uutiftrnrmutt^ SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM 1 S AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA mxixriTiTiitTm] AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 170 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 29, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLV1U Zed. države so pri volji opustiti pritisk na Jugoslavijo j Toda Tito naj izpolni svojo obljubo in povrni škodo glede letal Washington. — Pomožni drža.' vni tajnik Acheson je rekel, da1 so Zed. države pripravljene opu-1 fctiti vsako nadaljno akcijo proti Jugoslaviji, če maršal Tito iz-' polni svojo obljubo glede povrnitve škode za izstreljena letala in "bite letalce. Acheson je rekel, da je napra-vil Tito dozdaj samo ustno oblju- ( ho na ameriški ultimat in da' ameriška vlada zdaj čaka nadalj-1 Ne akcije od strani Jugoslavije.1 Ce bodo Zed. države prednesle' zadevo pred koncil združenih na_ I rodov ali ne, je vse odvisno od bodoče akcije Jugoslavije. Ako Tito povrne škodo za le-1 tala in letalce ter da črno na belem obljubo, da Jugoslavija ne bo več streljala na ameriška letala, potem bodo Zed. države to zadevo položile na mizo, je izja-1 vil Acheson. Rekel je tudi, da bo Prišlo z Jugoslavijo do kakega sporazuma, da ne bo v bodoče Več prišlo do spopadov med ame-' riškimi in jugoslovanskimi četami na meji v Julijski Benečiji, pri katerih so vedno Jugoslovani kršili zakone. _n__i TUKAJ BO ZASTALA VSA GRADNJA 18 gradbenih unij bo pustilo danes delo v Cleve-, landu V Clevelandu bo danes zastalo vse delo pri zgradbah, komerci-jalnih, hišnih in industrijskih, ko pusti delo kar 18 stavbinskih unij. Te unije imajo do 24,000 članstva, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji. Te unije bodo pustile delo v protest proti uniji karpenterjev, ki je vzela vse svoje člane od gradnje komercijalnih in industrijskih zgradb. Včeraj so bili 4 ure na posvetovanju zastopniki unije karpenterjev in zastopniki drugih 18 Unij, pa niso mogli priti do nika. kega sporazuma. Nato je vodstvo 18 drugih unij sklenilo, da odpokliče vse svoje člane od stavb, ki so v delu. Potem je izjavila pa še unija voznikov, da bo ustavila ves dovoz materijala k zgradbam. Unija karpenterjev je vzela svoje člane od dela pri komercijalnih in industrijskih zgradbah kot protest, ker vladni odbor za plače ni dovolil 25 centov povi-i ška v mezdi, ampak samo 22 in pol centa. Unija je nato poslala i vse svoje člane na delo k hišam za vojne veterane. Nikomer ne gre v nos, kam plujejo naše ladje, pravi admiral Moskva dolži Zed. države, da se hočejo ponašati s svojo močjo Washington. — Admiral William Halsey je včeraj izjavil, da ne gre nikomer v nos, kam pošljejo Zed. države svoje bojno brodovje. Mornarica ima prosto pot na visokem morju, ne glede na proteste drugih držav, je rekel admiral, ki se je proslavil v vojni z Japonsko, ko je poveljeval bojni flotili. Admiral je rekel, da plujejo ladje kjerko i hočejo, samo da ne zaidejo v teritorijalne vode dru-1 gih držav. "In mi bomo poslali naše ladje, kamor bomo mi ho-1 teli," je odločno izjavil bojeviti1 pomorščak. To izjavo je podal admiral na obtožbo radija iz Moskve, da so • I poslale Zed. države svojo bojno f lotilo v Sredozemsko morje po zadnjem sporu z Jugoslavijo, da bi pokazale Balkanu svojo moč ter mu s tem imponirale. Komunistični list Daily Worker v Londonu je tudi napadel križarenje ameriške bojne floti, le v Sredozemlju kot "pravcati zgled gangsterske diplomacije," ki ogroža tako angleške kot ruske interese. Cena mesu bo poskočilai i j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice AMERIŠKA DOMOVINA ZUlItA PRISPEVKE ZA BEGUNCK ROPARJI SO TEPLI NOČNEGA VARHA IN GA OROPALI Sinoči so priš-li 3 roparji v A. Shaw Co.. kjer je skladišče za starino na 976 E. 67. St. v Clevelandu. Nočni paznik Josip Gršič pripoveduje, da je ob 9 zvečer ravno obhodil ves prostor, ko so še pojavili neznanci, rau nastavili na prsa samokres, nakar: so se spravili na dve blagajniči. Ob 10 zvečer Je šel eden ro-, parjev s paznikfm"okrog, kot' mora ta napraviti obhod vsako ; uro in enako tudi ob 11. Do takrat se je roparjem posrečilo vdreti v blagajne, kjer so do-; bili samo $32.04. Enkrat v tem času je zazvonil telefon. Roparji 1$o pazniku ukazali, naj odgovori. Klical je eden lastnikov. Gršič je rekel v telefon; "Ne morem govoriti zdaj! Roparji!" Tedaj ga je eden roparjev udaril po glavi z železnim drogom, nakar so, zbežali. , . -----— OPA ima 600 agentov da bodo zatrli črno brio i avtomobili Novi avti se prodajajo za 100% dražje, kot je pa od OPA določena cena Washington. — OPA je šla na celi črti v boj proti črni borzi pri prodaji avtomobilov. Najela je dodatnih 200 agentov samo za to, tako, da jih je zdaj vseh 600. črna borza z avtomobili cvete po vsej deželi, trdi OPA. Novi avtomobili se prodajajo za 100% J dražje, kot je pa postavna cena, ali za $1,500 do $1,600 višje kot je od OPA določena cena. Taki dobički so sicer bolj redki, pravi OPA, toda $400 do $500 nad postavno ceno pri prodaji novega avtomobila je pa nekaj vsakdanjega. Pred nekaj dnevi so vladni agentje razbili tako črno borzo v fceesville, N. C.,'kjer so aretirali 6 moških. Štrli so črno borzo z avti ki je delala kupčija do $100,-000,000. Agentje so kupili 5 rabljenih avtov na odprtem trgu in za vsakega so plačali vse do $300 nad postavno ceno in to z zaznamovanimi bankovci. Sledila je aretacija. V Bostonu so na sledu drugi laki črni borzi z avti, ki seže v 5 drugih držav, kjer prodajajo avte za $1,000 nad postavno ceno. ' Razne najnovejše svetovne vesti BELGRAD — Sodna obravnava proti generalu Rupniku, ki je trajala 7 dni pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, je bila včeraj končana. Rupnik je bil pod obtožbo, da je ob času okupacije sodeloval z Nemci. Sodišče bo izreklo obsodbo jutri. :|t i;c RIM — Italijanska vlada se je podala zahtevi partizanov, katerih je na tisoče še v hribih, nakar so izjavili, da bodo odložili orožje. Zahtevali so, da se jih nastavi v policijski in drugih službah ter da se jim povrne škoda, prizadjana tekom vojne na njih posestvih. * * * MOSKVA — Sem je dospel direktor UNRRA, Fiorello La-Guardia in njegov sin. Ruske oblasti so ga sprejele z odprtimi rokami. Dospela sta z letalom iz Ukrajine in bosta tukaj do petka. * i'.! * » PARIZ —• Zunanji ministri velikih štirih se bo'do sestali danes popoldne ob štirih, da najdejo kako pot, po kateri bi mirovna konferenca uspešno in hitreje delovala. * :;< * t AJDOVŠČINA — Včeraj so jugoslovanske oblasti izročile 88. ameriški diviziji 5 belih krst, v katerih so bili ostarfki trupel ameriških letalcev, ki so jih Jugoslovani iztrelili blizu Bohinja Izročitev je bila uradno izvršena na Morganovi črti pri Ajdovščini. Jugoslovanski major, ki je bil poveljnik bojnih letal, ki so napadla neoboroženo ameriško prevozno letalo, je stopil pred S ameriškega generalnega majorja Moore.a, mu salutiral in rekel: i "Jako mi je žal. Zagotavljam vam, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Tako mi je naročil maršal Tito, uradno in osebno." Jugoslovanski zdravniki niso mogli ugotoviti, če so v krstah ostanki 4 ali 5 letalcev. Tako je bila 5. krsta samo simbolnega pomena. Zmerjanje in psovanje wed delegacijo na mirovni konferenci se nadaljuje _ Pariz. — Razen da se delega-C1ja na mirovni konferenci pridno obklada ž raznimi psovkami, r,e pride nikambr naprej. Vče-raJ je delegacija z 15 proti 2 glasovoma porazila predlog av-| stralske delegacije, da bi se pla-| cevanje vojne odškodnine odloJ žilo za 6 mesecev, v tem času naj bi pa posebna komisija pregle-dala, če more dotična država Vojno odškodnino tudi res plačati. ' Pri tem je prišlo do ostrih be-sed. Jugoslovanski delegat Edvard Kardelj je napadel avstralske delegate: "Vi itak ne zastopate Avstralije, vi ste samo agentje angleškega imperija." Avstralski delegat Hodgson je skočil pokonci in zabrusil Kardelju : "Kdo je pa vam spisal go-vor, a?" Vmes je posegel ruski komisar Molotov in zavpjl avstralski delegaciji: "Vi ponudite prijatelju stol, ko se hoče pa vsesti, mu ga spodmaknete. Takih špasov si tukaj ne dovoljujemo." Novozelandski delegat Jordan je očital Kardelju: "Ali je to del petletnega načrta, da nas držite tukaj, dokler bomo vsi pomrli?" "Ali ne morete ustaviti tako po ver j en je?" je tedaj zavpil Mo. lotov na predsednika zborovanja. -o- Vprašanje pa je, če bodo tudi volili Washington. — števni urad naznanja, da bo letošnjo jesen v Zed. državah rekordno število volivcev in sicer 91,000,000. Vsi ti bodo imeli volivno pravico. Koliko jih bo šlo na volišče, je Pa drugo vprašanje. Da le ne bi prekopali zdaj vse mesto Minneapo.is. — Delavci, ki so Popravljali nek pločnik, so našli Pod njim bogat zaklad — 6 ste-kenic finega žganja. Mesto se boji, da bodo hoteli delavci zdaj i&zbiti pločnike po vsem mestu iti iskali — takih zakladov. Zed. Mm so proti Albaniji, da bi postala članica U. N. Ameriška delegacija se je poslužila vetiranja proti ruski lutki i Višja cena klavni živini bo v veljavi v nedeljo o polnoči, višja' cena mesu v mesnicah bo pa sto- j : pila v veljavo šele 9. sept. I Anderson je ukazal OPA, naj j zviša ceno goveji živini za $2.25 J i pri 100 funtih, prašičem pa za I $1.40. Ta cena je baziran^ v I Chicago, za drugod bo treba pa j še dodati prevoz in druge stro-' ške. Nova postavna cena bo za pra-l šlče $16.25 za 100 funtov, dočim je bila 30. junija $14.85. Nova cena za govejo živino bo pa $20.25 za 100 funtov, dočim je bila 30. junija $18. Ta cena je za $5,25 manjša za I prašiče, kot jih plačujejo danes | in za $9.75 manjša za govejo žiJ | vino, kot prinese danes. Govejo! j živino plačujejo danes po $30 za i 100 funtov. * I Poljedelski tajnik je tudi uka-I zal, da se zviša cena paradižnim j konzervam, kante št. 2 in sicer i 2 centa za kanto. j Klavna živina od 30. junija do danes ni bila pod kontrolo OPA, Pod kontrolo jo je pa zopet spravil vladni kontrolni odbor, ki je rekel, da so cene mesu neupravičeno visoke in nevarne inflaciji. -o-— Varnostni koncil ima polne roke dela, da miri razburjene duhove Lake Success, N. Y. — Koncil združenih narodov je prav v taki kaši kot je mirovna konferenca v Parizu. Nič drugega kot sam prepir, natolcevanje, tožbe drug čez drugega. In vse to se godi med zavezniki, ne smemo pozabiti. Koncil mora rešiti sledeče kočljive zadeve: , Ukrajina je vložila obtožbo proti Grčiji, da ogroža svetovni mir, ker hoče nekaj ozemlja od j Albanije. ; Jugoslavija zahteva, da se sprejme Albanijo kot članico v zvezo združenih narodov; podpirajo jo Rusija, Grčija je proti. Rusija zahteva sprejem Albanije in Zunanje Mongolije; Kitajska je proti. Rusija je proti sprejemu Transjordanije, Irske in Portugalske. Francija je proti sprejemu j Siama. ■ i Eden izmed petih "velikih" s svojim vetom lahko prepreči sprejem katere koli države v to ; zvezo. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) Lake Success, N. Y. — De'e-gacija Zed. držav pri koncilu1 združenih narodov je včeraj ne-1 omajano stala proti sprejemu! Albanije v zvezo združenih naJ rodov. Ravno tako ni dopustila' v zvezo Zunanje Mongolije. Obe; protežira Sovjetska Unija. Ameriška delegacija je vloži-' la predlog, da se pripusti v zveJ zo vseh 8 prosilcev, med tem i j Albanijo in Zunanjo Mongolijo.' Proti temu je bil ruski delegat] Gromikov, nakar se je ameriška j delegacija protivila vzeti v zvezo gornji dve državi. * Proti sprejemu Albanije v zve.1 zo je govorila grška delegacija.1 Za Albanijo bo pa danes govoril jugoslovanski zastopnik. —--o—-— Iz raznih naselbin Buenos Aires, Argentina, — Dne 23. maja je umrla Marija Suligoj, roj. Bone in doma iz Solkana na Primorskem. Zapušča moža in sina. — Umrla je tudi Marija širok, roj. Drašček in doma iz Solkana. — Dalje je umrl Leopold Madon, ki zapušča ženo in hčerko. — V staro domovino sta odpotovala Mirko Ličen in Ivan Košuta, oba doma iz Oseke pri šempasu na Primorskem. Elm Grove, W. Va. — Dne 4. avg. je v Bližnjem Valley Gro-vu umrl Anton Novak star 55 let. Slovan, Pa. — Tukaj je umrla Ana Marvosh, doma iz okolice Suhor pri Metliki, Bela Krajina. Zapušča moža, sina in sina-ho ter vnuke in več sorodnikov, Imperial, Pa. Dne 3. avg. je umrl Anton Župančič, star 21 let in rojen tukaj. Preteklega maja je bil odpuščen iz vojaške službe. Zapušča starše, šest bra. tov in dve sestri. Presto, Pa. — Dne 16. avg. j< naglo umrl Frank Skerl ml., staj 29 let. Zapušča ženo, sina, star še in štiri brate ter eno sestro. Nekaj časa je bil vesel najdene denarnice Seattle, Wash. — Ralph Korth je veslal v bližnjem jezeru. Na Vodi opazi usnjeno denarnico, ki jq naglo pobere. V njej je našel $80. Ves vesel hoče deti denarnico v žep, ko opazi, da je to prav tista, ki mu je padla iz žepa, ne da bi opazil. IZ AJDOVŠČINE. — Za poznanje razmer v coni B vam morda more dobro služiti odlomek pisma, ki sem ga dobil iz Ajdovščine. Piše mi znanec o tem, kako težko je kako stvar dobiti in nadaljuje: "Včasih smo imeli pri nas sijajno založene trgovine. Naši trgovci so sloveli radi svojih trgovskih spretnosti. Sedaj se je to čisto sprevrglo. ' Izložbena okna so prazna, prazni so pa tudi notranji predali in police. Ne dobiš niti najbolj vsak-: danjih predmetov: kozarcev, nogavic itd. Edino eno sredstvo ti še odpre kako skrivno zalogo, če pokažeš trgovcu italijanske lire, potem mogoče pride kaka malenkost, ki jo nujno potrebuješ na dan. Za okupacijske lire, ki jih je vpeljala jugoslovanska ' okupacijska oblast, ne dobiš ni-■ česar. Teh se ljudje boje kot hudič križa. GRGAR. — Prijazni Grgar, ki tako mikavno leži v plodni ravnici za sveto Goro, je bil do zadnjega časa mirna kmečka vas. Sedaj je postal sedež okrajne oblasti, ki obsega vso Banj. ško planoto s čepovanom in Trnovsko planoto vred. Vas je dobila lepo vrsto uradov z velikim štabom partizanskega uradni-(Dalje na 2. strani) He odlafejfe! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. OHLAPNA ŽENSKA OBLEKA NI VARNA OKROG PEČI V DOMAČI KUHINJI Odide v Petina.— Joe Ponikvar iz 715 E. 156. St., ki je bival čez 20 let v Clevelandu, odide v Forest City, Pa., kje bo zH stalno ostal. Nastanil se bo pri svoji sestri Mrs. Frances Derk. Znanc a šiče— John Zore, 118 Townsend Ave., Girard, Ohio, bi rad zvedel za naslov Lovrenca Zupančiča, doma iz Stana pri Mirni na Dolenjskem. Po domače se je reklo pri Gugmanu. Ce to -am čita, ali če kdo ve za njegov naslov, je prošen, da piše Mr. Zoretu. Vile rojenice— Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Ray Tro-ha iz 19407 Shawnee Ave., in jim pustile ' za spomin zalo hčerko, ki je tehtala 7 funtov in 6 unč. Krstili so jo za Elizabeth Ann. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. Ropret iz 19601 Kildeer Ave., ki sta zdaj prvič stari a ta in stara mama, Mr. in Mrs. Troha iz Miller Ave. imata pa že drugič to veliko in prijetno čas. Naše čestitke! Poroka— V soboto ob 10 dopoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca gdč. Helen Tomažič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Tomažič iz 8804 Vineyard Ave, in Mr. Anthony Jerman, sin Mr. in Mrs. Andy Jerman iz 792 E. 232. St., Euclid, O. Ženin je slutil 3 leta Strica Sama in od teh dve leti in pol na Aleut-skih otokih. Januarja je bil častno odpuščen. Vse najboljše želimo mlademu paru v no-, vem stanu. St. Clair Rifle klub— V nedeljo 1. sept. ob 9 dopoldne bo seja St. Clair Rifle kluba. popoldne bodo pa strelske vaje. Klub vabi popoldne tudi \'se prijatelje, ker bo na razpolago dober prigrizek in vse, kar spada zraven. Bilo .srečno— V soboto ob 8 se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Angela Mencin iz 1178 E. 61. St. in Mr. Benny Krečič k 206. ceste. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. F zakonski stan— V soboto 31. avg. se bosta poročila ob 9 dop. v cerkvi sv. Lovrenca Miss Mary Lipoglav-sek (Lipnis), hfcerka Mr. in Mrs. L i p o g 1 a všek i/. 7534 Broadway Ave., in Mr. John Simko. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. i . ' V :- P V t " '' ' ! Prememba seje— ; Radi 'Delaviskega praznika , društvo sv. Marije Magdalene j št. 162 KSKJ ne bo imelo seje v pondeljek, ampak drugi ve* ; čer, 3. sept. v istih prostorih. Naj urne suknjo— Mrs. Mary Zdravje, 554 E. 149. St. prosi dotoičnega voznika, s katerim se je v nedeljo peljala domov s slavnosti v SDD na Waterloo Rd., naj ji vrne suknjo, ki jo je pozabila v avtu. Voznik je bil Slovenec, toda ga Mrs. Zdravje na pozna. -o- Pazite se, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni luči in o pravem času, sicer vas službujči policist lahko povabi na sodnijo. Poljedelski tajnik je naročil OPA naj dvigne ceno kla j vni živini, kar bo imelo za posledico, da bo cena govedini in svinjini višja tudi na drobno. Washington. — Poljedelski tajnik Anderson je ukazal OPA, naj dvigne ceno klavni živini nad ono, ki je bila urad-1 no določena 30. junija. To pomeni, da bo cena govedini pri prodaji na drobno za kakih 6 centov višja, dočim bo cena svinjini od 2 do 3 centov višja kot je bila 30. junija. Clevelandski varnostni direk-tor* Frank D. Celebrezze pravi, da vsako leto umrje v Ameriki najmanj 1600 žensk za opeklina. I mi, ki jih dobe vsled nesreče v 'domačem stanovanju. In če do-^ damo k temu še podobne nesreče 1 otrok, bo skupno število večje kot J- za Vse druge nesreče vsled ognja.1 Ohlapna krila, dolgi rokavi ali ! ohlapne domače suknje, delane iz lahkega blaga, so sicer lepe,1 I toda so zelo nevarne okrog1 ognja. Mala iskrica zadostuje in obleka je v plamenih. Dolge in ohlapne rokave naj si gospod-nja pri delu v kuhinji zaviha. Dolge in ohlapne suknje tudi ni-, so pripravne za v kuhinjo. , Ako si ženska nekoliko opeče kožo, če ima zavihane rokave, se to kmalu pozdravi. Pomisli naj, kaj bi se zgodilo, če bi nosila dolge rokave in bi prišli v bližino ognja, ko bi bila v trenutku vsa obleka v plamenih z vsemi možnimi posledicami. s AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 29, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio _Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; ta Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto ta.00. Za Ameriko pol leta (4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, fistrt leta 12.50. Posamezna Itevllka stane 6 centov. _ SUBSCRIPTION RATES: United States 17.00 per year; Cleveland and Canada by mail $800 per year. V. S. N00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $450 for 6 months. U. S. $2.50 for S months. Cleveland and Canada by mall $2.75 tor 3 month*. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months. $2.50 for > months. Single copies 5 cente each. Entered as second-class matter January 6th 1608. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1870. _ 83 No. 170 Thurs., Aug. 29, 1946 s tistim odlikovanjem med ameriško javnost v teh dneh. Jej, česa človek vsega ne stori za čast. . . * * x« Kaj pravite, kaj bi se zgodilo z organizacijo ali poedin-cem, ki bi danes v Jugoslaviji obsodil "grdo propagando," ki se vodi tam proti Zed. državam? In da se taka propaganda, ki je še več kot grda, tam v resnici vodi proti naši novi domovini, to ve vsak razen Prosvetašev in drugih takih "tovarišev." .,.,,..-,.,. .T.. r- . r ...r , |-rr-rrtiriii rnnmiit« I i BESEDA IZ NARODA t l t Prisrčna zahvala Pismo iz Julijske krajine Vznemirjenje radi razkosanja in uničenja Slovenskega Primorja, ki so ga .sklenili "štirje veliki," se še ni poleglo. Ljudje so pobiti, zanemarjajo svoje vsakdanje posle in tuhtajo. V svoji žalosti se love za rešilnimi vejicami in se tolažijo s sedanjo mirovno konferenco. Nenaravna razdelitev dežele jim ne gre v glavo in je ne smatrajo za mogočo. Pri teh bridkih razmišljanjih jim postaja vedno bolj jasno, da so glavni krivci naše narodne nesreče komunisti, ki so. s svojo nenasitno pohlepostjo in zdražbarijo izzvali odpor demokratičnih zaveznikov.. Zato narašča srd na sleparsko OF, ki je s svojo rdečo zvezdo in noro podivjanostjo dosegla, da smo se Slovenci in Jugoslovani sploh zasovražili pri vsem zapadnem svetu. Slovenec in komunist najbolj zoprnega kova sta postali istovetni besedi, inačici. Partizanski oblastniki se zavedajo, da je njihov vpliv na tehtnici. Vsled tega napenjajo vse strune, da bi se obdržali pri koritih. Povsod v podeželju in v mestih v pasu A in B so podvojili svoj pritisk. Da bi ljudje ne prišli do ravno-vestnosti in treznega gledanja se večer za večerom vrše mitingi, zbori, predavanja, manifestacije. Ljudje ne pridejo do sape, so kot v kotlu, okrog njih neprestano žlobudra raz-penjena voda. V takih razmerah ni nič čudnega, če doživite, kar je doživel nek moj prijatelj. V Gorici je srečal znanca, ki se smatra za velikega partizanskega modrijana. V razgovoru, ki se je med njima razvil, je prišlo takoj na vrsto vprašanje Gorice. Moj prijatelj je poudaril', da je nesrečna OF in njena komunistična politika glavni vzrok, če bomo izgubili Gorico. Partizan je ugovarjal in mirno rekel, da Slovenci ne smemo biti tako malodušni: "Saj smo vendar s prvo vojno že nekaj dosegli, sedaj bomo tudi nekaj in tretjič bomo vse!" Na ugovor: "A zakaj mora priti do tretje vojne, ko bi že sedaj lahko dosegli vse, če bi bili pošteni in pametni?" je mož previdno molčal. Ta krvoločna miselnost, to brezvestno igračkanje z novo vojno vas ne sme nič presenetiti. Pomisliti namreč morate, da se ofarji in terenci, zvesti člani OZNE, v podkrepitev svoje ustne propagande zelo često poslužujejo krvavih groženj in tudi dejanskih nasilstev. Zlasti v onih predelih v pasu A, ki so določeni, da bodo priključeni Titovini, žive ljudje v večnem stradu. Onim, ki niso njihovi, groze javno s poboji, obešanjem itd. "Še bomo klali!" je klical po vasi B. neki partizanski.funkcionar. S takimi divjaškimi metodami lahko zmehčate in zmr-vite ljudi in preženete vsako samostojno misel. Ko imate tako vzdnožje, potem se lahko tako krvavo norčujete iz nesrečnih podložnikov, kot je storil to v zadnjem času ministrski podpredsednik, veliki komunistični polbog Kardelj, ki je radi ustanovitve samostojne tržaške države napadal zapad-ne velesile in pel slavo Molotovu, ki je pa v resnici ravno tako glasoval za tržaško državo kot ostali trije zunanji ministri. In ta lažni slavospev je priobčilo vse partizansko časopisje! Ljudi-tovariše je treba ustrojiti! Kaj pravite Med tem, ko se ves svet zgraža nad gnusnim činom komunistične Jugoslavije, ki je hladnokrvno ubila 5 ameriških neoboroženih letalcev, je konvencija SNPJ- na Evelethu, Minnesota, torej na tleh Zedinjenih držav ameriških, sprejela resolucijo, ki govori v 2. točki dobesedno: ' Vehement-no obsoja grdo propagando v ameriški javnosti proti novi Jugoslaviji." Prosveta, ki to naglaša na prominentnem mestu, ni do danes še z eno besedo obsodila uboj ameriških letalcev, torej sodržavljanov urednikov pri Prosveti. Zato res ne vemo, ali so uredniki Prosvete in podpiratelji tiste "resolucije" ameriški državljani, ki bi se morali potegniti za pravice ameriških sodržavljanov, ali so še vedno zvesti državljani tiste države, ki pobija ameriške državljane. Tista resolucija tudi prav nič ne kaže, da ima SNPJ poslovnico v Zed. državah, ampak bolj kaže, kot bi bila podružnica Titovine. Zares, prav vzorna hvaležnost napram deželi, ki jim je dala streho in kruh. Pazite, da se Stric Sam tega ne bo nekega lepega dne naveličal *n prijel: za predolg jezik. i'fi >Jc Jji Ko so bili v Ameriki tisti komunistični agitatorji iz. Jugoslavije, katerim so naši ameriški "tovariši" tako brumno hodili ploskat po narodnih domovih, so se vozili od enega kraja d<> drugega, z eroplani. Vsaj v Cleveland so se tako nofcel pripeljali na tukajšnje letališče. In vendar ni nikomur prišlo ,na misel, da bi jih sklatil z zraka, kj>t so to storili v Jugoslaviji z ameriškimi letalci. To ameriško demokracijo je menda imela konvencija SNPJ v mislih, ko je obsojala "t<> grdo propagando proti novi Jugoslaviji." :J« K' ij: Radovedni smo, da če bodo tisti, ki so bili odlikovani od jugoslovanske vlade (sedanje Titove vlade), tisto odlikovanje vrnili, odkoder so ga dobili. Zelo bo namreč čudno zgledalo, če se bo kdo tukaj v Ameriki bahal z odlikovanjem od vlade, čije bojna letala ubijajo ameriške letalce. N!e verjamemo, da bi še tak odlikovanec ali odlikovanka upala Cleveland, O. — Tem potom se želim iskreno zahvaliti mnogim našim ljudem, ki so darovali v "Brodnickov sklad" in vsem tistam, ki so trdo delali, da je ta kampanja imela uspeh. Moja prisrčna zahvala naj velja sledečim: društvo Najsv. Iemna fare sv. Vida, pod katerega vodstvom se je vršilo to zbiranje darov; izvršnemu odboru pod vodstvom Michael Kolar'ja; Baraga Glee Club; St. Lawrence Dance Committee pod vodstvom Vickie Hočevar in Jo Hočevar; St. Vitus Holy Name Dance Committee; orkestri Pete Sokach, Lee Novak, Herb Walker, Johnny Pecon, Jimmy Kozel, Lou Trebar in Kauchnik fantje; farani fare sv. Vida, Marije Vnebovzete in sv. Lovrenca; Msgr. B. J. Po-nikvra, Msgr. Vitus Hribar, Rev. Francis Baraga, Rev. Joseph Celesnik, Rev. Victor Tome, Rev. Cimperman in številna društva in klubi, katerih pa je preveč, da bi mogel vse poimensko navesti. Mojo najlepšo zahvalo naj prejme tudi uredništvo Ameriške Domovine za veliko delo, ki ga je vršilo v času te kampanje. Krasna "Gruen" zapestna ura z vrezanim napisom "Brod-nick Fund Committee" mi bo najdragocenejši zaklad v življenju kakor tudi knjiga, v kateri so vpisana imena darovalcev. Še enkrat vsem skupaj prisrčna zahvala in Bog naj vam povrne vsem. Joseph J. Brodnick, Molly, soproga in sinček Joseph. -o-— Zabava društva Soča Cleveland, O. — Društvo So: ča št. 26 SDZ priredi svojo zabavo v nedeljo 1. septembra 1946 na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne. Društvo je sklenilo, da priredi to zabavo, da se skupno kot delavci snidemo in zabavamo v namen našemu delavskemu prazniku. Torej, člani in članice, udeležite se prav gotovo t.e svoje zabave ter pripeljite s seboj, tudi svoje prijatelje. Vljudno je vabljeno tudi članstvo bratskih društev in "splošno cenjeno občinstvo od blizu in daleč na po-sftt. Kar se tiče postrežbe, delujejo naši člani tako, da bo vsak posetnik dobro in v zado-voljnost postrežen. Za ples bo igral izvrsten Stanley Skaza orkester. Zabava se vrši tudi v slučaju slabega vremena. Torej na veselo svidenje 1. septembra na vrtu Doma zaipadnih Slovencev n,a G818 Denison Ave. Z bratskim pozdravom, Joseph Miklus, tajnik. Posnemanja vredno — * Cleveland (Newburgh), O.— Pred časom sem pohvalil roj'a-ke v Maple Heights, ki so tako lepo sprejemali prodajalce delnic, katere bodo dvignjene 2. septembra. Namen teh delnic je, pomagati rojakom v begunskih taboriščih. Zelo pa sem bil presenečen, ko je pevsko društvo Planina podpisalo 35 knjižic. Vem, da so člani tega pevskega zbora požrtvovalni, dobri fantje in možje, ki povsod upa vrniti v svojo domovino, radi uzemite knjižice. Nikdar pa ne recimo: Zakrivili so, pa naj še trpijo. To ni lepo in tudi ni prav. Še enkrat poudarjam : ne sodimo, da ne bomo sojeni. J. Resnik. radi sodelujejo. To pa zato, ker v njih prsih živi in sodeluje plemenito srce, zato so tudi z veseljem priskočili na pomoč nesrečnim beguncem. Vem pa tudi, da je pevsko društvo težko vzdrževati. Kamor so povabljeni, povsod imajo stroške, pa se še žrtvujejo in pomagajo trpečim rojakom. Hvala vam. Pa tudi drugi rojaki so se kaj dobro obnesli v Maple Heights, saj sta Mr. John Fortuna in Mr. Albert Lipnus prodala 87 knjižic. Pa tudi Randall je vselej, kadar vprašamo za pomoč kaj radodaren. Tudi tam se je prodalo 30 knjižic. Prav lepa vam hvala Randollčanje. Pri Mr. Turku sem se seznanil z Mrs. Rozman. To' vam je prav prijazna žena, kakor tudi njena hči in sinaha. Res vas je Bog obiskal z velikimi križi, ko ste zgubili sinove, od katerh ste imeli le veselje. Toda, božja pota so nam Zemljanom nera-zumljva. Udajte se v usodo, da-si je težka. Vaši sinovi so v večnosti že pri Bogu; vaša žalost pa vam spleta krono trpljenja za večno veselje v nebesih. Saj niste sami v trpljenju. Tisoče in tisoče mater žaluje po vsem svetu za izgubljenimi sinovi. Pomislimo samo na slovenske matere v nesrečni Sloveniji. Koliko mater je bilo priča, ko so sovražniki mučili njenega sina ali hčer in vse izmučene potem tudi umorili. Koliko slovenskih mater danes ne ve za svoje sinove ali hčere, ki -so razgnani po vsem širnem svtitu. Pa še huje pa je za ljubeče materino srce, ko jih je mati lepo krščansko vzgojila in sedaj pa so rabi j i svojih lastnih rojakov. Nesrečni komunizem, ki je zajelo našo lepo slovensko domovino, je strašna kazen za naše rojake. Toda Bog ima svoje namene, za katere mi ne vemo. Mislim pa si, da tiste matere, ki so vzgojile sedanje voditelje Jugoslavije, imajo več prilike in pravice za žalovanje kakor matere, katerih sinovi so dali svoje mlado življenje po krivdi drugih. TolaJžbo vsem. Bogu pa prepustimo sodbo. Pomagajmo pa, kjer moremo. Liga katoliških Slovencev v Ameriki se je zavzela, da v Ohio spravimo skupaj $10,000. Ako bi vsi Slovenci tako sodelovali kakor so Maplehajčani in Randalčani, bi bilo gotovo veliko več kakor $10,000. Zato pa so prošeni vsi, ki imajo knjižice v prodaji, da se potrudijo še ta teden in prodajo kar največ morejo. Vsakdo, pa naj misli že kakor hoče, naj vzame vsaj eno knjižico. Kdor bi je pa slučajno ne dobil, naj se zglasi pri meni in jo bo gotovo dobil. Nagrad bo pet, prva sto dolarjev, 50 dolarjev druga, tretja 25, četrta 15, peta 10 dolarjev. Res lepe ngarade. Pa to še ni vse. Pravo nagrado pa vam bo dal Bog vsem, kateri vzamete vsaj eno knjižico. Saj je Bog sam rekel: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, nag sem bil in ste me oblekli. Kar storite enemu izmed mojih najmanjših, storite meni. Tudi begunci so lačni, brez obleke. Storite jim dobro in tudi Bog, ki vse dobro plačuje, bo rekel: Delali ste dobro na zemlji, pojdite v nebeško kraljestvo, katero je pripravljeno za vse tiste, ki imajo usmiljeno s roe.' Zato rojaki, ne iz dobička na zemlji, pač P» iz ljubezni do Boga in iz usmiljenja do svojega sorojaka trpina, ki se ne le: Samopašna politika komunistične partije in njene sleparske ustanove Osvobodilne fronte je zakrivila, da je svet štirih zunanjih ministrov, vstevši ruskega, sklenil, da se Slovensko Primor-je razkosa. Ta sklep bo sedanja mirovna konferenca v Parizu v glavnem gotovo potrdila. Na-rodni in državni program primorskih Slovencev je s tem razbit. Ker goriški Slovenci pod Italijo ne marajo živeti, pod Jugoslavijo pa ne morejo, je "Slovenska narodna demokracija," demokratična organizacija primorskih Slovencev sklenila delati na to, da se Gorica z njenim zaledjem pridruži svobodni tržaški državi. — Zdi se, da bo tudi to prizadevanje prazno, četudi je z narodnega stališča razumljivo. Ni treba misliti, da je' to kak človek z Marsa, kajše. To je na-meščevalec telefonov. Slika nam ga predstavlja z vso pripravo, ki je potrebna, za nameščenje telefona v vašo hišo. Na sebi ima vsakovrstno orodje, da lahko izvrši delo v kakršnih koli okoliščinah. To je Robert W. Bolton iz 9735 Woodward Ave., ki jeupo. slen pri The Ohio Bell Telephone Co. Razume se, da vsega tega orodja nima vedno na sebi. Pokazati vam pač hoče, koliko različnega orodja je potrebno za nameščenje telefona v naša stanovanja. Na sebi ima vselej le najpotrebnejše orodje, ostalo pa ima na svojem truku, kjer mu je hitro pri rokah, če kaj potrebuje. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) štva. Okrog 70 visoko — srednje na pol — in nič izšolanih, s komunizmom nagačenih uradnih oseb opravlja tu svojo važno službo. Tu so sodniki, državni tožilec, komisarji, biriči itd, kot se že glasi razpredelnica uradni. štva v partizanskem okrajnem središču. Skoro bi rekli, da je Grgar odložil kramp in lopato ter prijel za pero. "V Grgar ju sedaj vse piše," se smejejo po-redneži, ki prihajajo od tam v Gorico. Seveda je glavni cilj vsega tega partizanskega urad-ništva v Grgarju, da bi zasedli Gorico in prenesli svoje šatore v udobnejše goriške urade. OSEBNE VESTI IZ GORIŠKEGA JAVNEGA ŽIVLJENJA. — Dr. Jože Bitežnik, ki je bil svoj čas tajnik slovenske politične orgfinizacije na Primorskem, se je pred kratkim vrnil v Gorico. Dr. Bitežnik je zapustil Primorsko 1930, ko se je fašizem pripravljal, da zada goriškim Slovencem smrtni sunek. Širijo se vesti, da se vrne v Gorico dr. Berto Besednjak, nekdaj slovenski državni poslanec v rmiskem parlamentu. Dr. Besednjak je bival zadnja leta v Belgradu. Deloval je pred to vojno kot zastopnik slovenskih manjšin na raznih mednarodnih konferencah. Nekdanji poslanec v rimskem parlamentu Virgilij šček je odšel 16. julija v Ljubljano. PODLI NAPAD PRI DOBERDOBU NA KRASU. — Zahrbtni napad na ameriški "jeep" na državni cesti v bližini Dober. dobskega jezera, pri katerem je bil eden ameriških vojakov ustreljen, dva druga, med njimi en oficir, pa ranjena, je opravičeno vzbudil pri zaveznikih ogorčenje. "Slovenska narodna demokracija," nova politična organizacija primorskih Slovencev, je po svojih zastopnikih izrekla goriškemu guvernerju Long-u svoje globoko sožalje nad izgubo,1 ki je zadela Amerikance, in je s studom obsodila grdi in brezmi-seln: umor. Slovenski Primorci, ki ne pripadajo komunistični OF, so hvaležni zavezniškim voja-' škim silam, da jih ščitijo pred strahovalnim in krvavim nasiljem političnih nasprotnikov. Zgrozili so se ob dejstvu, da se hoče z enakimi metodami kot so bile v zadnjih letih v navadi proti slovenskim nasprotnikom par_ tizanstva, pobijati sedaj zavezniško vojsko. S takim nastopom sramote partizani ves narod in silijo zaveznike v sovražno razpoloženje proti našemu ubogemu narodu, ki sam obsoja take zločine. Vedno bolj vidimo, da je komunistično partizanstvo največji krivec, da zavzemajo zavezniki v vprašanju Trsta in Gorice za nas neugodno stališče. UGRABLJENA PROTIKO-MUNISTKA. — Zadnje dni julija je tajna partizanska policija v Dutovljah na Krasu prijela domačinko Angelo šuc in jo odgnala neznanokam. Nesrečna ! mladenka ni zagrešila drugega I kot da je bila zvesta in delavna i članica Marijine družbe in je j kot taka širila in razdeljevala j verski tednik "Slovenski Prinio j rec," ki ostro nastopa proti komunističnim zmotam. To je verska svoboda kot si jo zamišljajo partizani. OBUP MED SLOVENSKIMI NARODNJAKI. — Oni dan sem v mestu srečal odličnega slovenskega narodnjaka iz Koba-| rida, ki leži v pasu A, a bo po J dogovoru velikih štirih priklju. ! čen Jugoslaviji, že osiveli mož i mi je pitožil: "Moj Bog, kam smo prišli! 25 let smo se pod i Italijo borili za Jugoslavijo, sedaj se je pa bojimo!" Na mojo pripombo, da so tega krivi komunisti, se'je izrazil o njih,, da ne morem zapisati. Mož je izrazil ves obup goriškega slovenske. i ga naroda, ki je mislil na zedi-i njenje z ostalim narodom, pa vidi sedaj v zedinjenju s komunističnimi partizani smrt svojega1 gospodarstva in svoje osebne' , svobode. ZA PRIKLJUČITEV K TRŽAŠKI DRŽAVI." — Naj vam kot poročevalec zapišem o razpo- j loženju goriških Slovencev še to. V neki veliki trgovini so se zaredile podgane. Kako ne, saj jesti so imele dovolj. Bilo jih je toliko in delale so tako škodo, da je vodstvo trgovine obljubilo $100 nagrade onemu, ki bi to podganjo zelego zatrl, ka-bi že vedel in znal. Pa se zglasi krepak moški nekega jutra, ki pravi, da se ne bavi z ničemer drugim kot z uničevanjem podgan in da bo šel-na delo tudi tukaj, če hočejo. "Kar na delo!" mu ves vesel reče trgovec, ki bi bil dal tudi več kot $100 za tako delo. "Čakajte, to ne gre tako hitro," reče podganji lovec, "potrebujem tega in onega, ki je neobhodno potrebno pri takem trudapolnem' opravilu." "Kar recite, kaj bi radi in dobili, boste," odvrne trgovec. "Predvesm potrebujem en funt švicarskega sira," pojas' njuje lovec; "brez tega ne bo nič." "Tisto se bo pa že doflbilo, menda j a," reče trgovec in mu odreže od kolesa skoro dva funta sira, da ne bo rekel, da je kak stisnjenec. "Saj sem tudi jaz že slišal, da se tako žival rado privabi na sir." "Aha," pritrdi podganji lovec in doda: "Eno štruco kruha mi boste dali, nekaj kislih kumare, dve škatlji sardin in kakega pol funta, fine laške salame." "Kaj vse to je potrebno pri uničevanju podgan?" se čudi trgovec, ko hiti dajati 'zahtevane stvari. "Vse toy kakopak," pojasnjuje lovec. "Veste, to delo ni kar tako. Žival je zvita ko sama pošast in treba jo je izvabiti iz skrivališč. Čakajte, saj bi bil skoraj pozabil; eno flašo viške mi boste tudi dali, potem pa mislim, da bom imel že precej skupaj vse, kar potrebujem/' "Tudi visko potrebujete?" se začudi trgovec. "Pa če mora bit, mora bit, saj mislim, da imam še eno steklenico zadej v stanovanju, jo takoj prinesem. Ti šment ti, pa nisem vedel, da je podganam tudi za Visko." Ko je imel slavni lovec na podgane vse zahtevane stvari skupaj, je rekel trgovcu: "No, zdaj mi pa le pokažite, kje se gre v klet. Zdaj bomo šli pa lepo na delo. Ne bo dolgo in videli boste mojo akcijo." Trgovec mu ves vesel pokaže doli po stopnicah, sam se pa vrne nazaj v prodajalno in radovedno čaka, kaj da bo. Spodaj v kleti ni bilo slišati nobenega ropota, vse je bilo lepo tiho in mirno. Tako je potekla ura, ko slednjič priropota iz kleti podganji lovec. V- obraz je bil rdeč kot vipavska češnja in iz oči mu je sijala velika odločnost. Stopi se pred trgovca razkoračeno, si pljune v roke, zaviha rokave in mu reče: "No, zdaj sem pa pripravljen! Zdaj pa le pripeljete sem tiste vaše podgane! Boste videli, kako bo to praskalo za njimi!" \ . .....* d nama." "Vi bi radi, da bi bilo svet" 0 Jse, gladina in tolmuni?" "Tako nekako. V naj lepših enutkih sem žejen neke zad- j ^Je odkritosti in iskrenosti, i se mi, da vsaka ljubezen to 1 Zahteva; vsako prijateljstvo je' J?rez tega vedno na smrt bolno.! ke tovarištvo bi utegnilo priti J s to veliko željo. In potem se j izučiš s svojimi mislimi in že-3ami. Sodiš in iščeš izraza, be- f 'Sed za popolno priznanje. In Vendar ne gre. Igraš iskre-1 in vendar ne poveš vsega, i Razkrivaš svoje napake, pa ho- ( Ces biti zanimiv in ne odkrito- j srcen. Govoriš o krivicah, ki j Sl Jih utegnil narediti, pa se; Sam0 bahaš. Tako govori sta- j reJši človek o svojih otroških ! 8rehih. Toda to je redkokdaj j °dkritosrčnost. Iskrenost bi bi-_a, ako bi se odkril, kakršen si C|anes. Svoje najbolj skrite ^isli bi moral razodeti, svoje ^je, pa naj so še tako tajne, "i moral pokazati." "To je res pretežko," pravi £°spodična. "Ljudje tega ne Korejo zahtevati." "'Saj ne gre toliko za ljudi. G.re za nas same. Vsem tem i^o sodniki drugi. Ljudje so lc*a samo priče naše lastne obsodbe." i o je i-es kruta odkritost. Mogoče pa za to zadnjo resnico nit(| Pravih besed ni." Tudi meni se tako dozdeva. JSaj včasih. Primerjaš svojo Zeljo z besedo, ki jo običajno porabljamo in vidiš, da se ne Klada s tem, kar se je v nas fiamih nabralo. Naša laž je ^ecln0 z neko resnico pomeša-Naša krivica je obenem . °j za pravico. Nečista misel lri želja, ki nas vznemirja, je drUgačna kakor vse tisto, o če-knjige govore. V njej je rePenenje po nečem lepem, aobrem in čistem. Kako naj ®edaj vse to poveš, da bo prav? strahu pred Bogom izbirajo •Hidje varnejšo pot. Povedo ^o, kakor se o teh stvareh go-0ri- Rabijo tiste običajne iz-aze, ki jih je ustvarila psihozi j a izkristaliziranega greha. 0 je govorica strahu." 'Ki jo vsi .uporabljamo," ^avi dekle. 'Res, vsi, Toda ljubezen bi VeHdarle rada govorila čisto ^snieo. Resnico, ki ni samo Varnejša pot." ^e pa ne more." rp '^i Pa ni prava ljubezen. a bi kočno morala najti pra-besedo. Tako pa o marsi" ^m sploh govoriti ne moiremo. koliko je takega prepovedane-ga ozemlja, ograjenih in nedo-y0Pnih pokrajin. Ali ni ško-a za vse to?" , 'Kes ie škoda. Vi mislite, bi se s to zadnjo iskrenostjo Srcu lahko pomenili o vsem?" "Da." Popolnoma in do konca?" 'Brez dvoma." bi bilo vse čisto in l6po?" ^Moralo bi biti." z Ali imate koga, da bi lahko ' njim tako iskreno govorili?" Dekle se je skoraj ustrašilo °jega vprašanja. Spoznalo Je. da so njene besede zahteva idealnega sveta, o kate-sta govorila. Gospod sod-Pa ni začuden. Ni nevo- Ijen in presenečen. "Ne, nikogar nimam. Morda bi me razumela mati, morda tudi ne. Najbrž bi ji moral. preveč vsega razlagati in pojasnevati. Zato rajši ne poskušam. Za tako iskrenost je potrebno neko podobno znanje in razumevanje življenja. Mati ima dobro srce, znanja pa nima . . ." "Saj ni samo mati." "Ni. Toda matere vsaj ni treba klicati. Mati je dar božje dobrote. Vse drugo je treba najti, privabiti in obdržati. To ni tako lahko. Marsikoga pokličeš po imenu. Obrne se in te pogleda; morda se tudi nasmeje. Pa spoznaš, da je bila pomota. Tako se kdo na ulici ozre za teboj, ker si omenil ime, ki je tudi njegovo. Potem se obrne in gre dalja." "Vi bi radi poklicali njegovo pravo ime?" "Pravo ime . . ." Temno in motno jezero je sedaj brez pomena. Mlada človeka ne mislita nanj. Nič lepega in privlačnega ni v njem in ob njem. To je strašno ubo-štvo stvari brez lepote. Morda so taki ubogi predmeti najbolj dobrohotni. S svojo puščobo ne vabijo k sebi, ne zahtevajo prosta, svobodna in gre lahko pozornosti, zanimanja in začudenja. Naša misel je ob njih zelo daleč. Človek, ki je v takem praznem kraju naše spremstvo, postane večja dragocenost. Lepota telesa, misli in želje je bolj vidna. Misel je kakor plaz. Nekje se je sprožila prva beseda in je ujela nekaj drugih. Potem se vse to vali nekam v neznano daljo. Gospodična Helena bi rada vedela še več. Kdor ima o iskreni besedi tako lepo mnenje kakor mladi sodnik, utegne povedati še marsikaj. Tako rada bi poslušala in mislila. Ali je šlo življenje res tako povsem mimo tega veselega in duhovitega moža? 'Saj se je moralo ob njegovi besedi že marsikatero dekliško srce v začudenju in pričakovanju vznemiriti. In , on sam? Ali mu ne bereš iz vsake misli nekega hrepenenja po taki naklonjenosti? Ali je tudi njej sami res le spremljevalec? Ta razgovor nikakor ne sme zamreti. Takih prezgodaj preminulih lepot ne moreš potem nikoli več priklicati v življenje. "Koga. ste hoteli poklicati po njegovem pravem ^imenu? Razen matere in sestre . . . Saj ne boste hudi, da sem tako neusmiljeno radovedna?" "Ne. Vaše radovednosti sem samo vesel. A ne vem, če vam bo razumljivo, kar bom povedal." "Pa vendar povejte! V zameno vam bom pripovedovala, kar boste hoteli." "Nič ne- barantajva, gospodična nevesta. Pripovedovali boste, kar boste hoteli in kakor se vam bo ljubilo. Vse ali malo ali nič. Kar bom povedal, ne portebuje plačila. Ni vredno tolike pozornosti. Tudi ne vem, ali bo res zadnja odkritosrčnost. Za vse to še nimam pravih besed.'" "Povejte s starimi. Dobra volja bo našla pravi smisel." 1 (Dalje prihodnjič.) -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. TialTTGUS"!™ Življenje in navade slovenskih ribičev na morju (Konec) Veliko pa jih tudi oddajo v Izolo v tovarne^ kjer jih konservi-rajo. — V juniju in oktobru se sardelam pridružijo tudi nekoliko večji zelo okusni sardoni. Ves lov se iz večine vrši ponoči. V temnih nočeh imajo ribjči na ladjah prav žarke kar-bidne luči. Nekatere ribe zelo ljubijo svetlobo in hite k ladjam k luči. Tu jih ribiči urno zajemajo. Kajpak pri tem zelo trpijo ribičem#oči. Marsikomu kmalu opešajo. Na splošno pa slovenski ribiči prav zaradi kar-bidne luči ki so jo uvedli laški ribič zelo tožijo ker so prepričani da zaradi "luči" ni več toliko rib. Življenje ribičev na morju je zanimivo toda tudi zelo naporno. Njim je morje to kar nam kopno. Obrežno morje i-majo razdeljeno v razne okraje z istimi nazivi kakor ga ima kopno. Prav dobro vedo n. pr. so še pfi "Sv. Križu" kdaj v "Kontovelju"' kdaj v "Nabreži-ni," "Sesljanu," "Devinu" in v njih posameznih okoliših, kot v "Borjanu," "Viru," "Čavsah," "Šovniku," "Randeli," "Dragi," itd. Kajpak morajo ribiči dobro poznati morski teren, t. j. morske potoke in reke, ki jim mreže takoj raztržejo, morska brezna z vrtinci in tudi morske "gore," preko katerih ni lahko. Ribiči se dobro zavedajo, da je v morju grob že izkopan. Budno so tudi naši ribiči na staži, da v njihovo morje ne zaidejo tujci, zlasti oni tam od Grade-J ža. Je takoj spor in pretep.' Nič čudnega, saj je morje Slo-' vencem kruh in nihče si kruha' ne dovoli vzeti. Slovenski ribiči, imajo velike bore z laškimi ribi-j škim sosedi, ki jim povzročajo veliko škodo. Njihova borba je' toliko težja, ker so v manjšini.! Dasi je ribarjenje le opravi-1 lo moških, pa morajo veliko-; krat tudi žene in dekleta po-', prijeti za vrvi in mreže, zlasti ob večjih lovih, kot je lov na tone. Lov za tone ali "tonino" j je vsekakor najbolj zanimiv in tudi najbogatejši lov slovenskih \ ribičev. Koncem avgusta, v sep- j tembru in tudi v oktobru naši j ribiči prav željno pričakujejo, kdaj se bodo prikazali toni, ve-liker ribe, ki najmanjše od njih tehtajo 4 do 5 kg, srednje veli- ke 15 do 25 kg, velikanske pa celo 50 do 100 kg. Te ribe pridejo prav blizu k morskemu o-brežju. ka posebnih točkah vržejo ribiči v morje težke mreže in jih nategnejo od obrežja do kraja, kjer mirno čakajo s čolni. Ribiči iz svojih čolnov ne morejo opaziti tonov. Zato ima v-sak čoln tri opazovalce, sred-, nika in dva krajnika, ki jim pravijo "kolnarji.'" Ti namreč na visokih lesenih trinožnih stebrih (kolih), "tonerijah"' ali "kolnarnicah" imenovanih, z določene višine v primerni razdalji drug od drugega skrbno pazijo, kod se prikaže kaka 'brigada" teh rib, in brž dajo znamenje možem v čolnih, •'provirju," 'ki ima prvo veslo, "čuparju," "svinčarju,' "šura-rju' in "podpopi." S seboj imajo tudi posebno ladjico "ščifo'1 s hrano, če bi namreč delj časa norali izostati na morju. Lov na tone je zelo napet. To-li so namreč muhasti in možje na "kolnarnicah" morajo pra-vilnp poveljevati da ribiči s čolni tone pravočasno zapro ter ujamejo v pripravlejno past. 3re pri tem za veliko srečo ali lesrečo pri lovu. Čim so na dano znamenje odvzezali cime (mreže) in že odrinili se nene-mo razlega živahno z raznimi kretnjami spremljano poveljevanje: "tira tira" (vozi) "me-,rra megra" (t. j. proti Trstu), potem zopet: "graša graša" (t. j. proti Devinu). Včasi obvelja 'prenando" (vleči mrežo«proti Trstu), zopet drugič "stegan-do" (vleči proti Devinu). In še Iruge svojske-izraze imajo, ki 30 jih podedovali od svojih dedov in ki jih samo oni razumejo. Gre namreč za to, kdaj mrežo vreč, kateri konec mora bolj vleči, dolnji ali gornji, katera barka naj zapre, itd. Potem zopet, kako tone spraviti k obrežju, da se ne zmuznejo preko mreže! Oj takrat, ko mrežo zapro, takrat je vse na nogah, takrat staro in mlado I hiti iz vasi dol k obrežju, da |težke mreže pomagajo potegnili k obali. Tu jih iz mrež brž , pobirajo in s "fouči"' (noži) parajo. Kdor tona razpara, vzame srce, črevesje pa vrže v i barko, razparani toni pa ajd na kup ali v posode. Potem si gos-i podar in ribiči tone razdelijo jtako, da dobi gospodar 40%, i ribiči pa 60',, in "bruškelico" (drobne ribice)! Tudi "vleka-či" (vlačitelji) mreže dobe svoje plačilo, kos tonine. Mn6go je na morju skrbi in HER 100 LOCAL HEALTH ANO WELFARE AGENCIES REIT ON YOOR SUPPORT He's depending on YO U EARN YOUR RED FEATHER BY A GEI&flOUS GIFT /m naporov, veliko je pa tudi prijetnih ur, zlasti ko se ob jutranjih ali večernih zarjah vračajo k obali. Diven je pogled na morje ob mirnih sončnih dnevih, čaroben je zlasti sončni zahod, ko se tam od sonca razliva po morju čudovita proga, široka cesta lesketajočega se 'zlata" in je nebesni svod za Juda rdeče rožnat! Ladjice se nekam kar poigravajo, barve se vsak trenutek prelivajo, na veslih se nabira "srebro," božajoč vetrič ti pa prinaša od nekod svojski vonj in hlad. Tedaj za-doni iz čolnov tudi blagoglasna slovenska ribiška pesem. Nekoč so znali tudi veliko lepih ver-;kih pesmi, saj jih ob romanju v "Brban" še danes poj o. Zanimivo je, da celo narodna pesem ia Kranjskem omenja lepo pesmico slovenske zamorske deklice, ki se "po morji vozi v eni pisani barčici in prav lepo poje od Device Marije,"" takole se ta barbanska pesem glasi: "Tavženkrat bodi počaščena, o Marija, roža ti! . Tvoje glihe ni nobena, take nima celi svet! Tavženkrat bodi češčena, o Marija, rožni cvet!" Verjetno se je prav z našega morja v raznih inačicah razširila po vsej slovenski do*-movini znana pesem o Mariji in brodniku. V Dutovljah na Krasu je celo vpletena v neko božično kolednico, kako "Marija se dvigne jenu gre prot morju globokemu, globokemu jenu širokemu. Pri kraju najde ba-rkad-ur". Marija ga prosi, da bi i o prepeljal "za skuz Buh (zaradi Boga), "za božji Ion*', a bro-dar odvrne, da vozi le za bele "ventine" (20 beličev) in "rumene cekine". Toda tedaj: "Marija si vzdigne krilce lepu, v krilci ima Dete svetu, jenu mi začne vodo brest. 'i I o-r :l-> Pred njo se je raz jemala, aarčiča se z ognjem vnemala. Barkadur mi vpije jenu kriči: Le sem, le sem, sveta žena, sveta žena, Mati božja!" Potem se oba vsedeta v bar-čico in prepeljeta do "Fernanda svetega", kjer se bo pozidala cerkev. "da bo noter Marija prebivala, prebivala, počivala. Grešnikom grehe odpuščala, odpust' nam Buh no Marija jenu vsa nebeška družina!" Slovenski ribiči so dosihdob bili verni ljudje. O tem priča prav pobožno romanje k Materi božji v "Brban", kjer so vedno opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo,o tem priča tudi njih lepa cerkev sv. Križa! V mnogih trpkih urah, ko jih zaloti na morju vihar in gre za življenje, se iz njih duš dviga k Bogu in Mariji prav vroča molitev in goreča prošnja za pomoč. Življenje naših morskih ribičev je v splošnem težko in trdo. S težavo si služijo svoj vsakdanji kruh. Njih poglavitni dohodek je res riba! A sama riba ni dovolj. Razen tega mora riba, kot vedo dobro povedati, trikrat plavati:: v vodi, v olju (jo pečejo) in v vinu (da jo zalijejo). Vino je pridelek njih domačije. Kdo bi jim ga po težkih trudih in vročem znoju zameril, zlasti če je vse po pameti in če si s tem razvedrijo večkrat tožno srce! Naj Bog živi in čuva naše pri-moske ribiče in naše divno slovensko morje! Pesmi begunca Ob večernem mraku premišljuje fant neprijazno tujino. Rubinast somrak Rubinast somrak in bežeči oblaki. Na travnike padajo sence z gora, v daljavo drdrajo leskeči se vlaki, ob mlinu odmeva šumenje voda. Vijoličast mrak, da nebesa temnijo. Le murni še v miru večernem poj o. V velikih se oknih že lučke smejijo, a vonji po dimu leže nad zemlj.o. Brezkončen polmrak. — In molčeča tujina. Ah, vedno ta lepi in hladni večer. . . Kot Njemu nekoč mi je kamen blazina in v srcu deliva si tujcev nemir. AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za po šiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. • MALI OGLASI Fina investicija Ako hočete dobro in varno investirati svoje prihranke, potem kupite to hišo za 3 družine m: W. 58. St. blizu Franklin Blvd Cena je samo $10,500. Dvoji stanovanj je po 3 sobe in kopal, niča, z električno ledenico, pečje in skoro vsem pohištvom, na drugi strani je stanovanje 6 sob, ne. opremljeno. Poslopje je trdne zgrajeno, dobro inzulirano, toda potrebuje nekaj barvanja. Pozi. mi se lahko greje, poleti je pa hladno; lepo dvorišče? Nosi okrog S150 na mesec. Lastnik je šel iz mesta in bi rad prodal. Pokličite Mr. Roy Miller, telefon Wick-liffe 526. (174) Bara naprodaj Naprodaj je front bara 18 čevljev dolga in zadnja bara, 30 čevljev dolga. Vprašajte v Waterloo Recreation, 15721 Rd. pri Joe Pozelniku. (171) IEL0 D0IIJ0 VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Tudi izkušeno žensko za pecivo —— ' Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Soba se odda Odda se opremljena soba, si lahko tudi kuha; $4 na teden. Zglasite se na 1013 E. 63. St. spodaj. ' I)ve sobi se odda Odda se dve opremljeni sobi poštenemu fantu ali dekletu. Poizve se na 734 E. 155. St. (171) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSliA IZDELOVALNI -CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO. Popravimo vaš avto 'n prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding! JonN j. tožnik GLenvllle 383« 982 East 152nd St. Dober kup Naprodaj je zidano poslopje, v katerem stanujejo isti ljudje že 18 let; v poslopju sta 2 veliki trgovini in dvoje stanovanj ; zadej je avtna garaža posebej. Vse je oddano. Avtomatična gorkota, ni potreba nič oskrbnika. Poslopje je v prvovrstnem stanju. Vam bo nosilo 10% čistega. Cena je $35,000. Clifton Realty BO 0911 ____________(170) Michael's Florafshop MICHAEL SUIIADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company. soba 901 700 Prospect Ave. MOŠKI ZA Vertical and .Horizontal Boring Mills. Lathe Hands. Planer Hands for Large Tools. Plača od ure. KILBY MFG. E. 49 St. in Lakeside Ave. _________(171) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. In Broadway Plača 93 na uro čas In pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. WullI Nickel PlateU R. Co. E. 9th & Broadway _(171) Moške se sprejme Za delo v mlekarni; ugodni delovni pogoji, plača od ure. Zglasite se v Employment Office Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (173) MOŠKI za čiščenje preprog ponoči Plača Zglasite se v Employment office THE MAY CO. (170) ŽENSKE za dnevno ali nočno čiščenje Tudi za delo v kafeteriji, samo podnevu Zglasite se v Employment office THE MAY CO. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašeca avtomobila. Delo točno in dobro. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdieott 935» 6% pivo. vino, žganje In dober prigrizek. S« priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj (170) MALI OGLASI Furnezi Novi lurneid za premog, plin. olje, ROi-ko vodo ali paro Resetting $15 — čiščenje $5 preoienjarno stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensKo Primerno stanovanje z dvema ali pa tudi trema spalnicama, v bližni tiskarne Am. Domovine ali pa tudi kjerkoli drugje v Clevelandu, išče urednik Glasila KSKJ. Pokličite HEnderson 3912. Družina je sedaj še v Chicagi. Mudi se zato, ker bosta morali mlajši dve hčerki te dni spet iti v šolo (High School). V družini so vsi odrasli. (x) R Ta dečko, ki se mu bere z , obraza žalost in trpljenje, bo ' nastopne dni vzbujal pozornost J v Greater Clevelandu, ker bo i njegova slika na letakih za j zbiranje sklada v Community sklad za leto 1946. I V Greater • Clevelandu • bo kampanja za Community sklad od 14. do 24. oktobra. Določe- no je, da se mora zbrati v ta sklad $4,880,000. Iz tega sklada se vzdržujejo zdravstvene in dobrodelne agencije tukaj. O tem bomo pred in tekom kampanje' še dosti pisali, ker t£ človekoljubna organizacija potrebuje vso ljudsko pomoč, da more vršiti še naprej svoje humanitarno delo. ms AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 29, 1946 Epikurejska pesem. Proč z zgodbo o Hadu varljivo, z lažnjivim tem popovskim mitom, o devah treh bajko vabljivo, proč s Parkami, z vašim Koci-tom. Slabo bi se Zeusu godilo, če vaše bi slušal fnodrosti: ljudi bi motril motovilo, zapiral uho vsej ženskosti. A ti, Epikur, bodi slavljen, otel si nas bajne nadloge, ko v Had že bil pot je napravljen, razrušil si strašne podloge! Če Zeus bi in Juno živela, bi malo za nas se menila! Počela bi, kar bi hotela — in z nami se zadovoljila. Kaj res naj bogov bo veselje, r.a grešnike tukaj paziti: kako si razvnemajo želje s poljubi . . kaj znajo poiti? Ko družite ustna v sladkosti, se godbe in vina radujte! Bogovi naj spijo v modrosti. Da ni jih nikjer, to verujte! Ta pesem, v kateri se je zrcalila tedanja novotafska filozofija, je precej žalila Lidono-va verska čustva, dasi je bil v teh rečeh dokaj strpen človek. upirati njegovim prošnjam m njegovim solzam." Take misli so rojile po glavi mlademu možu. Hitro se je oddaljil v drugi smeri, a ustavil se je šele tedaj, ko je dospel skoro brez sape na neki griček, odkoder se je videl najlepši in najsijajnejši del mesta. — Ko je gledal od tu na tihe ulice, ki jih je razsvetljeval pravkar vzhajajoči mesec ter slikovito obseval tam dalje okoli amfiteatrov drenja-joče se ljudstvo, je vzbujal ta prizor celo v njegovi neolikani naravi j ako globok vtis. Sedel je na stopnico nekega porušenega stebrišča in obkrožujoči mir ga je osvežil in okrepčal. — Iz velike dvorane tam nasproti stoječega poslopja, kjer se je vršila ta večer velika veselica, so žarele luči. Vrata so bila odprta da je prihajal sveži zrak, in gladijator je videl v atriju zbrane mnoge skupine okoli miz, tam zadaj pa je pošiljal vodomet svoje vodne.žar-ke v svetlobo meseca. Vsi stebri so bili odeti v cvetje — tam so se lesketali nešteti mramor nati (kipi — tam se je razlegala med šalami in smehom godba in petje: Pokličite KE 5200 DA VAM SČISTIMO FURNEZ ŠE DANES! Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum i i čistilcem. Računamo po $4 in več. Adams Healing Service 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiillllllliillililiiliiH HIT WT. Hl/2 OZS. tpUtV. 13 OZ. LIQUID ^cirajte vaš proračun 2 Zakaj bo eden od teh dveh fantov zaslužil $24,000 več kot pa njegov tovariš? Aomogenizirano eva?or'tf&n° MLEKO H O M O Sf Af / Z S. O EVAPORATED M/LK #F3r MB Vmmmm ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE je jako važen za vse fante in dekleta v višješolski staro, sti. Mladec, ki konča višjo šolo zasluži povprečno v življenju $24,000 več. Povprečen mladec, ki zapusti višjo šolo pred graduacijo, ne dobi ti stih $24,000. Denar res ni vse, toda graduiranec višje šole z višjim zaslužkom, si lahko privošči več in boljših stvari v življenju, brez katerih mora biti oni, ki ne graduira. TA POSLANICA fantom in dekletom Višješolske starosti je bila objavljena od The Illuminating Company v prvem tednu lanskega septembra ... ter je zdaj zopet objavljena na priporočilo raznih vzgojiteljev, staršev in drugih, ki jim je blagor mladine pri srcu. Vsak dijak potrebuje vid hranečo svetilko Da lojže vrši domaČo nalogo ... da dobi dobre rede . . . da si varje vid — potrebuje vsak dijak vid hranečo študijsko svetilko. Branje, pisanje in računstvo je res zabavno, ako imajo vaše oči dobroto moderne vid hraneče svetilke. KE Vid je neprecenljiv, Iv luč je poceni — in več MffL elektrike ko porabite, jSujm cenejša je. jmf7l>/ ion foods Nutrition^ TI iFANT-JE IN DEKLETA ... zlasti oni, ki so služili tekom poletja in fantje, ki so bili odpuščeni iz vojaške službe ... so urgirani: Pojdite nazaj v višjo šolo, ako morete — za vašo lastno korist in za dobrobit vaše dežele. Vaša višja šola, vaši učitelji in vaši kolegi vas bodo z veseljem sprejeli. Vpišite se še tisti dan, ko bo šola odprla. mm Vnihm! ■ . . _ T ' .......... >: » i Poslednji dnevi Pompejev ROMAN "Čutim se ponižanega, ako, opazujem njegove ude," je de-J jal vitek mlad mož na J.evici, prekrižavši si roki. Zozija je opazoval zdaj enega, zdaj drugega. "Virtus in medio"—čednost je vedno v sredi — je mr-j mral sam zase. "Zozija, lepo soseščino imaš, — na vsaki strani po en gladijator." "Imaš prav, Lidon," je odvrnil večji gladijator, "tudi jaz; čutim tako." "In ako' pomislimo," je pri-; pomnil Lidon bolj turobno — j "ako pomislimo, da vržejo tej pošasti plemenitega Grka, ki. smo ga videli še pred malo dnevi čilega in veselega v svoji sredi." "Zakaj pa ne?" ga je* zavrnil Niger, smeje se, "Cesar je prisilil že marsikaterega poštenega gladijatorja v enako borbo. _Zakaj bi zakon enako ne obsodil bogatega morilca Lidon je vzdihnil, skomigni! z rameni in molčal. Ostali gledalci so pozorno poslušali, saj so jih gladijatorji prav tako zanimali, kakor divje živali — bili so "oboji zverine podobne vrste. •Opazovali so zdaj gladijator-je, zdaj živali, šepetali si svoje opazke in se prepirali o uspehu naslednjega dne. "Kar se tiče mehe," je dejal Lidon, krenivši naprej, "hvalim bogove, da nimam nič opraviti ne z levom ne s tigrom; še s teboj, Niger, se rajši spo-padem." f "Morda sem pa enako nevaren nasprotnik," je odgovoril gladijator med divjim smehom; gledalci, ki so opazovali njegove krepke ude, so se smejali ž njim vred. "O tem bi se dalo &e govoriti," ga je mirno zavrnil Lidon, ki se je pričel polagoma riniti proti izhodu. "Njegova ramena lahko služijo tudi meni," si je mislil premeteni Zozija in sejnu vstopil takoj za hrbet; "ljudje se gladijator ju vedno umikajo, držal se bom torej tik za njim." Medonov sin si je zlahka delal pot, in mnogi so ga spoznali. "To je mladi Lidon, vrl dečko," je dejal 'nekdo; "jutri -e bo boril tudi on." "O, saj sem jaz stavil nanj," je pristavil drugi; "glej, kako trdno in lepo hodi." "Sreča ti mila, Lidon!" je za-klical tretji. "Lidon, želim ti, da ostaneš j zmagovalec," mu je zašepetala neka lepa žena — "in ako zmagaš, boš še več slišal o meni." "Lep mož, pri Veneri!" — je zaklicala neka prav mlada deklica. "Hvala lepa!" se je oglasil Zozija, ki je menil v svoji preprostosti, da misli njega. Najsi bi bili Lidonivi nagibi še tako plemeniti in dasi ne bil nikoli izvolil tako krvavega poklca, ako bi ne šlo oprošče-nje očeta, je vendar zelo prija-la njegovi samoljubnosti pozornost, ki jo je vzbujal. Pozabil je, da se bodo morda prav isti glasovi, ki ga danes hvalijo, že .jutri naslajali ob njegovih smrtnih mukah. Dasi je bil plemenitega srca in poln najboljših čustev, se ga je vendar v njegovem ponosu in' pogumu polastila že neka! prevzetnost. ki je bila tesno. spojena ž njegovim poklicem,; čeprav ga je hotel nekako zan-čevati. Ta prevzetnost je še rasla v njegovi novi družbi, ki je bila sicer zoprna njegovi [ naravi. Opažal je, da mu pri-. pisujejo ljudje neko važnost, . in posledica te'ga je bila, da , si je tudi sam pripisoval večji ugled. ] "Niger," je dejal in se hitro obrnil, ko se je prerival skozi gnečo, "midva sva se večkrat prepirala; mogoče je, da kdo izmed naju jutri pade — po-. daj mi roko!" "Prav rad," se je oglasil Zo~ zija in mu pomolil roko. "Ha, kak norec je pa to? ; Mislil sem, da je Niger za menoj." "Odpuščam ti to zmoto," je odvrnil Zozija. "Jaz in Niger sva enake postave." "Ha, ha, to je divno! Ako bi te slišal Niger, bi te zadavil." "Vi gospodje iz arene ste pa zelo vroči," je pripomnil Zozija, "govorim o čem drugem." "Beži, beži!" ga je zavrnil nevoljno, "nisem prav nič pri volji, da bi se razgovarjal s teboj !" "Da," je odvrnil suženj, "tvoje misli se bavijo pač z vse bolj resnimi rečmi. Jutri bo tvoj prvi nastop v areni ?_ No, prepričan sem, da umrješ pogumno !" "Naj padejo te besede nazaj na tvojo glavo!" se je nače-meril Lidon, ki je bil prazno-veren dovolj, da mu ni nič ugajal ta Zozijev "omen". — "Umreti — o še ne, moja ura še ni prišla!" "Kdor kocka za življehje, mora biti pripravljen tudi na "pasji lučaj," (najnižje število), je odgovoril Zozija hudomušno; "pa saj si močan mladič, in želim ti vso srečo. Vale!" S temi besedami ga je suženj žapustil in šel proti domu. "Upam, da besede tega bedaka niso nikako slabo znamenje," si je dejal Lidon zamišljeno. "V svoji vnetosti za očetovo prostost in v zaupanju na svoje moči nisem še niti mislil na možnost smrti. Ubogi moj oče, —jaz sem tvoj edini sin! — Ako bi podlegel —" Gladijatorja je vznemirjala ta misel. Pospešil je korak, I kar je nepričakovano zagledal I na oni strani ulice predmet ; svojih skrbi. Sivobradi Me-don" se mu je polagoma bližal, opiraje se na palico, sključen od starosti, z negotovimi, tresočimi se koraki in s povešeni-mi očmi. — Lidon je obstal za hip; uganil je takoj, zakaj je še šel starček 'tako pozno z doma. "Zdaj me bo gotovo iskal," | si je mislil, "ker je silno raz-jjarjen vsled obsodbe Olinta. — Borba v amfiteatru mu je zato toliko bolj ostudna —in skušal ! me bo gotovo zopet odvračati i od moje namere. Moram se mu izogniti, ker se ne morem Komaj se je bil nekoliko potolažil, ko se mu je začela pribli-žavati manjša družba preprosto oblečenih mož iz nižjih stanov, in šla mimo blizu tam, kjer! je sedel on. V svojih resnih pogovorih gotovo niso zapazili gladijatorja,- ali pa se niso zmenili zanj. "O gnusoba vseh gnusob," je rekel nekdo, "Olinta so nam iztrgali! Izgubili smo svojo desno roko! Kdaj stopi Krist zopet na svet, da bo branil svoje učence?" "Ali more še niže pasti človeška pokvarjenost?"—je pripomnil drugi, "da obsodijo nedolžnega človeka enako, kakor morilca! — Toda ostanimo stanovitni; še lahko zadoni grom Sina j a, in Bog bo varoval svoje svetnike. Le norec misli: ni Boga!" V tem rtenutiku se je zopet razlegal iz sosednje hiše konec pesmi: Bogovi naj spijo v modrosti. Da ni jih nikjer, to verujte! Nazarenci, jih je hipoma ; zgrabila sveta jeza, so glasn-"1 zapeli naslednjo priljubljeno j jim pesem: Svarilna himna Nazarencev. 'M Vedno kraj tebe in vedno s teboj, božje oko je vedno s teboj! Na viharja valovih grehu se bliža, j drhtite prepadi, nebo naj se ni' j ža! Gorje prevzetnemu, ki pravi, da ga ni! Gorje sanjaču, ki grešno taji! Grehu gorje, gorje! babs MASLO! v babS je tako i prihranili mnogo s«o I ,„ nri vaši kuhi m i mS T mnogo manj stane peki! in mnots ,-f tudi. * - ,'ii * ' ' 4fmys AmiabtiC r ' 4 BABS ZA OTROKE! Vefc in več zdravnikov priporoča BABS ,a otroke! Homogenisirano | Btandarizirano, predelano pod stro Blm tovarniškim in vladnim nadzor- stvom Ojačeno z dodatnim vitaminom D za ekstra zdravstveno varnost. ^ iA BOLJŠO JED! Znižajte str^e «*» * okrepfcilo vaših jedil bažajofte Rabite ga aa-slastne j« . zakufce m nepre^ve-^£ ^ plja6e. varujte « v£ A L \y A Y t^A^^^^O^^R^^^