pristop k uporabi različnih pisav še ni pov- Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV M T 71ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 sem zaživel v praksi. Nov izziv za uporabo različnih pi- sav v sistemih COBISS bosta predstavljala prehod bibli- ografske baze podatkov na ORACLE in začetek uporabe standarda UNICODE v bibliografski bazi podatkov. Do takrat bo z načrtovanim uporabniškim testiranjem novega pristopa k uporabi pisav v segmentih COBISS3/Katalogi- zacija in COBISS/OPAC ter v bibliografijah naš strokovni pogled na uporabo pisav dopolnjen z najpomembnejšim – uporabniškim pogledom. Reference COBISS3/Katalogizacija: priročnik za uporabnike, 2014. [online] Maribor: IZUM. Dostopno na: http://e-prirocniki.izum.si/Entry- FormDesktopDefault.aspx?tabid=38&type=manual&manual= 1_COBISS3_Katalogizacija_svn (Dostop z uporabniškim imenom in geslom) [17. 11. 2014]. COMARC/A format za normativne podatke: priročnik za uporabnike, 2012. [online] Maribor: IZUM. Dostopno na: http://e-prirocniki. izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx?tabid=38&type=manua l&manual=Comarc_A_svn (Dostop z uporabniškim imenom in geslom) [22. 12. 2014]. COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike, 2013. [online] Maribor: IZUM. Dostopno na: http://e-prirocniki. izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx?tabid=38&type=manual &manual=1_Comarc_B_svn (Dostop z uporabniškim imenom in geslom) [17. 11. 2014]. Statistika vzajemne katalogizacije, 2014. [pdf] Dostopno na: http://www.cobiss.net/doc/stat_kazalci_2013.pdf [17. 11. 2014]. Hopkinson, A. ur., 2008. UNIMARC manual: bibliographic format. 3rd ed. München: K. G. Saur. Ljutova, A. G. (Лютова, А. Г.), et al., 1989. Ръководство за азбучни каталози на книги (Rukovodstvo za azbučni katalozi na knjigi). София : Нар. библ. Кирил и Методий. Verona, E., 1986. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih katalog: dio 1, odrednice i redalice. 2. izmijenjeno izd. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo. Willer, M. ur., 2009. UNIMARC manual: authorities format. 3rd ed. München: K. G. Saur. COBISS.SI Virtualna knjižnica Slovenije: vzajemna baza podatkov COBIB.SI, 2014. [online] Dostopno na: http://cobiss6.izum.si/ scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=11015007 66&fmt=11&lani=si [19. 12. 2014]. COBISS.MK Виртуелна библиотека на Македонија (Virtuelna biblio- teka na Makedonija), Заемна база на податоци (Zaemna baza na podatoci) COBIB.MK, 2014. [online] Dostopno na: http://www. vbm.mk/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=2 63983616&fmt=11&lani=mk [19. 12. 2014]. COBISS.SR Виртуелна библиотека Србије (Virtuelna biblioteka Srbije), Узајамна база података (Uzajamna baza podataka) COBIB.SR, 2014. [online] Dostopno na: http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?com mand=DISPLAY&base=99999&rid=189893900&fmt=11&lani= sc in http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base =99999&rid=516896093&fmt =11&lani=sc [19. 12. 2014]. Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV