•o
Its
iO
-O
im
ÏV1 in
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
Kmetijska zemljišča nenadomestljiv naravni vir
Št. 54/Leto 67/Celje, 10. julij 2012/Cena 1,30 EUR
Se malo potrpite
Počasi se nam obetajo nekoliko nižje temperature, ki pa bodo še vedno poletne. Vročina prinaša cel kup nevarnosti. Lahko pride celo do zastoja srca, pri čemer defibrilator rešuje življenja, kot pišemo tokrat. Zato ne pozabite na osvežitev,
pa čeprav si pomagate s takšno, kot je na fotografiji.
____________
Večmilijonska škoda po požaru na Prekorju
Za protipoplavno varnost v Celju
SPODBUDNA ZGODBA
Izdelujejo celo dele za zračna plovila
Guzaj kot turistični promotor Kozjanskega
Žalec: Presekali stanovanjski gordijski vozel
Prodaja zemlje za protipoplavno zaščito
V teh dneh odkup zemljišč - Avgusta vloga za gradbeno dovoljenje za dela ob Koprivnici
V okviru izvedbe protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje že delajo tudi v Laškem. Stroji so najprej zabrneli na marijagraškem ovinku.
Od naštetih del je za območje Koprivnice izdelana vsa potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vlogi za izdajo dovoljenja je treba priložiti tudi dokazila o razpolaganju z zemljišči, potrebnimi za gradnjo. Del zemljišč, na katerih je predvidena gradnja, je tudi v lasti mestne občine, zato so mestni svetniki tudi potrdili prodajo teh zemljišč. Po terminskem planu je predvideno, da bodo za izdajo gradbenega dovoljenje za izvedbo ukrepov na Koprivnici zaprosili v začetku avgusta.
Celjske mestne svetnike je na zadnji predpočitniški seji na mizah pričakalo gradivo z dopolnitvami načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem v občinski lasti za leto 2012. Spisek zemljišč, ki jih namerava mestna občina letos prodati, je bil dopolnjen s parcelami, kjer bodo v prihodnjih mesecih gradili objekte protipoplavne zaščite za mesto.
V zadnjih dveh desetletjih so poplave kar štirikrat - v letih 1990, 1998, 2007 in 2010 - prizadele celo Spo-dnjesavinjsko dolino. Veliko škodo je utrpela tudi mestna občina, ki se je - čeprav je urejanje poplavne varnosti naloga države - prav zaradi tega aktivno vključila v pripravo potrebne dokumentacije. Glavne vzroke za večjo poplavno ogroženost porečja Savinje v Celju vidijo v regulacijskih ukrepih na reki in njenih pritokih od konca prejšnjega stoletja dalje, v neustreznem načinu rabe prostora za poselitev in gradnjo infrastrukture, nezadostnem upoštevanju zakonitosti visokovodnega režima Savinje in tudi neugodnih hidroloških razmerah v zadnjem desetletju. Na vse to je sicer nemogoče vplivati, a večja poplavna varnost se vendarle lahko zagotovi z ukrepi, ki so predvideni v naslednjih mesecih in naj bi bili opravljeni do jeseni 2014. Aprila je namreč minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič v imenu investitorja podpisal pogodbo s celjskim podjetjem Nivo Eko za gradnjo prve faze protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje, ki bodo v pretežni meri financirani s kohezijskimi sredstvi v evropski finančni perspektivi 2007-2013.
Ljubljansko podjetje Ter-ra-in zdaj v sodelovanju z
geodeti podjetja Nivo, gradnje in ekologija odkupuje zemljišča za potrebe izvedbe teh protipoplavnih ukrepov na območju Celja.
Ob Savinji, Ložnici in Koprivnici
Gre za območja ob Savinji, kjer bo za vodnogospodarsko ureditev zgrajenih kar
nekaj zemeljskih nasipov in zidov, na drugi strani pa odstranjenih več prodišč in zarasti v strugi ter oba mehka jeza. Ob Savinji bodo gradbinci reševali tudi težave z zalednimi vodami, na ožjem mestnem območju pa je treba izpostaviti gradnjo nove Splavarjeve brvi z denivela-cijo Partizanske ceste.
Tudi ob Ložnici bodo zgradili nove zemeljske nasipe in povišali obstoječe, potrebni so tudi novi proti-poplavni zidovi ter selektivna odstranitev večje zarasti v strugi v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Prav tako kot ob Savinji bo treba reševati tudi problem zalednih vod.
Izvedba vodnogospodarskih ureditev ob Koprivnici vključuje povišanje obstoječih zemeljskih nasipov, vzpostavitev osnovne načrtovane prevodnosti struge in selektivno odstranitev večje zarasti v strugi, kar bodo opravili v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Na tem območju
so predvidene še gradnja novega zemeljskega nasipa ob melioracijskem jarku, črpališča zalednih vod in zamenjava mostne konstrukcije pri gostilni Ljubica.
Tudi suhi zadrževalniki
Gradnja novih zemeljskih nasipov in zidov, vzpostavitev osnovne načrtovane prevodnosti struge in selektivna odstranitev večje zarasti v strugi ter reševanje problema zalednih vod so predvideni tudi ob Sušnici, Podsevčnici in Voglajni. Na teh območjih bodo gradbinci uredili tudi suha zadrževalnika Sušnica jug in Pod-sevčnica. Ob Podsevčnici bo prišla na vrsto še zamenjava mostne konstrukcije pri podjetju Frigo trade, ob Voglajni pa zamenjava energetskih mostov na območju železarne Štore.
Izvedba vodnogospodarskih ureditev ob Hudinji ob gradnji novih zemeljskih nasipov in zidov ter ukrepov, ki so predvideni tudi za ostale vodotoke, vključuje še nadvišanje ceste kot pro-tipoplavni ukrep ter odstranitev dveh večjih pragov in regulacijo struge. Pri urejanju Hudinje gre za zagotavljanje poplavne varnosti tudi za sosednjo občino Vojnik, zato so tam predvideni gradnja črpališča zalednih vod, inundacijskega objekta v Arclinu ter rekonstrukcija kanalizacije v Vojniku in ureditev suhih zadrževalnikov Tomaž 1 in 2.
Tudi ob Vzhodni Ložnici bo ob vseh ostalih ukrepih na krajšem odseku potrebna regulacija struge, zamenjali bodo mosta na cesti Tehar-je-Ljubečna in v naselju Gaji (potok XI, op.p.), zgradili črpališče zalednih vod in uredili suhi zadrževalnik Ljubečna.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Jama ostaja
Laščane že dlje časa razburja gradbena jama v De-bru. Tam je Mercator začel graditi trgovski objekt, vendar dela ni dokončal.
Sicer imajo v Mercatorju gradbeno dovoljenje od leta 2009. V Laškem si želijo kakšnega novega trgovca, vendar niso pripravljeni več dolgo čakati. Poleg tega gradbena jama kazi podobo kraja. V Mercatorju so nam pojasnili, da se je »zaradi spremembe širših ekonomskih razmer
spremenila tudi dinamika projekta«. Dodajajo, da želijo čim prej poiskati primerno rešitev za izpeljavo projekta, saj Mercator v Laškem še ni prisoten. Tako zdaj iščejo primernega in zanesljivega investitorja za objekt, ki bi ga trgovsko podjetje dolgoročno najelo. Investitorja po naših podatkih iščejo že več kot pol leta. Kot kaže, se bodo Laščani še načakali ...
ŠK
Foto: SHERPA
Laščani imajo dovolj čakanja na začetek gradnje. V Mercatorju pa še vedno iščejo investitorja. - Št. 54-10. julij 2012 -
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@ nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
AKTUALNO
Kmetijska zemljišča nenadomestljiv naravni vir
Okrogla miza o varovanju kmetijskih zemljišč
ŽALEC - Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v petek v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije organiziralo okroglo mizo na aktualno temo varovanja kmetijskih zemljišč. Srečanje je bilo uvod v sobotne državne in mednarodne kmečke igre v Braslovčah.
Obseg kmetijskih zemljišč se zmanjšuje, okoljske zahteve pa se zaostrujejo, zato marsikje v Sloveniji ni več mogoče tradicionalno kmetovati in ko-lobariti, še manj pa kmetovati ekološko, saj za to ni dovolj površin. Kot so izpostavili na okrogli mizi, se širša slovenska družba ne zaveda, kako strateško pomembna je ta naravna dobrina za preživetje. Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline ni vseeno, kakšna prihodnost nas čaka, zato je prav na to temo pripravilo okroglo mizo.
Najmanj zavarovana
Kot je izpostavila direktorica direktorata za kmetijstvo dr. Martina Bavec, naj bi k zagotavljanju večje samooskrbe s hrano ključno pripomogel zakon o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim ne omogoča več tako
Direktorica direktorata za kmetijstvo dr. Martina Bavec
Predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje mag. Dejan Židan
Kmetijska zemljišča morajo imeti ceno
Kot je izpostavil predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dejan Židan, kmetijsko zemljišče ni le zemljišče, temveč je tudi tretji najbolj pomemben naravni vir, in sicer takoj za zrakom in vodo. Ker se Evropa boji lakote, je že pred časom začela razmišljati, kako varovati kmetijska zemljišča. »Kmetijska zemljišča bi veliko bolje varovali, če bi jim postavili ceno. Če kmetijsko zemljišče nekdo izrabi, naredi strošek,« pove Židan in nadaljuje, da je bila visoka vrednost že postavljena z zakonom. Ideja starega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo po besedah Židana v teh dneh padel v državnem zboru, je bila, da Slovenija ne sme izgubiti več niti hektarja kmetijskih zemljišč. »Zakon, ki še trenutno velja, seveda ni popoln,
lagodne prekategorizacije kmetijskih zemljišč v stavbna. Kot je izpostavila, se je do zdaj nabralo iz spremembe namembnosti zemljišč 5 milijonov evrov. Kmetijska zemljišča so po njenem mnenju nenadomestljiv naravni vir, saj ko jih enkrat človek pozida, jih za večno izgubi. Od vseh naravnih bogastev
pa le kmetijska zemljišča niso opredeljena kot naravi vir. Prav zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ga je sprejela bivša vlada, je po njenem mnenju stvari želel postaviti na svoje mesto. Večina opozicijskih strank se lani s tem zakonom ni strinjala, zato so v koalicijsko pogodbo zapisale tudi to, da se omenjeni za-
kon spremeni. Bivša opozicija, ki je zdaj aktualna vlada, tako predlaga, da se odškodnine večinoma odpravijo. Bavčeva se zaveda, da so kmetijska zemljišča nenadomestljiv naravi vir in ga je treba varovati. V Sloveniji so zakonodajno dosti boljše urejeni gozdovi in območja Nature 2000.
TOREK
SREDA
ampak je kompromis med stroko, različnimi ministrstvi in občinami,« razloži Židan, ki tudi meni, da s tem zakonom gradnjo usmerjamo v strnjena naselja. Na celotnem območju države je še veliko nekmetijskih, slabih kmetijskih zemljišč z nizko boniteto in pogozdenih zemljišč, zato bi morali usmerjati gradnjo prav tja.
Državni zbor bo predvidoma v sredo glasoval o noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo pripravile koalicijske stranke in med drugim predpisuje tudi, da bo lani uvedeno odškodnino za pozidavo kmetijske zemlje močno oklestila - na 5 do največ 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Koalicija je k zakonu vložila še dopolnilo, ki tistim investitorjem, ki so odškodnino že plačali, daje pravico, da denar zahtevajo nazaj.
ŠPELA OŽIR, foto: TimE
ČETRTEK PETEK
t	1	3		Ù		ao to		
ni	»	17	IEH	16	H2	ta	2	m

LÔ
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Birokratska prepreka zavira nova delovna mesta
Termotehnika zaenkrat še ostaja ukleščena v Orli vasi
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav je v petek obiskal uspešno podjetje Termotehnika iz Orle vasi, ki ima dolgoletne težave s pridobivanjem dovoljenja za gradnjo dodatnih proizvodnih prostorov. Minister je obljubil, da se bo zavzemal za čimprejšnjo rešitev prostorske stiske podjetja.
Termotehnika je uspešno podjetje, ki izdeluje toplotne črpalke, leta 2007 pa je postalo tudi gazela savinjsko-zasa-vske regije. Zaradi dobrega poslovanja in naročil iz tujine si že dlje časa prizadeva svojo dejavnost razširiti in zgraditi dodatne poslovne prostore, a zaradi birokratskih ovir tega ne more. Zapleta se pri 50 tisoč kvadratnih metrih zemljišč med avtocestnim izvozom Šentrupert in regionalno cesto proti Mozirju. Pred leti je občina že izdelala prostorski načrt, ministrstvi za okolje in prostor ter kmetijstvo pa sta ga potrdili. Na pritožbe občanov, da je občina za nekatere površine nezakonito spremenila namembnost iz kmetijskih v zazidljiva, je vlada ta problem poslala v reševanje ustavnemu sodišču, ki naj bi o zemljiščih razsodil šele čez dve leti. Med obravnavanimi zemljišči so se znašla tudi takšna,
Radovan Žerjav z Rudijem Kronovškom med ogledom podjetja. S problemom Termotehnike se je minister seznanil na spomladanskem srečanju gazel in se odločil, da ga je treba čim prej rešiti.
Podjetje Termotehnika je lani ustvarilo dobrih 8 milijonov evrov prometa, letos pa se bo številka dvignila najverjetneje na 11 milijonov evrov, kar pomeni 20-odstotno rast, pri čemer podjetje posluje na komaj 2 tisoč kvadratnih metrov velikem prostoru. Prav tako je Termotehnika lani dobila po analizi bonitetne hiše Bisnode najvišjo bonitetno oceno AAA.
ki niso sporna, in prav na teh si želi Termotehnika zgraditi novo proizvodno halo, ki bi pomenila tudi nova delovna mesta.
Kot je povedal ustanovitelj in prokurist Termotehnike Rudi Kronovšek, bi prostor za širitev proizvodnje zaradi številnih naročil potrebovali takoj: »Rezultate imamo iz leta v leto boljše. Prodajamo izdelke, ki so zaradi energetske krize in okoljskih problemov zelo iskani. Stiska s prostorom pa nas duši.«
Kot je na obisku povedal Radovan Žerjav, se je v tem primeru podjetnik ujel v blokado birokratskih preprek. Že pred časom je minister predlagal, da bi problem rešili z interventnim zakonom, vendar na žalost to ni mogoče. Po Žer-javovem mnenju bi bilo najboljše, da bi spor oziroma vsaj nesporna zemljišča umaknili z odločanja na ustavnem sodišču, ministrstva pa bi ga rešila sama. Žerjav bo pri reševanju koordinator, saj se zavzema, da se kakršnikoli problemi, ki prepričujejo nastajanje novih delovnih mest, čim prej razrešijo. Ob obisku pa Kronov-šku ni mogel obljubiti, kdaj natančno bo problem rešen, zagotovil je le, da čim prej.
ŠO
Foto: TT
V tekmo za papirnico samo Turki
Na celjskem okrožnem sodišču so v petek odprli dve neobvezujoči ponudbi za odkup celotnega poslovnega deleža podjetja Radeče papir v stečaju. Stečajnega upravitelja Boruta Sokliča pa je kmalu za tem doletelo neprijetno presenečenje, saj so iz Občine Radeče sporočili, da svojo ponudbo za začasni najem stroja umikajo.
Kot so sporočili iz občine, se je z odpiranjem ponudb v celotni zgodbi pojavil nov moment. Pojavil se je namreč potencialni resni kupec radeške tovarne. »Podjetje Papirnica Radeče, d. o. o., ki ga je ustanovilo JP Komunala Radeče, je bilo ves čas trajanja agonije naše papirne industrije načrtovano le kot rezervni scenarij v primeru, da stečajnemu upravitelju ne bi uspelo najti kupca. Ker se je kupec pojavil, je žogica sedaj na strani kupca in stečajnega upravitelja, pri čemer tako Občina Radeče kot JP Komunala Radeče v skladu s svojimi pristojnostmi obema nudita vso mogočo podporo, ne želita pa se vmešavati v njuna medsebojna pogajanja.«
Kot so še dodali v občini, je nadaljnja usoda podjetja Papirnica Radeče tako odvisna predvsem od pogovorov med kupcem in stečajnim upraviteljem. Nobena vrata še niso zaprta in nobena zgodba še ni zaključena, vse pa je odvisno od nadaljnjih postopkov. »V primeru, da se pokaže potreba po sodelovanju podjetja Papirnica Radeče, bomo storili vse, kar je v naši moči, da pripomoremo k nadaljevanju papirniške tradicije v našem kraju.«
Na mizi je trenutno ostala ponudba iz Turčije. Korporacija Saray iz Ankare za papirnico ponuja nekaj več kot 15 milijonov evrov. Kakšna bo končna ponudba, bo odvisno od izsledkov skrbnega pregleda, ki pa se lahko zavleče vse do septembra. Ponudba Tehničnih sistemov z Bizeljskega je bila neveljavna, ker ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Stečajnik Borut Soklič mora odločitev o turški ponudbi sporočiti do 17. julija, a vse skupaj v dolgotrajnih postopkih še ne predstavlja nobenih usodnih preobratov.	StO
KMETIJSKI NASVETI
Pelinolistna ambrozija
To je rastlina, o kateri se v zadnjem času veliko govori in piše. V juliju je na večini rastišč v taki razvojni fazi, da jo zlahka prepoznamo, hkrati pa je še pravi čas za njeno zatiranje, ker še ne cveti.
Pelinolistna ambrozija je tujerodna invazivna rastlina, ki je zaradi povzročanja in-halacijskih alergij ena najpomembnejših vrst, ki jo je treba zatirati. Na kmetijskih zemljiščih se lahko zaradi trdoživo-sti semena in prilagodljivosti tega plevela znatno zmanjša pridelek poljščin, povzroča težave pri spravilu pridelka ter na travnikih in pašnikih močno zmanjšuje kakovost krme (živina je ne mara) in kvari mlečne proizvode (priokus). Rastlina je nezahtevna glede rastnih razmer in je predvsem plevel zapuščenih ter neobdelanih površin oziroma površin, kjer je prišlo do večjih premikov zemlje.
Pelinolistna ambrozija je enoletni plevel in kali od pomladi (aprila). Ustrezajo ji zlasti sončne lege in topla mesta, rahlo kisla tla, bogata s hranilnimi snovmi. Prenese tudi sušo. Je rastlina kratkega dne. V Srednji Evropi rastline običajno cvetijo od julija do oktobra. Semena dozorijo od sredine avgusta. Rastlina je zelo
- Št. 54-10.
plodna, saj tvori 30 do 100.000 semen, ki v tleh ostanejo kaliva od 5 do 14 let.
Za preprečevanje širjenja
Preprečevanje škodljivih vplivov je mogoče le s pravočasnim doslednim odstranjevanjem rastlin ter s preprečevanjem njenega cvetenja oziroma tvorbe semen. Rastline ambrozije lahko uničujemo mehansko, kemično ali z obdelavo tal. Če opazimo posamične rastline ambrozije, je smiselno vse rastline populiti s korenino vred še pred cvetenjem in dozorevanjem semen. Cvetoče rastline uničujemo popoldne, izpuljene rastline pa posušimo, kompostiramo ali sežge-mo. Pri delu uporabljamo rokavice in oblačila, ki pokrijejo celotno telo, očala in masko. S prekopavanjem ali z oranjem semena zakopljemo vsaj 10 cm globoko in tako preprečimo njihovo kalitev. Tik pred cvetenjem sta smiselna ukrepa tudi košnja ali mulčenje čim bližje tlom, da kar najbolj zmanjšamo možnost obraščanja.
V času, ko semena dozorijo, ne kosimo več, saj lahko s košnjo pripomoremo k raznaša-nju semena. Rastline lahko po košnji razvijejo več vodoravnih stranskih poganjkov s cvetovi, julij 2012 -
ki rastejo tik nad površino tal in jih pri naslednji košnji težko ali sploh ne moremo odstraniti, zato je smiselna kombinacija prekopavanja ali ožiganja s plamenom ali uporaba herbicidov. Na podlagi poskusov učinkovitosti herbicidov, ki jih v Sloveniji uporabljamo za zatiranje plevelov, je mogoče ugotoviti, da imamo dovolj učinkovitih herbicidov, s kate-
Ambrozijo pogosto opazimo ob robovih cest in železniških prog.
Skoraj dve leti velja Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, s katero ima celotna Slovenija status posebnega nadzorovanega območja. Imetniki zemljišč, na katerih raste škodljiva rastlina, smo dolžni odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del, hkrati pa je treba redno opazovati zemljišča v rastni dobi do konca septembra.
rimi preprečujemo širjenje te plevelne vrste. Težave z zaple-veljenostjo z ambrozijo lahko pričakujemo v posevkih sončnic, soje in ovsa ter pri pridelavi zelenjave. Ne pozabimo, da je uporaba herbicidov omejena na vodovarstvenih območjih in prepovedana pri ekološki pridelavi.
Več o ambroziji in njenem zatiranju lahko preberete tudi na spletnih straneh Fitosanitar-ne uprave RS in KGZS - Zavod Celje. S težavami, ki jih povzroča ta rastlina, se srečujemo tako na kmetijskem kot tudi zdravstvenem in okoljevar-stvenem področju. V boju z ambrozijo bomo uspešni le ob dobri osveščenosti in dobrem sodelovanju vseh vpletenih.
IRIS ŠKERBOT, specialistka za varstvo
rastlin, KGZS - Zavod Celje
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
5
Z različnimi dejavnostmi so poslovno varnejši
V podjetju Ko-Lovec, kjer se ukvarjajo s štirimi glavnimi dejavnostmi, izdelujejo celo kovinske dele za girocopter
Začelo se je leta 1988 v skromni ključavničarski delavnici na Zbelovem, v občini Slovenske Konjice, še v prejšnji državi. Kdo bi si takrat upal napovedovati, da bo Ivan Lovec z družino v današnjem podjetju Ko-Lovec izdeloval celo kovinske dele za zračna plovila girocopterje.
Izdelovanje kovinskih delov za girocopterje, ki so nekaj vmesnega med helikopterji in letali, je najmanjši, vendar za najširšo javnost mogoče najzanimivejši del proizvodnje podjetja Ko-Lo-
Tako izgleda girocopter, za katerega izdelujejo v podjetju Ko-Lovec kovinske dele. Ivan Lovec (na fotografiji) je direktor in ustanovitelj podjetja.
vec. Kovinske dele za giro-copterje izdelujejo od lani v povezavi s tujim poslovnim partnerjem, s katerim sodelujejo že vrsto let.
Z girocopterjem se lahko prevažata dva potnika, v Evropi služijo predvsem za zabavo ter drugod po svetu za praktične potrebe. V Ko-Lov-cu izdelujejo prav tako avtomobilske prikolice za prevoz girocopterjev po cesti.
Za podjetje Ko-Lovec so seveda veliko pomembnejše štiri glavne poslovne dejavnosti, to so izdelava elektro omar, izdelava sušilcev za plastični granulat, dejavnost prašnega barvanja ter izdelava pločevinastih zaščit, ki jih uporabljajo predvsem v avtomobilski industriji. »Z različnimi poslovnimi dejavnostmi smo poslovno varnejši. Nekaj časa je bolje v eni dejavnosti, nato v drugi. Če si vezan na enega samega kupca, ki delo izgubi, ga izgubiš še ti,« odgovarja ustanovitelj podjetja in direktor Lovec, ki je prejemnik letošnjega najvišjega občinskega priznanja Občine Slovenske Konjice. V družinskem podjetju je danes približno petdeset zaposlenih, med njimi Lovčeva soproga, sin, hči in snaha.
Za tuje trge
Ivan Lovec je začel v majhni delavnici z izdelovanjem elektro omar ter cistern za kurilno olje. Za elektro omare mu je delo ponudil prijatelj, za cisterne za kurjavo s kurilnim oljem se je ponudila poslovna priložnost, ker je bila to takrat ena najcenejših možnosti ogrevanja. Za izdelavo sušilcev za plastični granulat je Lovca poiskal tuj partner, ki je potreboval
nekoga, ki jih je pripravljen izdelovati v Sloveniji.
V začetku je vse izdeloval ročno sam, kmalu je zaposlil drugega delavca. »Začetek je bil težak, treba je bilo kupiti stroje,« se spominja. Čez tri leta so kupili hidravlični kri-vilni stroj, nato čez dve leti, ko je bilo že šest delavcev, močnejše škarje za pločevino. Pomembna prelomnica je bilo leto 1999, ko je iz dejavnosti samostojnega podjetnika nastalo podjetje Ko-Lovec, d. o. o., kjer so se leta 2001 zaradi povečanega obsega dela odločili za gradnjo novega objekta. Z novimi stroji so dosegli še boljšo kakovost, podjetje je dobilo nove stranke, zato je začelo izdelovati sušilce za plastični granulat, celovit izdelek, ki obsega tako elektromontažo kot montažo pnevmatike. V naslednjih letih so zgradili še novo lakirnico za prašno barvanje, kjer barvajo svoje izdelke ter izdelke za potrebe avtomobilske industrije.
BRANE JERANKO
Večina izdelkov z Zbelo-vega konča na tujem trgu, posredno ali neposredno. Povezanost z avtomobilsko industrijo je povzročila, da je Ko-Lovcu promet leta 2009 upadel za 35 odstotkov, predlani so opazili rahlo višanje, lani so že dosegli najboljše poslovne rezultate vse od ustanovitve podjetja. Zato na Zbelovem letos računajo na širitev in posodobitev lakirnice ter prihodnje leto na povečanje prostorov z gradnjo nove hale. Prav tako nameravajo kupiti laser za razrez pločevine, z njim bodo lahko stroške proizvodnje še znižali.
Po štirih letih bo meja odprta
V Imenem po dveh desetletjih prizadevanj kar dva mostova čez Sotlo
gradbeno dovoljenje ter se dogovorili o javnem razpisu, ki ga je po dogovoru pripravila hrvaška stran. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana
predzadnji dan preteklega leta, 27. januarja je bila nato slovesnost ob začetku gradnje novega mostu čez Sotlo.
BRANE JERANKO
PODČETRTEK - Jutri, v sredo, bodo ob 14. uri po več kot štirih letih odprli mejni prehod Imeno-Milja-na, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško. Tam so po dolgotrajnih prizadevanjih in zapletih končno zgradili nov mejni most čez reko Sotlo ter obnovili star lesen most. Mejo so zaprli prav zaradi dotrajanega starega mostu, gradnja novega je bila povezana z različnimi zapleti.
Na gradbišču nadomestnega klasičnega armiranobetonskega mostu je prišlo do zadnjega zapleta celo med zaključnimi deli, ko se je pojavil zaplet z asfaltiranjem, povezan z družbo CM
Celje, ki je v resnih težavah. Pri gradnji mostu čez mejno Sotlo, skupaj z navezovalni-mi cestami, sta sodelovali slovenska direkcija za ceste
Sotlo, ki bo v bodoče namenjen pešcem in kolesarjem, so obnovili zato, ker so še posebej iz hrvaškega spomeniškega varstva poudarjali,
Zaprta meja pri Imenem je kar za štiri leta prekinila stike med občani na obeh straneh meje, ki morajo uporabljati začasni nadomestni mejni prehod v Sedlarjevem. Ta je precej oddaljen. Nov nadomestni most ter obnovljen star lesen most bosta jutri predala namenu slovenski minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač ter hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo, Siniša Hajdaš Dončič.
in Hrvaška uprava za ceste (Slovenci bodo plačali 140 tisoč evrov ter Hrvati 207 tisoč evrov, pri čemer DDV ni vštet). Star lesen most čez
da gre za zadnji lesen most v dolini Sotle.
Temu, da so dotrajan lesen most pred štirimi leti zaprli ter da ni bil pravočasno zgrajen
nov most, botruje več vzrokov, saj je bila pogodba med Slovenci in Hrvati podpisana že pred dvema desetletjema, izbran je bil celo že izvajalec, celjski Ingrad. Nato je na Hrvaškem začela divjati vojna, nova prizadevanja za gradnjo novega mostu so se nato pojavila pred trinajstimi leti, ko se je denar zanj pojavil v slovenskem državnem proračunu ter so na hrvaški strani izdelali projektno dokumentacijo. Zaradi težav z vodarji na slovenski strani jo je nato bilo treba popraviti, a pot do sodobnega mostu je bila vseeno še dolga. Vladi sta sporazum o gradnji novega mostu podpisali že predlani, ko sta pridobili še
Četrti center ponovne uporabe
VOJNIK - V sredo bodo podpisali pogodbo o vzpostavitvi centra ponovne uporabe (CPU), ki bo četrti v Sloveniji. V centru, ki bo enota obstoječega centra ponovne uporabe iz Rogaške Slatine, bo zelena trgovina s popravljalnico izdelkov, ki bi v nasprotnem primeru postali odpadki.
V CPU bo mogoče med drugim brezplačno oddati rabljeno pohištveno in drugo opremo, belo tehniko, oblačila in obutev. V centru, ki bo na Celjski cesti 14, bo vse to nato mogoče kupiti po simboličnih cenah. Pogodbo bosta podpisali občina in Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice, ki je nosilec projekta. Projekt vzpostavitve mreže centrov ponovne uporabe sofinancirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
Guzaj kot turistični promotor Kozjanskega
O turističnih možnostih Prevorja s prof. dr. Janezom Bogatajem in z Aleksandro Borštnar Maček
ŠENTJUR - Za okroglo mizo so z domačini prejšnji petek sedli prof. dr. Janez Bogataj, Ivo Trošt in Aleksandra Borštnar Maček. Izpostavili so pozitivne primere turistične ponudbe, ki na Kozjanskem že obstajajo. Dober začetek sta pohodna Guzajeva pot in Kozjanska domačija, vendar je pozitivnih vzorcev še vedno premalo, da bi ljudi opogumili k bolj aktivni vlogi ponudnika na tem območju. Strinjali so se, da je skrajni čas, da Kozjansko postane kaj več kot sinonim za revščino in potres leta 1974. Kot je v pogovoru za Novi tednik izpostavil prof. dr. Bogataj, možnosti ne manjka.
Imeli ste si priložnost ogledati Prevorje. Če domačini prednosti domačih krajev velikokrat spregledamo, vi pravite, da so turistične možnosti velike.
Kozjansko z neokrnjeno naravo, ti zeleni grički so nekaj, kar bi v današnjem svetu znali ceniti tudi bolj zahtevni gostje. Je pa res, da jim morajo ljudje s svojo ponudbo znati priti nasproti.
Sinonim Prevorja vse bolj postaja razbojnik Guzaj, ki ga radi označujemo za kozjanskega Robina Hooda. Vi ste oster nasprotnik takih primerjav.
Res je. Robin Hood niti časovno niti družbeno politično z Guzajem ne more biti primerljiv. Poleg tega smo Slovenci nagnjeni k temu, da se obešamo na take primerjave: na primer Kostanjevica velja
Aleksandra Borštnar Maček na Prevorju že peto leto organizira Guzajevo poletno pustolovščino za otroke. Za mednarodno udeležbo poskrbijo predvsem otroci potomcev naših izseljencev po svetu. Tako so lani gostili celo skupino iz Avstralije. »Gre za uspešno združevanje družabnosti, zabave, jezikovnega izobraževanje ter spoznavanje dežele in ljudi. Dober glas seže v deveto vas in zdaj se gostje že vračajo. Od začetka je bilo kar naporno že Slovencem dopovedati, kje Prevorje sploh je. Ponujamo tudi različne izlete, prilagojene ciljnemu občinstvu in času, ki ga ima na razpolago. Pri tem vključujemo poleg Prevorja še Planino in Dobje.« Za promocijo poskrbijo predvsem s pomočjo osebnih znanstev in priporočil, v zadnjem času pa tudi s pomočjo večjezičnega spletnega portala Guzaj. si. Projekt sofinancira tudi Evropska unija.
za slovenske Benetke. Ni res. To so stvari, ki jim moramo dati lastno identiteto, izhajati iz lastnih zgodb in lastne zgodovine.
Pred nekaj leti so na Pre-vorju razpravljali o tem, kako primerni so sploh žeblji za Guzajev simbol.
Tudi sam se nagibam k temu, da ne preveč. Kot označitev poti morda niti niso preveč moteči, kaj več pa jaz na tem ne bi gradil. Tudi Guzaj sam po sebi, kot zgodovinski lik, lahko z zgodbami popestri turistično ponudbo, za temelj pa ga je težko postaviti. Kot pozitiven lik velja, ker je pomagal revnim, vendar je prav ta zgodba o podkovanju jezikave ženske ena bolj sadističnih in nesimpatičnih.
V Sloveniji so v zadnjih letih umestili nešteto različnih tematskih poti, vinskih in podobnih cest. Kako izstopiti iz povprečja in zgraditi svojo prepoznavnost?
Se strinjam, da je teh poti veliko, že skoraj preveč. Številne ostajajo samo na papirju, mnoge tudi v pokrajini, a ne živijo. Enkrat na leto se jih usmilijo šole ali kakšen organiziran pohod, drugače pa spijo. Guzajeva pot na Prevorju bo zato zaživela samo, če bo stalno ponujala različne vsebine, s katerimi bo nagovarjala različne ciljne skupine. Šolar-
je, upokojence, družine ali posameznike zanimajo različne stvari. Če gremo še dlje, se bo treba prilagoditi tako domačim kot tujim gostom. In nekega Indijca po poti ne moremo peljati enako kot Angleža ali Nemca. Guzajeva pot predstavlja okvir. Vsa ponudba na poti pa mora biti samostojna. Ne moremo na poti prodajati Guzajevega medu ali moke. Kvečjemu med tega in tega čebelarja s poti. Če pa bi se vedelo, da je imel Guzaj rad določeno jed, bi bili izvrstna popestritev lokalne kulinarke na primer Guzajevi žganci ali pač karkoli je zgodovina že zabeležila na to temo.
Indijski, nemški in angleški turisti se zdaj še zdijo nedosegljiva eksotika, vendar ves čas pravite, da je treba imeti visoke cilje, ki se ne ustavijo pri šolskem in sindikalnem turizmu.
Na vsak način. Ko bodo ljudje videli, da bolj ali manj zahteven turist iz bolj ali manj oddaljene dežele pride in se zanima za praznično in vsakdanje življenje domačinov, bodo znali videti priložnost. Prej ali slej se bo pokazalo, da je njihovo gospodarsko, družbeno, duhovno prizadevanje nekaj vredno. In potem si bodo to še bolj prizadevali v še večji meri ponuditi obiskovalcem.
Prof. dr. Janez Bogataj in Aleksandra Borštnar Maček
Ob misli, da bi razvijali turizem, se nam zdi, da bi morali turiste silno animirati. Morda premalo zaupamo v vsebino, zato se nam zdi, da moramo igrati klovne.
Točno tako. V bistvu je treba zelo malo narediti. Vse je že tu, samo v nek sistem je treba vse skupaj postaviti. In seveda usposobiti ljudi, da
bodo znali to predstaviti in posredovati naprej. Odkriti je treba motive, da se bodo teh vsebin lotili tudi iz ekonomskega zornega kota. Da bodo videli interes med obiskovalci in da se jim splača izvajati neke dejavnosti, ki jim prinašajo tudi dodaten vir dohodka.
Sto
Foto: ANUŠKA POGLAJEN
Dogodivščine dobrega vojaka Švejka
M«KultLmo IcfrTjötuo
■ran J arc
Skocjen pri Dcmže ah
12. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2012
PREMIERA
petek
DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
KOMEDIJA
•	Jaroslav Hašek
13 ^'^"dogodivščine
w DOBREGA VOJAKA
Ponovitve:
sobota in nedelja
14. in 15. julij
ob 21. uri petek, sobota in nedelja
20., 21. in 22. julij
ob 21. uri četrtek, petek, sobota in nedelja
26., 27., 28. in 29. julij
ob 21. uri
petek in sobota
3. in 4. avgust
ob 21. uri
SVEJKA
Po predlogi A. Aranickega dramatiziral in spesnil: Roman Končar
C <

Poletno gledališče Studenec pri Domžalah
Studenec pri Krtini 18, Dob
Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 €, nedeljske predstave: popust 2 €
Priredba in režija: Alojz Stražar
Igrajo: Konrad Pižorn- Kondi, JožeVunšek, Primož Ložar, Jure Sešek, Metod Palčič, Robert Vrčon, Urša Sešek, Rajko Majdič, Brigita Hrovat, Zoran Potočan,
Pia Brodnik, Eva Majdič, Tomaž Usenik, Avguštin
Gales, Irena Capuder, Roman Zorman, Špela Prenar, Stane Zemljarič, Milan Capuder, Luka Sešek, Tadej Stražar, Jan Kos, Jože Prašnikar, Vida Kovač, Ana Kovač, Maruša Lampret, Rok Ravnikar, Klemen Zabret, Uroš Ravnikar, David Homar in drugi. Nastopilo bo preko 80 igralcev, plesalcev in pevcev.
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051 / 61 61 51 (Marjana) 051 / 61 41 41 (Urša)
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Nakup vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
V okviru 12. kulturnega poletnega festivala Studenec 2012 bo v petek, 13. julija, v Poletnem gledališču na Studencu premiera domače gledališke predstave Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, ki jih je po knjigi Jaroslava Haška in predlogi A. Aranickega dramatiziral in spesnil Roman Končar, priredil in režiral pa Lojze Stražar. Glavno vlogo vojaka Švejka bo odigral Konrad Pižorn - Kondi, ki mu gledališke deske niso tuje. Ob Kondiju bo nastopilo približno 70 igralcev in plesalcev.
Zabavna zgodba, premieri bo sledilo še več kot deset ponovitev, je mnogo več kot komedija. Če bodo gledalci pozorni na besede vojaka Švejka, bodo kaj kmalu ugotovili povezanost njegovih besed z zgodbami današnjega časa. V dogodivščinah dobrega vojaka Švejka je torej veliko smešnih plati in v njih resnic, ki pomagajo, da je življenje v teh kar težkih časih prijetnejše.
Promocijsko besedilo
Povezovanje med Slovenskimi Konjicami in Novsko s pomočjo ročnega nogometa
Povezovanje s Slavonci
SLOVENSKE KONJICE - Občina je začela sodelovati z Občino Novska v Slavoniji na Hrvaškem, zato se je konjiška delegacija tam udeležila prvega srečanja prijateljskih mest.
Mladinske organizacije so se s skupnim projektom Najdi pot v lokalno skupnost, s katerim je predvideno zbiranje izkušenj s področja delovanja lokalnih skupnosti, letos že prijavile za program
Evropske komisije Mladi v akciji. Konjiška delegacija s predstavniki iz konjiškega mladinskega centra, TIC, turističnega društva in lions kluba se je med bivanjem v Novski med drugim udeležila športnih iger prijateljskih mest ter nekaterih prireditev Poletja v Novski.
BJ
iZ NAŠIH KRAJEV
Končno presekali gordijski vozel
ŽALEC - Občina Žalec in podjetje Montana si že vrsto let prizadevata rešiti nekatera odprta premoženjska vprašanja, ki se navezujejo na problematiko lastništva kolesarske steze in pešpoti proti Migojnicam. Na drugi strani so odprta vprašanja tudi glede lastništva nekaterih stanovanj v Grižah in Zabukovici ter nakladalne klančine. Kot kaže, je občini po dolgih letih le uspelo presekati gordijski vozel in končno rešiti vprašanja, povezana z lastništvom.
Občina Žalec je leta 1991 od takratnega Hmezada Grames kupila 77 stanovanj, vendar se v zemljiško knjigo ni vknjižila kot lastnica. 26 najemnikov je stanovanja odkupilo, a so prav tako postali le ekonomski lastniki in ne tudi pravnoformal-ni. Zdaj se želijo vknjižiti v zemljiško knjigo, a se ne morejo, ker je uradni lastnik njihovih stanovanj podjetje Montana kot naslednik Hmezada Grames. Ta pa ne želi izdati dovoljenja, dokler se ne rešijo še ostala odprta vprašanja, povezana z občino Žalec.
Izbirali med dvema slabima rešitvama
Občina Žalec in Montana sta se tako odločili, da slednja postane tudi ekonomska lastnica občinskih neprofitnih stanovanj, s katerimi, kot pravijo na občini, imajo samo stroške, saj najemnina ne pokriva niti stroškov rednega vzdrževanja. Montana bo s sedanjimi najemniki sklenila najemno razmerje. V zameno bo občanom, ki so stanovanja odkupili od občine in s tem postali le ekonomski lastniki, dovolila, da se
vknjižijo v zemljiško knjigo kot pravnoformalni lastniki. Poleg tega bosta Montana in občina zamenjali tudi zemljišče ob železnici za zemljišče kolesarske steze proti Migojnicam, ki ga je v fazi lastninjenja dobila Montana, Občina Žalec pa je na njem zgradila kolesarsko in pešpot.
»Občini ne želimo povzročati dodatnih sodnih stroškov, prav tako ne želimo, da so ljudje še naprej nezadovoljni, zato smo se morali odločiti med dvema slabima rešitvama. Izbrali smo tisto, ki je po našem mnenju boljša,« je povedal župan Občine Žalec Janko Kos, ki je še dodal, da se danes ne bi soočali s tovrstnimi problemi, če bi stečajni upravitelj Hmezada Grames iz lastninjenja Montane iz-vzel stanovanja in zemljišča, ki so bila last občine, oziroma če bi leta 1991 na občini spremenili pravnoformalne lastnike. »Probleme bi lahko prelagali še naprej, a smo se odločili, da presekamo gordijski vozel in s tem zagotovimo lastnikom stanovanj, da bodo lahko končno razpolagali s svojo lastnino,« še dodaja župan.
Občinski svetniki so tako potrdili predlagane rešitve, kar pomeni, da bo občina socialna stanovanja prepustila Montani, ta pa se bo obvezala, da bodo v njih še vedno lahko dosedanji najemniki, prav tako pa ne bo zahtevala odkupnine za zemljišče proti Migojnicam. Ekonomski lastniki stanovanj bodo postali tudi pravnofor-malni.
Ekonomska korist pred socialno
Nekaterim svetnikom se zdi odločitev slaba, saj bo s tem
Kolesarska steza in pešpot Žalec-Migojnice je po zamenjavi zemljišča z Montano zdaj dejansko občinska last.
občina lastništvo svojih 51 socialnih stanovanj prepustila Montani. »Občina je stanovanja pošteno odkupila. Res je, da so bili pri tem spodrsljaji, da stvar ni bila spremenjena tudi v zemljiški knjigi. Trenutna predlagana rešitev ni sprejemljiva, ker ne moremo predvideti vseh posledic,« je bila jasen svetnik Gvido Hribar, ki tudi meni, da pri tem ne bi smeli zanemariti socialne komponente, saj lahko Montana dvigne cene naje-
mnin socialnih stanovanj. Po mnenju Hribarja bi se morala občina še enkrat poskusiti pogovoriti in vztrajati pri tem, da
je stanovanja nekoč odkupila. Če ne bi uspela, bi se po Hribarjevem mnenju morala poslužiti pravnih sredstev, saj ne
bi smela za zadovoljstvo nekaj posameznikov podarjati sredstev davkoplačevalcev.
ŠO
Vesoljsko središče septembra
4&PIVG^pDVETJE
12. - 15. julij 2012 Laško
VITANJE - V občini, kjer se končuje gradnja že po obliki nevsakdanjega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), se že pripravljajo na odprtje, ki je napovedano za september.
Tako je občinski svet na zadnji seji sprejel pravilnik o upravljanju in uporabi KSEVT, s katerim določajo pogoje, merila in namen uporabe prostorov v lasti občine. V vesoljskem središču bodo prostorske možnosti tako za plačljive kot neplačljive dejavnosti, najemnik Zavod KSEVT pa bo moral v stavbi zagotoviti štiri delovna mesta ter po-
godbeno določeno število obiskovalcev.
Dela na gradbišču vesoljskega središča so po vseh zapletih končno v zaključni fazi. Občina je pogodbo z najprej izbranim glavnim izvajalcem, družbo CMC, januarja prekinila. Z novim graditeljem, gradbenim podjetjem Oder iz Zadobrove, so na občini zadovoljni. »Objekt je v bistvu končan, zunanja ureditev opravljena, končati je treba še fasado ter montažo elektro naprav,« je bil vesel direktor občinske uprave Srečko Fijavž, ki računa, da bo stavba do konca tega meseca končana. Vrednost naložbe v vitanjsko vesoljsko središče
znaša 2,6 milijona evrov, od tega je dva milijona evrov evropskih in v manjšem delu državnih sredstev, preostalo je na stroške občine.
V vitanjskem vesoljskem centru bodo v treh etažah poleg petnajstih razstav ameriških, ruskih in evropskih vesoljskih programov ter prostorov za mlade raziskovalce vesolja za občinske potrebe dvorana s tristo sedeži, knjižnica in različni društveni prostori. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij gradijo v spomin na pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika No-ordunga, ki je bil iz Vitanja.
BRANE JERANKO
Gov't Mule
Hladno pivo Mi2 Tabu
Avtomobili Tinkara Kovač Modrijani Rock Partyzani
_ . »	Manouche
Tanja zagar Mambo Kings
Ansambel Saša Avsenlka . . ...
...in drugi
www.pivo-cvetje.si
Generalni pokrovitelj
In organizator:	Pokrovitelj prireditve: Pata 11 sponzorji:
p»VOVAR|yA
1825
Občina	triglav RIMSKE TERME
Y VI	MDCCCXLVII
Laško

Stane Rozman in Slavica Krunić v eni od sob tokratne razstave.
Dobro svetim
Razstava svetil iz rimskega obdobja današnjega Beograda
V Pokrajinskem muzeju Celje so v petek odprli razstavo Recte illuminas - dobro svetim. Na njej so razstavili rimske svetilke, s katerimi je gostujoči Mestni muzej Beograd napolnil kar tri razstavne prostore.
Razstava ne govori le o vseh oblikah lojenk, oljenk ter svečnikov, ki so jih uporabljali v rimskih časih, marveč tudi o pomenu svetlobe tako v tem kot onstranskem življenju, kot so ga pojmovali stari Rimljani. Avtorica razstave Slavica Krunić je povedala, da so na razstavi rimske svetilke od 1. do sredine 5. stoletja, ki so jih meščani v Singidumu, enem največjih mest rimskega cesarstva, današnjem Beogradu, uporabljali tako v vsakdanjem življenju kot v pogrebnih ritualih in svojih svetiščih. »Na ogled so vse vrste najdenih svetil, posebej pa smo ponosni na tiste oblike, ki v rimskem imperiju sicer niso bile znane. Na ogled so manjši in večji predmeti neobičajnih
oblik,« je povedala avtorica.
Ker je bil nekdanji Singidum ob sotočju Donave in Save eno najpomembnejših mest imperija, najdb ne manjka. Nekatere so vojščaki in mornarji prinesli s seboj, druge so nastajale v takrat hitro razvijajočem se mestu. »Današnji Beograd je imel že takrat lokalno proizvodnjo, pri kateri so veliko kopirali priljubljene oblike svetilk, tudi tistih visečega tipa, pravih lestencev. Sicer pa so prebivalci uporabljali tudi sveče in loj.«
Posebno doživetje tokratne razstave je rekonstrukcija v Beogradu izkopanega svetišča Mitreum, posvečenega Mitri - bogu svetlobe. V posebni muzejski sobi so tudi z uporabo ultravijolične svetlobe skušali pričarati mistično ozračje ob obredju slovesa od pokojnikov. »Svetloba je imela velik pomen v posmrtnih običajih. Truplo so postavili v atrij, kjer so bili ob odru štirje veliki svečniki, svetloba pa je imela nalogo, da pokojniku olajša prehod iz enega v
Muzikal je zakon
V prostorih Vocal BK studia in dvorani Mladinskega centra Celje je te dni Mednarodna poletna pevska delavnica, ki sta jo že tradicionalno pripravila Vocal BK studio in Hiša kulture Celje.
Delavnica, namenjena zlasti glasbenemu gledališču ali drugače muzikalu, bo trajala do nedelje, na njej pa udeleženci spoznavajo solo in ansambelsko petje, ples, igro in seveda tudi občutek, kako je stati pred publiko in pred-
Zvesti tangu
Kvintet Gamma je v Celju predstavil program poletne turneje
drugo življenje,« je pojasnila Slavica Krunić.
Tokratna razstava je že druga na temo svetlobe in svetilk, saj je v sosednjih prostorih na ogled razstava Utrip svetlobe. »Gostujoča razstava nadomešča muzejsko vrzel, ki je nastala pri ogledih stalne arheološke zbirke. Te do jesenskega odprtja stalne postavitve v Knežjem dvorcu ni mogoče videti, zato je prav ta razstava svetil iz starorimskih časov prišla prav. Veselimo se že odprtja stalne arheološke zbirke in napovedujemo tudi, da bo že konec tega tedna vsak dan za ogled odprto tudi naše Mesto pod mestom. Doslej je bilo rimsko cesto in najdbe iz stare Celeie možno videti le ob posebnih vodenjih, zdaj pa so dela pri obnovi Knežjega dvorca tako daleč, da bo lahko Mesto pod mestom na ogled vsak dan,« je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Priljubljen celjski tango kvintet Gamma je v petek pred polnim atrijem gostišča Local odigral svoj tradicionalni poletni koncert. Gregor Deleja, Anja Čretnik Videmšek, Mihael Strniša, Aljaž Cvirn in Miha Fir št so dokazali, da so po petih letih ustvarjanja resen in zrel sestav. Ostajajo zvesti glasbi, ki jih je združila - novemu argentinskemu tangu - kar so dokazali tudi na tem koncertu.
»Argentinski tango nuevo ostaja osnovna vsebinska nit Gamme. A to nit radi dopolnimo vedno še s čim novim. Na tokratnem koncertu smo jo z glasbo akordeonista Richarda Galliana, ki je veliko sodeloval z Astorjem Piazzolo in je tudi komponiral v njegovem
slogu, a s še bolj izraženimi primesmi džeza. To je dopolnitev te naše osnovne niti, pri čemer ostajamo zvesti tudi etno priredbam, ki jih je za nas pripravil Leon Firšt,« je povedal vodja skupine Gregor Deleja.
Občinstvo, ki ga Gamma ima očitno veliko, je bilo več kot zadovoljno z izvedbami nekaterih že slišanih skladb, še bolj, se zdi, z novostmi, ki jih je pripravila v tej sezoni. Da kvintet ne hodi le po poti poustvarjalcev sijajne glasbe Astorja Piazzole, dokazal zlasti v delih svojega programa iz cikla Etno Gamma, kjer je briljiral v venčku Leona Firšta Za železno zaveso, v novih skladbah iz cikla Gamma goes jazz in tudi v skladbi Selma skupine Bijelo dugme,
v kateri se je kot vokalist izkazal Mihael Strniša.
Gamma je vsekakor na pravi poti in z vsakim nastopom boljša. Le sprašujemo se lahko, kaj bi bilo s skupino, če bi vsi člani živeli v istem mestu in se redno dobivali na vajah. Za zdaj to še ne bo šlo. Anja Videmšek Čretnik namreč končuje študij violine v Gradcu, Strniša, Cvirn in Firšt so na ljubljanski akademiji, De-leja pa v Celju. Odličen koncert, ki smo ga slišali v petek, so »spravili skupaj« po zgolj dveh resnih vajah ...
S predstavljenim sporedom se bo Gamma sredi meseca odpravila na koncerte v avstrijski Bad Ischl in nemški Eggenfelden.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Gamma je na poletnem koncertu dokazala, da ostaja zvesta argentinskemu novemu tangu.
Popevka je lahko tudi dixie
Najdaljši glasbeni dogodek
»Za Rogaško Slatino je to vsekakor veličasten dogodek, ki se bo zapisal v zgodovino mesta in Slovenije,« o 24-urnem klavirskem maratonu v Kristalni dvorani meni njegov pobudnik in organizator, ljudski ustvarjalec Nani Poljanec, s pravim imenom Aleksander S. Jurkovič.
»Do zamisli o klavirskem maratonu je prišlo, ker sem se v enem samem tednu srečal s kar s petimi pianisti. Začel sem tuhtati, kaj bi se iz tega dalo narediti, in tako je prišlo do zamisli o klavirskem maratonu,« pojasnjuje njegov pobudnik.
Na klavirskem maratonu, ki so ga pripravili v počastitev stote obletnice velike prenove Grand hotela Rogaška, je nastopilo štirideset izvajalcev iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije, Makedonije, Italije, Belgije in ZDA, med njimi pianisti in drugi glasbeniki. S Celjskega so nastopili trio bratov Drofenik, Tina Žerdin, Katja Sinkovič Rozinca, Urška Roškar, Aljoša Kovačič, Katarina Prah, Ermin Tkalec Robert in Jan Čugalj. Klavirski maraton so pripravili v sodelovanju med ljudskim ustvarjalcem Nanijem Poljancem, Grupo KunstHaus in Termami SPA Rogaška.
BJ
Celjski dixieland ansambel, ki vsa leta deluje kot ljubiteljski ansambel in goji glasbo izvajano na dixie način, je v atriju gostišča Local v četrtek izpeljal svoj letni koncert. Zanj so stari celjski glasbeni mački, sicer prekaljeni z igranjem v številnih zasedbah, pripravili nov spored, ki temelji na klasičnem dixielandu, poskrbeli pa so tudi za počastitev 50-letnice slovenske popevke.
Izvrsten koncert je dokazal ne le, da ima ta unikatna celjska glasbena zasedba svoj prostor na celjski glasbeni sceni, ampak tudi da ima silno zvesto in hvaležno občinstvo. Kot vsako leto so za svoj koncert izbrali ne-
kaj novosti in s svežim sporedom izpolnili pričakovanja. »Žal smo tudi letos morali vse pripraviti sami, nihče iz Celja nas ni zares povabil. A na željo zvestega občinstva smo pripravili nov koncert, letos tudi v znamenju jubileja slovenske popevke. Brez poletne noči, zaigrane na svojevrsten način, seveda ni šlo. Zanimiva je tudi vokalna izvedba Janeza Goršiča, ki odlično imitira Louisa Armstronga. Poleg klasičnega dixielanda smo odigrali tudi nekaj venčkov in slovenskih zimzelenih skladb v dixie preobleki,« je povedal vodja skupine Andrej Cimerman.
BS, foto: SHERPA
staviti svoje znanje na koncertu. Sodelujejo vrhunski predavatelji iz Slovenije in tujine. Plesni del delavnice vodita Kayleigh McKnight iz Velike Britanije in domačinka Anka Rener, za dramski in skupni glasbeni del že nekaj let zapored skrbita Damjan M. Trbovc in Simon Dvoršak, za pevski del pa Željka Predojević in Boštjan Korošec.
V sredo bodo pripravili dan odprtih vrat, na katerem bodo obiskovalcem predstavljali muzikal, dan pa se bo končal z odprto plesno sceno, s plesnim seminarjem. Delavnica se bo končala z že tradicionalnim koncertom Broadway I Love. Prvi koncert bo v petek v Šentjurju, nato še v soboto v Termah Olimia ter v nedeljo v Celju.
BS
V Celjskem dixieland ansamblu ustvarjajo Janez Goršič, Ivo Umek, Andrej Koren, Peter Jeraj, Jani Šuligoj, Mitja Telič in Andrej Cimerman.
Pihalni orkester Zarja Šoštanj pod vodstvom Mirana Šumečnika med nastopom
Slavila Zarja Šoštanj
Veliki zmagovalec 5. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju, ki je bilo v Velenju, je Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Na tekmovanju je nastopilo sedem pihalnih orkestrov z več kot 700 godbeniki.
V tekmovalnem delu so nastopili orkestri v treh različnih kategorijah. Kulturno društvo Godba Sevnica je
zmagalo v kategoriji C, Gradski puhački orkestar hrvatskih željeznica Varaždin v kategoriji B, Pihalni orkester Zarja Šoštanj pa je pod vodstvom Mirana Šumečnika zmagal v kategoriji A, dosegel zlato plaketo in kar 99 odstotkov točk. S Celjskega je v kategoriji C nastopil še Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika in dosegel zlato plaketo in 85,6 odstotka točke.
Posebnost tokratnega tekmovanja je bil spremljevalni program na Titovem trgu, na katerem so se poleg mažore-tnih skupin in pihalnih orkestrov zvrstili Big Band Musikschule St. Stefan im Rosental iz Avstrije, Tamburaški orkester KUD Gaj, Zagreb s Hrvaške in Akademik Big Band iz Rusije.
BS, foto: JANEZ ERŽEN
Podobe plemena
Celjska ljubiteljska slikarka Tatjana Hren je v Železarskem muzeju Teharje odprla novo samostojno razstavo, ki jo je naslovila Podobe plemena.
Tokrat se je avtorica odločila za razstavo portretov, ki so večinoma izredno prepričljivi in domiselni, razstavo pa je obogatila še z abstrakcijami in nekaterimi drugimi deli. Razstavo si lahko ogledate do konca avgusta.
BS, foto: GrupA
Celjske vedute
V celjski Galeriji Volk so odprli razstavo Celjske poletne vedute, na kateri sodeluje 25 celjskih ljubiteljskih slikarjev.
Tradicionalno poletno slikarsko akcijo, ki sodi v sklop prireditev Poletja v Celju, so izpeljali v organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti. Slikarji so slikali med 15. in 22. junijem v središču Celja, na njegovih ulicah, trgih, ob obrežju Savinje, v Mestnem parku, na Starem gradu in drugod. Strokovni izbor in ocenitev je opravil akademski slikar Narcis Kantardžić iz Celja, ki je 1. mesto s praktično nagrado namenil Stanetu Petroviču Čonču za sliko Razglednica s Pelikanom (na sliki). Drugo mesto je prisodil Vandi Žužek in tretje Saški Gajšek.
BS
Foto: TimE
Hvala vam, bogovi, za te blodnje
Zdelo se mi je, da pisatelja Toneta Partljiča že dobro poznam: po mnogih dramskih besedilih, najbolj po komediji Moj ata, socialistični kulak, televizijskih igrah, filmskih scenarijih ter mnogih proznih delih, na primer mladinskih črticah Hotel sem prijeti sonce. Včasih bolj, včasih manj všečen, a ponavadi izjemno berljiv avtor.
Zdaj pa mi je prišla v roke njegova zanimiva avtobio-grafija (mimogrede, opazila sem tudi, da je že razprodana) Hvala vam, bogovi, za te blodnje s podnaslovom Ljudje, kraji, dogodki v mojem življenju. Tone Partljič se je rodil v Mariboru 5. avgusta 1940 očetu železničarju in mami gospodinji. Krstil ga je župnik v Hočah in dodal priimku črko j; tako se njegova starša in brat pišejo Partlič, sam pa se piše Partljič. Njegovi spomini so izredno gostobesedni. Slikovito prikazuje ljudi in dogodke, ki so vplivali na razvoj njegove osebnosti ali - enostavneje - so ga oblikovali v takega, kot je.
Mogoče so me malce zmotile nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti v knjigi, vseeno pa sem z zanimanjem prebirala natančno študijo družbe njegovega časa in njegove Pesnice ter širše krajev od Brezovca (20-leten nastopi prvo učiteljsko službo) preko Maribora (šolanje), Sladkega Vrha ... do Ljubljane (delo v gledališču, politika) in zopet Maribora. V avtobiogra-fiji je avtor odkrit (težave zaradi alkoholizma, pritiski v povojni politiki in gledališču), humoren in resen. Poimensko pripoveduje o mnogih ljudeh - sošolcih, učiteljih, sovaščanih, sodelavcih, prijateljih, sorodnikih. Mislim, da so skoraj vsi omenjeni veseli, da na-
stopajo v knjigi. Kako lepo govori o njih!
Izstopajoče teme so družina, knjige, prijatelji sošolci in sodelavci, gledališče. Brala sem o prebijanju skozi življenje pri njegovih starših, bratu, sestri, o njegovih ljubeznih, zlasti do žene, hčere Mojce, igralke, in vnukinje Urške, prav tako igralke. Gledališče je zanj čarovnija, iz katere ne more več ven. Koliko besedil je napisal (znamenito Vdovstvo Karoline Žašler) in »zaigral!«
In česa se najbolj boji sedemdesetletni Štajerec? Izgubiti ženo, vid in knjige! Knjige so tako pomembne, da so postale zanj že skoraj nekakšno merilo, po katerem loči ljudi. Sam veliko bere (kot je brala tudi njegova mama), naslove avtorjev in literarnih del stresa iz rokava in takoj vidi, ali kdo bere knjige ali jih ne bere. Po glavi mu že blodijo nova komedija, nova televizijska igra ... in bogovom se zahvaljuje za te blodnje!
Skratka, kot je zapisano za promocijo knjige: »Tone Partljič je dober, najboljši komediograf, ker so njegove komedije natančne študije človekovega vedenja v družbi in ker ima svoje like rad. V tej natančni študiji družbe svojega časa in svojega mesta, v njej nam avtor ničesar ne zamolči, izda nam vse pomembne skrivnosti - a brez ene same človeške izdaje.«
URŠKA SELIŠNIK
O zdravljenju svojega alkoholizma pravi: »S spoznanjem, da ne bom nikoli več pil alkohola, da ni razloga, da bi bil a priori nesrečen, ampak raje srečen in da se moram znati tudi zameriti in upreti slavnim ali obskurnim egoističnim tipom, sem januarja 1975 zapustil Pohorski dvor.«
10
PORTRET / ZVESTI NAROČNIKI
NOVI TEDNIK
»Poudarjal sem delo in natančnost«
Franc Zupanc iz Celja je postal prvi častni občan Občine Štore - Na čelu pihalnih godb
Franc Zupanc, dolgoletni vodja štorskega pihalnega orkestra, je prvi častni občan Štor. Z orkestrom še sodeluje.
»Delal sem, kar mož storiti je dolžan, po najboljših močeh seveda,« pravi nekdanji vodja Pihalnega orkestra štorskih železarjev Franc Zupanc, ki ga je vodil kar dvaintrideset let. Za njegov izjemen prispevek na področju kulture mu je Občina Štore, čeprav je občan Celja, letos podelila naziv častni občan.
»To je velika čast, tega se z denarjem ne da kupiti,« komentira soglasno odločitev občinskega sveta Štor prvi častni občan te občine, ki je bil več desetletij po večkrat na teden v železarskem kraju, kjer je imel na skrbi odličen orkester ter tudi poučeval učence v prostorih osnovne šole. Kar trideset let je bil v službi kot profesor celjske glasbene šole, kjer je poučeval klarinet in saksofon.
Upoštevan orkester
V več kot stoletni zgodovini štorske pihalne godbe so bili vzponi in padci. Godba nekaj let ni delovala, zato so jo leta 1969 želeli obuditi. Iz železarskega sindikata so se zato pozanimali pri ravnatelju celjske
glasbene šole, pri profesorju Egonu Kuneju, ki jim je
povedal, da imajo mladega profesorja, ki že vodi god-
bo v Laškem. »Nato so me v Štore povabili, na voljo so bili očiščeni inštrumenti. Dogovorili smo se, kaj
kdo igra, kdaj bi se dobivali, in tako se je začelo,« se spominja profesor Zupanc. Zbralo se je več kot dvajset godbenikov, nekatere je poznal, ker jih je poučeval v glasbeni šoli.
»Poudarjal sem resno delo in natančnost. Pri notah sem res bil strog, odstopanja ni bilo, sicer smo bili dobri prijatelji, saj so to razumeli,« je povedal o delu štorskega orkestra, osrednjega kulturnega dejavnika v železarskih Što-rah. Med Zupančevim dolgoletnim vodenjem je imel štorski pihalni orkester več kot 2600 nastopov, nastopal je v Štorah, Celju in drugih okoliških krajih, drugod po Sloveniji ter v Zagrebu. Nastopal je na novoletnih koncertih, velikem celjskem pustovanju, za dan žena s prvomajskimi bu-dnicami ter na prvomajskih delavskih srečanjih, na celjskem občinskem prazniku, promenadnih koncertih, poletnih koncertih v Rogaški Slatini, za delegacije iz prijateljskih mest, na pogrebih ... Kar desetletje in pol je orkester spremljal pevski tabor slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični, večkrat
je igral celo v središču Zagreba. Pred pomembnimi tekmovanji so štorski godbeniki vadili ves teden na intenzivnih vajah.
Vestno delo in dobro vodenje je rodilo različne uspehe, saj so štorski godbeniki na tekmovanjih prejeli med drugim zlato republiško priznanje, podelili so jim prav tako celjsko Prešernovo nagrado. Pred desetletjem je vodenje godbe v Štorah od Zupanca prevzel mlajši Matej Mastnak, prejšnji vodja z njo še vedno sodeluje. Med Mastnakovo odsotnostjo vodi kakšno vajo ali odide na nastop, še vedno je urejevalec notnega materiala. »Prihajajo težki časi, zato želim Štorovčane spodbuditi, da bi še naprej dobro skrbeli za godbo,« komentira častni občan, ki ima v tem kraju veliko prijateljev.
Iz glasbene družine
Franc Zupanc je za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju kulturne dejavnosti prejel med drugim Gallusovo listino. Najprej je kot študent pet let vodil godbo v Laškem, pozneje je prav
tako vodil godbo tovarne Emo, več kot desetletje je bil na čelu pihalne godbe v Šentjurju, nazadnje je desetletje vodil gasilsko godbo v Sevnici. Zadnje desetletje službovanja je namreč poučeval v sevniški glasbeni šoli, kjer je med drugim vodil šolski mladinski orkester.
Od tam, iz Posavja, je pravzaprav doma. Prva leta je preživel v Novem mestu, nato se je s starši preselil v Radeče. Zupančevi so bili izrazito glasbena družina, saj je bil oče dolgoletni dirigent radeške godbe, kjer je Franc začel igrati trobento in pozneje klarinet. Vseh šest Zupančevih otrok je obiskovalo glasbeno šolo. V takrat glasbeno zelo živahnih Radečah, kjer so uprizarjali operete, so v operetnem orkestru igrali Zupančev oče ter trije sinovi. Franc Zupanc je nato na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz klarineta.
Kri ni voda in sin Franca Zupanca, ki je doktor informatike, igra klarinet ter preden odide v službo rad sede za klavir. Franc Zupanc živi med Celjem in Ljubljano, kjer je del njegove družine, enkrat na teden odhaja na vaje štorskega pihalnega orkestra. Njegov upokojenski delavnik je pester, saj ima doma veliko knjižnico, navdušen je nad računalnikom, kjer prebira dnevne novice, doma zaigra za svojo dušo na klarinet, klavir ali saksofon.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Odlična kuharica z Dobrne
Na obisku pri dolgoletni naročnici Ani Kompan, ki rada obiskuje štajersko metropolo
»To je najboljša kuharica daleč okoli,« je o dolgoletni naročnici Novega tednika Ani Kompan z Dobrne povedal nekdo, ki je slišal, da se pogovarja z novinarjem o kuhanju. Na Dobrno, kjer živi v manjšem bloku, jo je privedel prav njen poklic, saj je tu obiskovala gostinsko šolo, pri čemer je pozneje po opravljeni praksi v kraju kar ostala.
Na dan, ko smo jo obiskali v hudi vročini, je za domače zato že ob petih zjutraj pripravila sirove štruklje. Ponavadi kuha vsako nedeljo za najširšo družino, za svoje otroke in druge domače, tudi za deset ljudi. Zaradi različnih okusov se
že prej pogovorijo, kaj bodo jedli, pri čemer imajo najraje ocvrta bedra, kar niti ni prezahtevno kuharsko opravilo. Za posladek rada pripravi s čokoladno kremo polnjene kekse, dodatno prelite s čokoladnim prelivom, ki jih domači obožujejo. »Pa se jih vseeno naveličajo, vendar jih potem, ko jih nekaj časa ni, spet radi jejo,« je povedala živahna dolgoletna kuharica, za katero v soseščini vedo, da naj bi ob neki priložnosti kuhala celo nekdanjemu predsedniku Titu.
Najmanj rada pripravlja solato in v času, ko je bila v službi - najdlje v kuhinji na Dobrni - jo je raje pripravila kakšna kolegica, Ana je na-
mesto nje pomagala pri čem takšnem, česar ni marala kolegica. Nikoli ne kuha iz kuharske knjige, ima še zajetno kuharsko knjigo Kalin-škove, ki jo je kupila v mladih letih, vendar v njo pokuka le izjemoma. »Tako je, če si vse življenje v kuhinji,« je strnila misli o kuhanju odlična kuharica, ki kuha z veseljem. Za svoj rojstni dan, ki ga bo imela v bližnji prihodnosti, seveda ne bo kuhala, njeni otroci so jo že povabili »ven«. »Imam zlate otroke, jezijo me, ker so celo preveč skrbni ter si delajo stroške,« je povedala za svoje tri otroke, ki živijo v bližini, v Velenju, na Dobrni ter v Celju. Tri vnuke ima, jeseni se bo rodil prvi pravnuk.
Rada ima psičke
»V Novem tedniku najraje prebiram črno kroniko in torkovo živalsko stran, zaradi psičkov,« je povedala o vsebini časopisa, ki ga ima naročenega že zelo dolgo. Velika ljubiteljica živali je, še posebej psičkov, saj so doma imeli več let psa, ki je bil v bloku ubogljiv in čist ter gospodarju zvest. »Časopis preberem takoj, ko ga poštar prinese, zanima me prav tako, kaj se dogaja po drugih krajih,« je dodala. V njeni širši družini so predhodnika Novega tednika naročili kmalu po drugi svetovni vojni na taščino ime, nato je bil na svakovo ime, po njegovi smrti ga je Ana Kom-pan prejemala še kar nekaj časa na njegovo ime, ob neki priložnosti pa se je oglasila v uredništvu ter uredila, da ji časopis pošiljajo na njeno ime.
Danes, ko je že zelo dolgo v pokoju, je Novi tednik dvakrat na teden del njenega vsakdanjika. In kakšen je njen običajni vsakdanjik? Po zajtrku s kakšno kolegico spijeta kavo, sledi pospravljanje, prav tako obdeluje vrt. Na oddih so jo otroci večkrat povabili v zdravilišča, vendar se, če je proč od doma in najbližjih, najbolje počuti med svojimi številnimi sorodniki v Mariboru, od koder je doma. Je teta kar osmim otrokom, ki imajo vsak po več otrok, zato si je zanje treba seveda vzeti precej časa.
BRANE JERANKO
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Brane Jeranko je tokrat obiskal naročnico v občini Dobrna.
Dolgoletna naročnica Novega tednika Ana Kompan z Dobrne ima ob domačem bloku vrt, v hudi poletni vročini se dobro počuti pod brajdo.
NOVI TEDNIK	REKREACIJA	11
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
Po Emini poti
V soboto, 30. junija, je bil v Kozjanskem parku že 6. pohod po Emini romarski poti.
Zbirališče je bilo ob 9. uri pred samostanom Olimje, kjer so 50 udeležencev patri minoriti sprejeli s patrovimi kapljicami in jih na pot pospremili z blagoslovom patra Ernesta. Pohod v zelo vročem sobotnem dnevu je potekal po 15 km dolgi trasi mimo turistične kmetije Ježovnik, skozi vinograde Virštanja vse do Banovine. Pot so nadaljevali preko vasi Ortnice do rojstnega kraja Eme - Pilštanja. Ko je sobotna vročina že dosegla maksimum, pa so prehodili zadnji del poti Lesično-Zagorje. Cilj pohoda je bila prelepa zagorska cerkev Marije pomočnice, kjer jih je sprejel župnik Jože Hribernik. Po maši je udeležence čakala pogostitev in sprejem v Lurški jami. Predsednik Kulturnega društva Zagorje Dani Zalokar je predstavil zgodovino jame in sodelovanje s Kozjanskim parkom, ki je obrodilo njeno obnovo.	VŠ
Nedeljski pohod v Robanov kot
Celjska Mohorjeva družba in domače turistično društvo sta prejšnjo nedeljo pripravila 11. tradicionalni Pohod po poteh Robanovega Joža.
Pohodnike je pred Robanovo domačijo pozdravil gospodar Franci, za začetek pa so pripravili bogat kulturni program, ki so ga oblikovali domačini v sodelovanju z drugimi člani Kulturnega društva Franca Herleta. Ob zvokih citer, harmonike in narodnih pesmi so obiskovalcem predstavili zgodovino domačega kraja in tudi različne anekdote in zgodbe iz življenja znanih Solčavanov.
Mednje vsekakor sodi tudi Jože Vršnik - Robanov, čigar življenje in delo je pri Robanovi planšariji predstavila Alenka Veber v imenu Mohorjeve družbe. Robanov Joža velja za enega zadnjih slovenskih bukovnikov (nešolan literarno delujoč človek), ki je s preprostim načinom življenja v omenjenih krajih pustil neizbrisen pečat. Druženje so zaokrožili s sveto mašo, ko jo je daroval novoštiftski župnik Alojz Ternar.
US
Foto: EDI MASNEC
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
12.	julij KOLESARJENJE
Izlet S kolesi v Konjiško vas ob 9. uri. Pisne prijavnice oddati najpozneje dan pred izletom, na voljo so v Štorkljini hiši. Info: Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice, 051/224 559.
13.	julij POHODNIŠTVO
Med Dolomiti in Ötztalskimi Alpami, 5-dnevni izlet, info:492 48 50 oz. 051/338-358 ali po e-pošti: pdcelje@siol.net.
14.	julij
MALI NOGOMET
Dvanajsti turnir v Bučah, organizator Športno društvo Buče. Začetek tekmovanja bo ob 18. uri, prijave bodo zbirali do 17.30. Prijavnina znaša 40 evrov.
Julij in avgust
JOGA
Celje: vsak torek ob 18. uri v mestnem parku, info: 031 616 998 (Društvo Joga v vsakdanjem življenju) Dobrna: vsako sredo ob 19. uri v zdraviliškem parku, info: 070 999 200
Šentjur: vsak četrtek ob 19. uri v športnem parku, info: 031 616 998 (Društvo Joga v vsakdanjem življenju)
Julij
Taijiquan
Vadba za odrasle vseh generacij, vsako sredo ob 18. uri v mestnem parku Celje, info: 031 392 596 (Taiji društvo za zdravo gibanje Svila in meč)
Z Robanove domačije proti Robanovi planšariji
BobKart
stare- 'm vkIdu.ie-
PONOVNO PREIZKUSITE BOBKARTNA CELJSKI KOČI
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure www.celjska-koca.si
HOTEL*
CELJSKA

V" ■ * -
WlL \
Poraz, ki ohranja upanje
»Gledalcev ne bo veliko, ne več kot nekaj tisoč. Vstopnice so namreč po tri evre!« mi je dejal domači novinarski
Krajnc: »Z optimizmom pričakujemo četrtkov večer!« - Žitko verjame v presenečenje	inars ik -dive «s;žSlilkih
Z desne stojijo Marko Kolsi, Osman Sow, Matic Žitko in Gregor Bajde.
Prvo uradno tekmo v novi sezoni so nogometaši Celja odigrali v četrtek v molda-vski prestolnici Kišinjev. Zanimivo, v prvi postavi so bili le trije igralci, ki so pred poldrugim mesecem v zaključku sezone šele po enajstmetrovkah izgubili finale pokala NZS z Mariborom. Na prvi tekmi 1. predkroga kvalifikacij za ligo Evropa
-	povratna bo v četrtek ob 20. uri - so doživeli najnižji poraz, ki jim ohranja upanje za napredovanje.
Domačini s šestimi tujci v začetni postavi (skupno devetimi) so začeli silovito in gostje so se pritiska otresli šele po 20 minutah.
Pravično
Načrt jim je skazila izčrpanost Iztoka Močivnika, ki je čakal na menjavo. Kazalo je, da bo Celjanom uspelo na odmor oditi brez prejetega gola, toda Šved Sow je uprizoril krasno akcijo z desne strani, ko Marko Krajcer ni imel pomoči. Osman Sow je nato neoviran
-	branilca v belih dresih sta bila preblizu vratom - sprožil z roba kazenskega prostora
in ukanil Matica Kotnika. Po desetih minutah nadaljevanja pa je celjska ekipa le zapretila. Najprej bi se za »napako«, po predložku Sebastjana Gobca, skorajda odkupil Krajcer, a se ni odločil za posredovanje z levico. Po strelu z »notranjo« desnico je žoga zletela nedaleč od vratnice. Nato je
v protinapadu Roman Bezjak zaposlil Marka Kolsija, ki pa je sprožil preko vrat. Sledila je nova ofenziva Dacie (ki ni FC Zimbru), zaključila pa se je v 85. minuti, ko je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Orbu. Verbič je bil blizu izenačenju, ko se je v gneči dokopal do žoge, jo zelo spretno poslal preko branilca Santosa (ki teče na 100 m v času 10,7 sek), nato pa je bil za las prej pri njej vratar Matiughin. Ko so gostitelji trepetali, je nekajkrat »zamižal« tudi - dotlej izvrstni - bolgarski sodnik. Finiš je bil podaljšan za štiri minute, Da-cia je bila v obrambi, Celje pa ni uprizorilo akcije, ki bi prinesla »sanjsko« izenačenje ...
»Bodite naš dvanajsti«
»Vedeli smo, da igramo proti zelo kvalitetni ekipi. Upam, da se gledalci v Celju tega zavedajo. Naj obiščejo povratno tekmo. Z njihovo pomočjo, s kančkom sreče in z malo boljšimi zaključki akcij lahko celo presenetimo. Štiri do pet igralcev Dacie bi bilo med najboljšimi v slovenski ligi. Toda obenem moram pohvaliti svoje moštvo. Zelo dobro se je borilo, čeprav je bilo 20 minut v izrazito podrejenem položaju. Vzrok sta tudi dve pripravljalni tekmi, ki sta nam odpadli. A to ni alibi,« je dejal trener Marijan Pušnik in nadaljeval: »Imamo dokaj dober rezultat. Manjkala nam
Na letih Benetke-Temišvar in Kišinjev-Benetke je bilo nenavadno veliko čednih mladenk, ki so potovale samostojno. Bilo je očitno, da gre za »sezonske delavke« v Italiji.
je natančna zaključna podaja, predvsem v zadnjih 15 minutah. Verbič in Bezjak bi lahko bolje drug drugega zaposlila, Kolsi se prvič ni odločil za strel, ko pa se kasneje je, je to storil slabo. Kar se tiče onemogočanja tekmecev, nam je to v drugem delu dobro uspevalo, vratar Kotnik ni imel posebnega dela. Kaj bistvenega v teh dneh ne moremo spremeniti, bomo pa bolje pripravljeni na boj pri visokih podajah. Vem, da je čas dopustov, a vseeno obiskovalce vabim, naj si tudi zaradi kakovosti Dacie ogledajo tekmo. Z dvanajstim igralcem nam bo lažje. Obljubljam, da
Marijan Pušnik je pred začetkom sezone poudaril, da bo ekipo krasil kolektivni
duh. Ni govoril v prazno. V
moštvu vlada odlično vzdušje. Zvezdnikov ni in šale se vrstijo. Obenem ni bilo slišati zafrkancije na račun Ljubljančanov.
Še vedno je zanesljiv, bojevit, natančen, preudaren: Se-bastjan Gobec. Za njim je 16. nastop v celjskem dresu na evropskih tekmah (21 - po 7 zmag, porazov in remijev).
Kapetan je bil v vročem večeru utrujen, a tudi otožen.
Občutki so bržčas mešani, ko bi lahko bil poraz višji in ko se vam je ponudila priložnost za izenačenje.
Zelo mi je žal za tri priložnosti, ki jih nismo izkoristili v 2. delu. Nismo dali gola ... Po drugi strani smo uvideli, kje smo in kam spadamo. Da-cia ima zelo kvalitetno ekipo, v kateri so trije vrhunski tujci. Prav oni so prevesili tehtnico. Nam se je prilika ponudila po 85. minuti, ko smo imeli igralca več. Zaigrali smo preveč na silo, morali bi biti bolj potrpežljivi in igrati preko kril za predložke. Dobro, pred nami je še tekma v Celju. Mislim, da se lahko z dobro, s požrtvovalno in predvsem pametno igro uvrstimo v drugi krog. Dejstvo je, da moramo zadeti.
vam ne bo žal, ne glede na končni rezultat.« Dopolnil ga je športni direktor Ambrož Krajnc: »Glede na to, da smo nazorno spoznali ustroj kluba, njegov proračun, kvaliteto moštva in pogoje za treniranje, lahko našim fantom čestitam za prikazano. Obenem sem prepričan, da bo na povratni tekmi še zelo zanimivo. Domačini so bili zelo razočarani nad izidom. Načrtovali so, da bodo celotni dvoboj odločili že kar doma in nato potovali z redno letalsko linijo.« Potem so dali vedeti, da prihajajo s posebnim letalom .
Ni denar vse
Za bivšimi nogometaši Inter-blocka je prva tovrstna izkušnja. Napadalec Gregor Bajde je star 18 let, vezist Blaž Vrho-vec pa 20. Slednji je v sistemu 4-2-3-1 skupaj s Kolsijem deloval pred obrambo in kril hrbet Močiču, Močivniku (kasneje Verbiču) in Bajdetu (kasneje Romihu) ter na igrišču odgovoril na vprašanje, zakaj je bil pripeljan k prvoligašu: »Bilo je
Sebastjan Gobec
V bistvu moramo doseči dva gola in nobenega prejeti.
Ste bili prisiljeni zgolj na branjenje v uvodnih 20 minutah?
zadovoljivo, veliko smo pretekli, toda vselej je lahko bolje. V prvem delu smo se preveč zanašali na dolge podaje v globino. Dacia ima dva visoka, dobra skakalca. Med odmorom nas je trener bodril, naj se ne bojimo igrati po tleh, kar smo v nadaljevanju tudi storili. Menim, da smo upoštevali navodila in popotnica ni slaba.« Izstopal je tudi Matic Žitko kot osrednji branilec, s pravočasnimi, odločnimi posredovanji: »Ja, hvala za pohvalo. Trudili smo se, odločila pa je kakovost posameznikov. Poti v drugi krog si nismo zaprli, še vedno verjamem, da lahko Dacio presenetimo.«
Tekmo sta si ogledala tudi bivši predsednik in častni član celjskega kluba Darko Klarič in celjski župan Bojan Šrot. Klarič, ki si je pot plačal sam, ni bil pripravljen za uradno izjavo, češ da bodo mnogi zdaj pomislili, kako se vtika v klubske zadeve. Je pa izrazil zadovoljstvo nad prizadevnostjo prenovljene ekipe. Sam obenem najbolje ve, koliko časa je
Ja. Morda so se našim fantom na začetku tresel noge in roke. Novinci so najstniki ali malce starejši. Takšnih tekem še niso igrali. Vsi skupaj smo
Alen Romih v dvoboju z brazilskim branilcem Celiom Ferreiro dos Santosom
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
1. tekma prvega predkroga kvalifikacij za Ligo Evropa
Dacia - Celje 1:0 (1:0)
KIŠINJEV - Štadion Zimbru, gledalcev 3.000, sodnik Jordanov (Bolgarija). Strelec: Sow (42).
DACIA: Matiughin, Popovici, Guira, Mihailov (Stjepanović), Cojocari, Sow (Sali), Krkotić, Carauš (Orbu), Mamah, Ferreira dos Santos, Dimovski.
CELJE: Kotnik, Gobec, Krajcer, Žitko, Gaber (Centrih), Kolsi, Vrhovec, Močič, Močivnik
(Verbič), Bajde (Romih), Bezjak.
Rumeni kartoni: Guira, Orbu; Žitko, Gaber, Gobec.
Rdeč karton: Orbu (2. rumen, 85.)
Tekma je bila odigrana na štadionu Zimbruja. Okoli sto ljudi smo našteli, ki
»Na glavo bomo šl
potrebnega, da moštvo dozori in je sposobno vidnejših dosežkov. Bojan Šrot pa je takole strnil vtise: »Drži, poraz je poraz, toda zdi se mi pomembno, da smo iztržili rezultat, ki ohranja upanje. Poleg tega je bila igra v 2. polčasu zelo dobra in vzbuja optimizem pred povratnim srečanjem. Kišinjev je lepo mesto, klub pa bogat, urejen. A v športu denar ne zagotavlja vselej uspeha. Naša mlada ekipa se je srčno borila in dokazala, da se lahko enakovredno kosa z moštvom, ki je zagotovo vsaj petkrat dražje.«
Najboljši pri Dacii je vezist Adama Guira iz Burkine Fas-so. Carauš, Cojocari, Krkotić, Mihajlov in Orbu bi lahko priigrali višjo zmago, toda obenem so bili domačini tisti, ki so poslali žogo preko strehe štadiona ... Pojutrišnjem je vse možno, kajpada tudi poraz gostiteljev.
DEAN ŠUSTER Foto: MITJA KNEZ FC DACIA
»Cena, si?« je po vsakem obroku vprašal kapetan Mateja Centriha. Cena, ki ima še en vzdevek (Mišica), je namreč najboljši jedec. Če je on zaključil, potem so lahko družno vstali in zapustili jedilnico.
so jo spremljali z oken in balkonov.
i!«
se malce lovili. In bili smo se primorani pomakniti v obrambo. Škoda, da smo dobili gol tik pred odmorom. Morali bi zdržati, zlepa ali zgrda.
Sta tudi vas presenetila Vrhovec in Žitko?
Malce že, zagotovo. Zaenkrat sta le potenciala, trener Pušnik ju bo znal pripeljati na raven, ki bo zagotavljala nastop za reprezentanco in odhod v tujino. Toda veliko znoja še morata preliti.
Kišinjev?
Osredotočen sem bil na treninge in tekmo, kolikor pa sem lahko opazoval, me je mesto presenetilo, pa tudi ljudje so prijazni.
Se splača v četrtek kupiti vstopnico?
Rezultat je aktiven in vabim Celjane. Podpora s tribun bi nam ogromno pomenila. Oglejte si novo, mlado ekipo. Je poletna. Kot kapetan obljubljam, da bo šla »na glavo«. Vse bo storila za zmago!
DEAN ŠUSTER Foto: MK
Renner na
zmagovalni
oder?
Na državnem atletskem prvenstvu v Kopru je bila članica Kladivarja Martina Ratej nezadovoljna kljub zmagi v metu kopja, kajti njen dosežek je bil 58,74. Še v sredo je v Novem mestu kopje vrgla preko 60 m, pravi, da se je na Dolenjskem bolje počutila kot na Obali. Negotovost pred olimpijskimi igrami torej ostaja ...
Zmagali so še Marina Tomič (prav tako olimpijka) s časom 13,28, Špela Hus v suvanju krogle in Andrej Ba-tagelj v troskoku, iz velenjskega kluba pa Nina Kokot v skoku v daljino in Boštjan Buč v teku na 3.000 metrov z zaprekami. Moral je potrjevati olimpijsko normo, njegov čas je bil devet minut in šest sekund ... Vodstvo AZS ga bo ponovno predlagalo za potnika v London, odločil pa bo OKS. »V tujini sem od prijatelja izvedel za zaplet. Toda čas ni bil definiran. Vračal sem se s priprav v Keniji na 2.500 do 3.O0O m nadmorske višine, v Kopru pa sem moral dva dni po vrnitvi v povsem drugačnih pogojih nekaj pokazati. Trener Mosesa Kiptanuija je potrdil, da sem opravil izvr-
stne treninge. Tako priznanje mi veliko pomeni. OKS pa nima nobenega strokovnjaka na tem področju,« meni Buč.
Na DP bi olimpijsko normo še lahko lovil Celjan Robert Renner, toda poglavitni cilj sezone je nastop na mladinskem SP v Barceloni. Tja je odličen skakalec s palico s trenerjem Milanom Kranjcem odpotoval v nedeljo, danes pa ga že čakajo kvalifikacije. O svetovnem prvaku med mlajšimi mladinci je njegov trener Kranjc dejal: »Občutki pred potjo so mešani. Prvi cilj je uvrstitev v finale, glede na letošnje dosežke pa so želje še nekoliko višje. Če bo Robert skakal tako, kot zna, če bo dnevna forma pravšnja in če si ne bo zadal prevelikega bremena, se v finalu nadejamo visoke uvrstitve. Lahko tudi presenetimo, pa ne mislim, da bi kar zmagal, tako kot je lani.
V	skoku s palico je marsikaj možno, v tej disciplini se dogajajo največja presenečenja.
V	veliki meri je Robert stabiliziral tehniko skokov, toda ima še precej rezerv.« Kvalifikacije se bodo začele ob 10.50.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
CINKARNA
Trener Gorenja Branko Tamše se je takole »skril« po veliki zmagi v dvorani Zlatorog, zdaj pa odkrito priznava, da je osnovni cilj v ligi prvakov uvrstitev v osmino finala.
Zahtevno in atraktivno
Rokometaši velenjskega Gorenja in Celja Pivovarne Laško so na žrebu v nemškem Herzogenaurachu pri Nürnbergu dobili tekmece v evropski ligi prvakov, ki se bo začela 26. septembra.
Gorenje, ki je v minuli sezoni slavilo v državnem prvenstvu, bo igralo v skupini C (Koebenhavn, Vive Targi Kielce, Chambery, Sankt Peterburg, zmagovalec kvalifikacijske skupine 2). Cilj je uvrstitev v osmino finala.
Celjska zasedba bo igrala v skupini B, v njej pa so poleg nemškega Kiela tudi madžarski Veszprem, španski Atleti-co Madrid, švedski Sävehof in zmagovalec kvalifikacijske skupine 3 (romunska Constanta, slovaški Tatran Prešov, izraelski Maccabi Rishon Le-zion in italijanski Bolzano). »Dobili smo zelo močno, zanimivo in atraktivno skupino,« je dejal direktor celjskega kluba Roman Pungartnik. Trener Vladan Matić se zaveda, da je realnost boj za uvrstitev na četrto mesto v
Medalja in viza OI
skupini. Morebiti je bil žreb celo naklonjen Celju, kajti nasprotniki so privlačni, kar je bistveno v sezoni, ko moštvo še ni zrelo za vrnitev na
stara pota. Obremenitev ne bo, možnosti za pridobivanje izkušenj pa ogromno.
DŠ
Foto: SHERPA
CC
CINKARNA
Rajko Begovič
Robertu Rennerju se je na velenjskem mitingu »vse porušilo«. Palica je celo poletela na stezo za teke ... Naslednji treningi in tekme pa so dvignili samozavest.
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Slovensko plavanje je bogatejše za novo medaljo z mladinskih evropskih prvenstev.
Na 50 metrov prosto je bron osvojila Velenjčanka Nastja Govejšek, ki je za dve desetinki sekunde izboljšala tudi lasten absolutni slovenski rekord, postavljen maja na evropskem članskem prvenstvu v Debrecenu. Govejško-va, prebivalka Griž, je v petek izvedela nepričakovano novico: dobila je priložnost za nastop na olimpijskih igrah v Londonu.
DŠ
V Ženski rokometni klub Celje Celjske mesnine je prišel leta 20l0 kot trener starejših deklic (letnika 1996 in 1997) in že v debitantski sezoni z njimi postal državni prvak. V minuli sezoni je treniral kade-tinje (letnika 1995 in 1996), ki so osvojile tretje mesto v državnem prvenstvu. V naslednji sezoni bo ostal trener kadetske ekipe, s katero znova namerava poseči po najvišjih mestih.
39-letni Begovič, po poklicu trgovski poslovodja, je svojo igralsko kariero začel pri Celju Pivovarni Laško. Z njim je bil po sedemkrat državni in pokalni prvak, igral je v četr-tfinalu lige prvakov. Z reprezentanco Slovenije je leta 1996 nastopil na evropskem prvenstvu v Španiji, leto kasneje je z njo na Sredozemskih igrah v Italiji osvojil četrto mesto. Levi zunanji napadalec je igral še za Dobovo, Trebnje, italijanske Enno, Rovigo in Regalbuto, vmes za velenjsko Gorenje, nazadnje pa za celovški HCK Klagenfurt.
Bil je državni reprezentant v vseh starostnih kategorijah, od kadetske do članske selekcije. Njegovi trenerji so bili Herman Wirth, Tone Goršič, Miloš Rovšnik, Ante Koste-lić, Vedad Ljubuškić, Tone Tiselj, Josip Šojat in Mišo Toplak. Svoje bogato znanje spretno prenaša na mlajše rokometašice, med katerimi je zaradi svojega značaja zelo priljubljen. Njegovi hobiji so igranje tenisa, košarke in nogometa.
^dežele
celjske mesnine
Na Celjski je bilo »fletno«
Animacijski team Bojane Komplet z Nadjo na čelu (s čepico) je na Celjsko kočo prinesel ustvarjalnost, petje in ples. Dobro smo razmigali boke in se naučili Ram zam zam - v tujih obmorskih letoviščih zelo priljubljeno otroško pesmico.
Bilo je vroče sobotno popoldne. Ležerno, kot se za poletni konec tedna spodobi. V dolini je bilo mirno, na Celjski koči pa je vrvelo od poletnega živžava, ki so ga pripravili v sodelovanju z našo medijsko hišo.
Ponudba je bila pisana na kožo otrokom. Za sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah, poslikavah ter številnih nagradnih in športnih igrah so padale okusne in adrenalinske nagrade. Zraven je bilo še veliko plesa in petja ... Ne, nikakor nam ni bilo dolgčas. Pojedli smo na tone sladoleda in z bobkartom dodobra začutili veter v laseh. Ob koncu dneva smo zadovoljni popadali v postelje.
NP
Foto: TimE
Starši! Na Celjski koči se nadaljujejo aktivnosti za otroke skozi vse poletje. Vabijo vas tudi ta konec tedna! Skupaj z najmlajšimi bodo v soboto, 14. julija, iskali skriti zaklad Celjske koče, za nedeljo, 15. julija, pa pripravljajo čisto pravo kuharsko delavnico za mlade kuharje!
HOTEL*
CELJSKA
Medtem ko so otroci plesali, se igrali in uživali v slastnih palačinkah ter sladoledu, ki jim jih je podarila Celjska koča, so očetje preizkušali svoje lovske spretnosti. Saj jim ni kazalo slabo, a zavoljo njihovih puščic se na Celjski koči ni počutil ogroženega noben zajec.
Simpatični Rok iz Kranja (levo) je bil eden najbolj zagnanih obiskovalcev živžava na Celjski koči, ki se je lotil domala vseh nalog, tudi skakanja z balonom med nogami.
Aktivirali smo tudi dva očeta. Uporabiti smo morali kar nekaj tehnik prepričevanja, da smo ju spravili na kolena, a na koncu se je lovljenje jabolk v vedru vode izkazalo za zelo osvežilno dejavnost, ki sta jo očka nadgradila še z adrenalinsko bobkart vožnjo.
Na Celjski koči je v soboto mrgolelo takšnih in drugačnih »tetovaž«. Tanja in Anja iz ekipe Bojane Komplet sta poskrbeli za poslikave rok, nog, obrazov, otroci pa so lahko pri izdelovanju morskih sličic raziskali tudi svojo ustvarjalno plat.
Bo Tovšakova jutri prišla na sodišče?
Celjsko okrožno sodišče je za jutri razpisalo predobravnavni narok v primeru Hilde Tovšak in Branke Gabrijel (nekdanja direktorica kadrovskega in splošnega sektorja Vegra-da). Okrožni tožilci so maja letos zoper njiju vložili obtožnico zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Gre za primer, kjer naj bi bili odgovorni za neupravičeno porabo denarja, ki so ga delavci Vegrada prostovoljno zbrali za družini dveh sodelavcev, ki sta se ponesrečila. Tovšakovi in Gabrijelovi grozi zapor od enega do kar osmih let.
Ovadba zaradi tega kaznivega dejanja je bila tudi prva v vrsti sedmih dosedanjih kazenskih ovadb zoper vodstvo v primeru Vegrada. Obdobje, v katerem naj bi se nečednosti, povezane z vsebino tega kazenskega postopka, dogajale, je trajalo od začetka leta 2009 do sredine leta 2010. »Dve odgovorni osebi Vegrada naj bi nezakonito uporabljali sredstva iz blagajne za vzajemno pomoč,« so takrat trdili na celjski policiji. Obtožnica naj bi navajala dva primera, v katerih naj bi bili delavci oškodovani za malo več kot 30 tisoč evrov. V prvem primeru je šlo za 21.592 evrov, ki so jih delavci podarili za pomoč družini državljana
Možnost ima tudi priznati krivdo in dobiti manjšo kazen
Bosne in Hercegovine, ki je umrl na gradbišču. Ta denar naj bi poslali njegovi družini v tujino. Denar naj bi sicer družina prijela, a šele ob začetku stečajnega postopka v Vegradu.
Enako kaznivo dejanje naj bi obtoženi storili v času od 23. oktobra 2009 do 9. avgusta 2010, ker naj bi prav tako neupravičeno zadrževali 11.214 evrov. Tudi ta denar so delavci prostovoljno zbrali za družino prav tako svojega sodelavca, državljana Bosne in Hercegovine, ki je umrl v prometni nesreči. Ta denar je romal v prave roke šele nekaj mesecev kasneje.
Se bosta pogajali?
Vprašanje je, ali je to, da sta družini, sicer z veliko zamudo, denar prejeli, lahko za obtoženi tudi delna olajševalna okoliščina. So pa kriminalisti ta znesek označili kot »premoženje velike vrednosti«. Vsaj tako piše v členu, po katerem so ju ovadili, tožilci pa spisali obtožnico. Ali je dovolj dokazov, da sta si »hoteli pridobiti premoženjsko korist«, kot je zapisano v kazenskem zakoniku, bo pokazal sodni postopek. Ta se utegne končati že jutri. Kot smo že pisali, že nekaj tednov velja novost Zakona o kazenskem postopku, ki omogoča obtoženim priznanje krivde. Torej tudi Tovša-kovi in Gabrijelovi. Če bosta
Takole smo lani ravno pri odhodu z zaslišanja v sodni preiskavi pred celjskim sodiščem ujeli Hildo Tovšak.
Celjski kriminalisti so v Vegradu do zdaj podali 7 kazenskih ovadb za skupaj 15 kaznivih dejanj. Ocenjujejo, da preiskave številnih nečednosti ne bodo tako zelo hitro končane. Delo kriminalistov je pogosto povezano tudi s sodelovanjem s tujimi policijami, saj naj bi bilo veliko denarja »prekanaliziranega« v tujino. »Vseh listin je nekaj deset tisoč, kar nekaj sumov je povezanih s kršitvijo delovnopravne zakonodaje. Ker naj bi bilo oškodovanih skoraj 2 tisoč delavcev, se morajo narediti tudi izračuni za slehernega delavca. Kadar gre za sume premoženjske koristi, se morajo zbrati takšni dokazi, da lahko sploh trdimo, da je določena oseba storila to kaznivo dejanje. Pri kar nekaj primerih je namreč korist od takšnih kaznivih dejanj pridobil Vegrad kot podjetje,« so nam razložili na celjski policiji.
Tovšakova bo v prihodnjih mesecih zagotovo morala na sodišče večkrat, saj jo čakajo sojenja še za druge zadeve. Lani je bila ovadena tudi zaradi oškodovanja upnikov in zaradi domnevno spornih poslov z Rimskimi termami. Sledile so preiskave o goljufijah pri poslovanju, pri čemer naj bi bili poslovni partnerji zaradi sklepanj škodljivih pogodb ogoljufani za 240 tisočakov. Ovadbe so vlagali tudi inšpektorji zaradi kršitev temeljnih pravic iz dela, o čemer smo že večkrat pisali. Tovšakova se bo morala zagovarjati tudi zaradi davčne zatajitve in ponarejanja listin.
s svojimi odvetniki privolili v pogajanje, bo to znak, da sta pripravljeni krivdo priznati in si priboriti nižjo kazen. V tem primeru bo sodnica določila nov datum obravnave, na kateri bodo to tudi razjasnili. Če pa so kakšni dogovori o priznanju krivde že bili, bi se utegnil jutri postopek z izrekom sodbe že končati, kar je malo verjetno pri tako odmevni zadevi. Če pogajanj o priznanju krivde ne bo, se bo začelo sojenje in s tem tudi zaslišanje vseh prič in dokazovanje. V tem primeru bi se lahko sojenje zavleklo, pri čemer so pred vrati tudi sodne počitnice. Predsednica senata, ki bo Tovšakovo gledal pred seboj, je sodnica Ingrid Lešnik, ki je tudi lani nekaterim obtoženim v drugih postopkih dala jasno vedeti, da zavlačevanja ne dopušča in da njej »ni težko delati tudi med sodnimi počitnicami« ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
Večmilijonska škoda v požaru
Več poklicnih in prostovoljnih gasilcev je včeraj več ur gasilo poslovni objekt na Prekorju pri Celju. Zagorelo je nekaj minut čez 10. uro. Požar naj bi po neuradnih podatkih povzročil za okoli tri milijone evrov škode.
V objektu, Celjanom znanem kot Oaza, je zgorelo ogromno glasbene in računalniške opreme, vse po-
hištvo in pomožni objekt z bazenom vred. Ker gre za požar večje razsežnosti, bo tudi kriminalistična preiska-
Gasilci so imeli včeraj na Prekorju veliko dela.
va trajala dlje. Preiskovalci morajo najprej najti vzrok požara, to pa lahko ugotovijo šele po opravljenem ogledu. Ta se včeraj dopoldne na pogorišču še ni začel, saj so se gasilci kar nekaj časa ubadali z gašenjem. Med posredova-
njem pa so morali celjski reševalci pomagati tudi enemu izmed gasilcev, ki je padel v nezavest. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
SŠol Foto: GrupA
INFO 113
Obšla ga je slabost
Na lokalni cesti Žalec-Griže se je preteklo sredo hudo poškodoval 79-letni pešec. Tega je na označenem prehodu za pešce z avtomobilom zbila 74-le-tna voznica. Druga hujša nesreča se je isti dan zgodila pri Frankolovem.
75-letni voznik avtomobila je zaradi trenutne slabosti zapeljal s ceste in trčil v varnostno ograjo. Vozilo je pri tem dvignilo, nato ga je odbilo v bližnji potok. V nesreči se je 75-letnik huje poškodoval, njegova 67-letna sopotnica pa lažje. V naselju Srževica v občini Šentjur pa se je pri opravilih v gozdu prevrnil traktor in padel na voznika. Pri reševanju so morali po-
magati tudi prostovoljni gasilci iz Rogaške Slatine in celjski poklicni gasilci. Moškega so hudo poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico.
Umrl na gradbišču
V Podlogu v Savinjski dolini se je minuli konec tedna zgodila tragična delovna nesreča. Med deli na gradbišču je umrl 52-letni delavec. Nanj naj bi padel tovor iz vozila, nakar je moški padel v globino v jašek. Pri tem je z glavo udaril v betonski zid in obležal. Kljub hitri zdravniški pomoči je delavec zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Okoliščine preiskujejo poleg inšpektorjev tudi celjski kriminalisti.
SŠol
Slovo z lutkovno predstavo
V Vrtcu Šmarje smo zaključek Bralnega nahrbtnika ter slovo od mini maturantov obeležili v začetku junija, ko smo si v kulturnem domu ogledali lutkovno predstavo gledališča Fru Fru z naslovom Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba.
Predstava je bila otrokom aktivnega sodelovanja. Na-zelo všeč, saj je bilo prisotno men Bralnega nahrbtnika je veliko otroškega smeha in usmeritev otroka h knjigi,
ki jo naj doživi in podoživi v vsej estetski, vsebinski in vizualni podobi kot nekaj prijetnega in zanimivega. Pomembno je, da se otrok sreča s knjigo že v prvih letih življenja. Vez, ki se vzpostavi med otrokom in bralcem, ko
ga vzamemo v naročje in mu beremo ali pripovedujemo, ima velik čustveni in vzgojni pomen za razvoj odnosa otroka in bralca. Zavedamo se pomembnosti branja v predšolskem obdobju, zato si prizadevamo za širjenje bralne kulture v vrtcu, družini in za navajanje otrok na pozitiven odnos do knjig.
Po zelo kvalitetni predstavi smo se poslovili od naših 95 predšolskih otrok, ki bodo jeseni odšli v šolo. Ob zvokih harmonike so zapeli maturantsko himno in generaciji 2007 zastavili nekaj vprašanj. Ta si je s pravilnimi odgovori prislužila svinčnik, za katerega bo skrbela eno leto. Ravnateljica je vsem
cicibanom zaželela prijetne počitnice, uspešen skok v šolo in jim razdelila maturantske svinčnike, s katerimi bodo ustvarjali v počitniških dneh. Vsi otroci in vzgojitelji smo se še zadnjič skupaj prijeli za roke in zapeli pesmico Mi se imamo radi.
METKA RANČIGAJ JELKA ČUJEŽ
Pisalo namesto tipkovnice
Na Planini pri Sevnici so pripravili tekmovanje v lepopisu. Sodelovali so učenci 4. razreda OŠ z razredničarko Vesno Vodeb in mentorico kaligrafinjo Klavdijo Simler.
Po predstavitvi zgodovine lepopisa in pisnih pripomočkov so začeli delati skico izdelka. Pisali so odlomke pesmi Toneta Pavčka. Na začetku pa so narisali in okrasili inicialko. Sprva je bilo delo zahtevno, vendar je z malo pomoči steklo. Ker so imeli v šoli premalo časa za dokončanje dela, so originale
delali doma. Imeli so 14 dni časa. Po tem času so dela pregledali in z mentorico morebiti popravili kakšne malenkosti.
Izbira najboljših del je bila zelo zahtevna. Ocenjevali so barvno usklajenost, poslika-vo inicialke glede na besedilo, kompozicijo in pa najpomembnejše, da je bilo lepo napisano.
Pripravljene so bile tri nagrade, vendar se komisija ni mogla odločiti samo za te. Zato so bile glavne nagrade štiri, ostali učenci pa so dobili
manjša darilca za spodbudo, na koncu pa ni manjkala tudi sladka pogostitev. Vsi, ki so sodelovali so prejeli tudi ročno napisana imena. Prvo mesto je osvojila Hana Lapornik, drugo Kristina Guček, tretje mesta pa sta si delili Nastja Šmid in Eva Kolar.
Prihodnje leto bodo ponovno priredili tekmovanje, vendar v širšem krogu. Da pa je prireditev oz. podelitev priznanj uspela, se zahvaljujejo vsem donatorjem za darila.
CVETKA BERGINC
S krokarji na počitnice
Če boste kdaj brskali po kakšni živalski enciklopediji, boste v njej prebrali: »Krokar je največji med evropskimi vrani in tudi največja ptica pevka. Živi na velikih gozdnatih območjih in v gorskih pokrajinah. Njegovo perje je enotno črno.«
No, morda vendarle ni vedno tako, kot piše v enciklopedijah. V času, ko se je iztekalo šolsko leto, so se v iIi. osnovni šoli Celje namreč razširile prav nenavadne govorice: začelo se je šušljati, da krokarji včasih niso bili črni, temveč - da,
prav ste prebrali - pisani! Vsaj tako si je te zanimive ptice v svoji zgodbi zamislila avstrijska pisateljica Edith Schreiber - Wicke. Učenci in učitelja 4. skupine oddelka podaljšanega bivanja smo se odločili, da njeno zgodbo z naslovom Ko so bili krokarji še pisani uprizorimo v obliki gledališke igrice za otroke. Svoj izdelek smo premierno predstavili v sredo, 13. junija, v likovni učilnici šole, igrica pa je v torek, 19. junija, doživela še dve uspešni ponovitvi. Ogledali so si jo starši nastopajočih otrok,
otroci iz vrtca, učenci od 1. do 3. razreda in učitelji šole.
Učitelja, ki sva s skupnimi močmi pripravila igrico, sva izjemno vesela, ker so sodelujoči otroci pokazali zanimanje za gledališko igro, se lepo vživeli v svoje vloge in pripravili predstavo, ki se je vsaj kanček dotaknila občinstva. Igrica nosi pomembno sporočilo, da se nikoli ni dobro preveč prepirati in deliti med sabo po barvah ali prepričanju.
TADEJ GREGORC URŠKA SOTLER
Koroško klavirsko tekmovanje
Konec maja je bilo v Radljah ob Dravi mednarodno Koroško klavirsko tekmovanje 2012. Glasbena šola Celje je bogato bero mednarodnih nagrad in priznanj zaključila še z enim zlatim, enim srebrnim ter dvema bronastima priznanjema.
V različnih kategorijah so tekmovali Robin Vodeb (zlato priznanje, mentorica Renata Pintar), Enej Vovk Šulgaj (srebrno priznanje, mentorica Tamara Povh) ter Iva Planko in Iva Drozg (bronasti priznanji, mentorica Renata Pintar).
ML
www.radiocelje.com

www.zabavazaotroke.si
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
17
Župan z učenci odličnjaki
POLZELA - Župan Jože Kužnik je z direktorico občinske uprave Alenko Kočevar pripravil v gradu Komenda sprejem za učence OŠ Polzela, ki so končali devetletno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih. Teh je letos sedemnajst.
Sprejema so se udeležili tudi ravnateljica šole Valerija Pukl, njena pomočnica Simona Tomšič, psihologinja Tatjana Kroflič in razredničarke odličnjakov Karmen Zupanc, Nanika Cvikl in Danica Gobec
V svojem nagovoru je Jože Kužnik poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel, da bi tudi pri nadaljnjem šolanju bili tako uspešni kot doslej ter da bi s svojim znanjem nekoč prispevali k razvoju domačega kraja. Vsem odličnjakom je izročil knjigo Monografija Polzele, ravnateljici, njeni pomočnici in učiteljicam pa šopke cvetja.
TT
Prva generacija, ki je končala vseh devet let
ŠOŠTANJ - Župan Darko Menih je sprejel najboljše de-vetošolce, ki so imeli visoko skupno povprečje ocen vseh devet let šolanja. Letošnja generacija je prva, ki je šolo obiskovala vseh devet let.
Letos si je sprejem pri županu prislužilo 18 učencev Osnovne šole Šoštanj. Župan je ob tej priložnosti v vili Mayer vsakemu podaril knjigo Pozdrav iz Šoštanja - mesto na starih razglednicah. V krajšem kulturnem programu je nastopila ena izmed nagrajenih učenk Barbara Spital, ki je za svoje nastope s prečno flavto prejela že številne mednarodne nagrade in priznanja.
ŠK
Foto: Občina Šoštanj
Vranskih 19 najboljših
VRANSKO - V Kulturnem domu Vransko je bil sprejem osnovnošolcev, ki so dosegali odlične rezultate v vseh letih šolanja in bili med najuspešnejšimi na državnih in regijskih tekmovanjih.
Priznanje župana Franca Sušnika za dosežena najboljša mesta na državnih in regijskih tekmovanjih iz slovenščine, angleščine, nemščine, fizike, matematike, zgodovine, vesele šole, na šolskem plesnem festivalu in na tekmovanju Mladina in gore je prejelo devetnajst učencev, od katerih se jih deset lahko pohvali z doseganjem odličnih rezultatov v vseh letih šolanja. V svojem nagovoru se je župan še posebej zahvalil vodstvu šole in prizadevnim mentorjem, ki so otrokom vlivali nova znanja in jih usmerjali od tekmovanja do tekmovanja.
Prireditev je z igranjem na klavir popestrila učenka Glasbene šole Rista Savina Žalec Tajda Remic.
TT
Proslava in slovo
BRASLOVČE - Ob koncu šolskega leta je bila v Športni dvorani Braslovče osrednja občinska prireditev, na kateri so obeležili dan državnosti in zaključek šolskega leta.
V uvodu je zbrane pozdravila ravnateljica Andreja Zupan, osrednji govor pa je imel župan Branimir Strojanšek, ki je med drugim poudaril: »Pred 21 leti se je rodila samostojna slovenska država, ki je presegla polnoletnost, medtem ko vas, spoštovani učenci in učenke, polnoletnost šele čaka.« Devetošolcem je zaželel veliko uspeha na njihovi nadaljnji življenjski poti. S knjigo je nagradil enajst učencev, ki so se vseh devet let še posebej izkazali z učnim uspehom in tudi na drugih področjih. Vsi devetošolci so prejeli tudi praktične nagrade. Bogat kulturni program so pripravili učenci šole in malčki iz vrtca.
TT
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Deseto srečanje bratrancev in sestričen
Deseto srečanje bratrancev in sestričen, potomcev Tr-bovčevih iz vasi Kale nad Vranskim, se je zgodilo na bin-koštno nedeljo na igrišču športnega centra Račnek pod Menino planino.
Zbralo se nas je okoli hčere in sinovi s partnerji in osemdeset - bratranci in se- otroki. Nekaj jih je manjka-strične s partnerji, njihove lo, a lahko jim je žal, ker je
bilo vzdušje krasno, zabava na pikniku enkratna in celo vreme nam je bilo naklonjeno. Z nami se je družila, veselila in celo zaplesala še edina od sedmih Trbovčevih otrok, neuničljiva Križniko-
va Pepca. S svojimi 93 leti je kljub bolezni vso družbo držala pokonci do večera. Tistim, ki niso prišli, je lahko res žal, ker se verjetno toliko »žlahte« ne bo več zbralo na tako lepem druženju.
Organizatorja, Zupanova Fini in Križnikov Karli, sta si oddahnila, ko je bilo vse mimo, saj ni tako enostavno zbrati toliko različnih ljudi z različnimi interesi ob določenem dnevu. Pri igrah so se zabavali stari in mladi. »Ta-stari« so v nogometu premagali »tamlade«. »Tastare« so
v brcanju na gol premagale »tamlade«. Pri prevažanju žensk v »šajtrgi« s plastičnim kozarcem vode v roki je bilo največ zabave in smeha. Dan je minil, kot bi mignil, in obljubili smo si, da se na enajstem srečanju spet zberemo »tastari« in »tamladi«.
DJURDJA BERGANT
Prizor iz komedije
Zadnji tango v Vojniku
Dramska skupina Kulturno umetniškega društva Franceta Prešerna iz Vojnika vsako drugo leto pripravi novo premiero. Tokrat se je v režiji dramskega igralca Igorja Žužka lotila mešanice različnih tekstov s podobno tematiko.
Igralci pravijo, da seks prodaja karte, če pa vse skupaj začinite še s humorjem, je uspeh zagotovljen. Prvi del komedije nosi v originalu naslov Zadnji tango v malem Grimleyju, ki ga je na-
pisal angleški avtor David Tristram. Mali Grimley je zelo podoben vsakemu slovenskemu malemu mestu oziroma naselju, vasi. Torej je naslov kar sam vabil, da se ga zamenja z Vojnikom, kjer je sedež dramske skupine.
Drugi del komedije je sestavljen iz različnih skečev in prizorov iz predzakonskega in zakonskega ter postza-konskega življenja. Prizori so iztrgani in prirejeni iz komedije Nezvestoba, ki sta jo napisala Billy van Zandt
50 let mature celjskih
V ■ g ■■■ V V II
učiteljisčnikov
in Jane Milmore. V pretekli sezoni so vojniški igralci zelo uspešno odigrali njun tekst Zmeda v kopalnici.
Zadnji, tretji del, kjer glavna junaka ostarita, je iztrgan iz komedijskega kvarteta Roberta Andersena z naslovom Veš, da te ne slišim, če teče voda. Vse skupaj je režiser Igor Žužek, ki je hkrati scenarist, povezal v priredbo naših vsakdanjih razmer.
V predstavi smo videli šest igralcev, ki nas že nekaj časa spravljajo v smeh na vojni-škem odru: Uroša Krivca, Matjaža Kovača, Miho Založnika, Albino Ločnikar, Tino Krivec in Natašo Ajlec.
TOMO GORENŠEK
6. junija smo na celjskem Stare gradu v gostišču Kmetec praznovali 50-letni-co mature nekdanji učenci celjskega učiteljišča (5. b v letih 1957-1962).
Najprej smo si pod strokovnim vodstvom prijetne voditeljice Katarine ogledali celjski Stari grad, ponovno prisluhnili bogati, a žalostni zgodovini celjskih grofov. Na koncu smo gradivo ponovili in obnovili in vsi izdelali. Veselo druženje smo nadaljevali v gostišču. S tem smo zakorakali v novo 50-letnico.	MM
Iskanje alternativ v poljedelstvu
Predavanja Hanzeja Stickerja, kmeta iz Št. Jakoba v Rožu, so v Sloveniji med kmetovalci in vrtičkarji vse bolj odmevna. Tudi na predavanju v Preboldu je bilo vzdušje v nabito polni dvorani odlično. Poslušalci so prišli iz vse Slovenije.
Predavatelj je bil s svojimi in z izkušnjami kolegov, ki minimalno obdelujejo kmetijske površine, prepričljiv za pridelovalce hrane in krme. Večkrat je ponovil pomen neodvisnosti od umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, tretiranih in v tujini pridelanih semen. Velik odziv na predavanje je pokazal, da so slovenski kmetje odprti za novo
in obenem iščejo sodobne pristope obdelave tal. Minimalna obdelava tal je le tehnični pristop obdelave, osnova pa je drugačen pogled na naš planet, je uvodoma povedal predavatelj. Kmetijstvo je danes pred vprašanjem, kako uravnotežiti krog izzivov, kot so razmnoževati humus in dvigniti plodnost tal, tudi z vidika klimatskih sprememb, kako pridelovati zdravo hrano, kako zagotoviti dolgoročni gospodarski razvoj družinskih kmetij ter dolgoročno plodnost kmetijske zemlje.
Osnovna struktura tal so njene plasti - vsaka ima svojo nalogo in je nenadomestljiva. Če pri obdelovanju tal stalno
mešamo plasti (globoko orjemo), potem slabimo dolgoročno plodnost tal. Minimalna obdelava tal je ena od poti, ki zaokroži krog navedenih izzivov, tako z vidika plodnosti tal in gospodarske učinkovitosti (manjša poraba goriva ...). Več o takem načinu kmetovanja si lahko ogledate na spletnem naslovu www.eco-dyn.com, kjer je iz leta v leto več novosti in prikazanih izkušenj, tako sodobnih, kot iz preteklosti. Naj omenim samo prakso dr. Hansa Petra Rusha in pridelovanje krompirja pod zastirko (priporoča, da se zastre čim več njiv s krompirjem, da ne bo potrebno pobirati hroščev, zastirka pa naj bi bila taka, da bi po njeni krmi imela krava več mleka, to je ovela mlada trava). Morda bo kdo poskusil ta »ekološki trik«.
MAJA KLEMEN COKAN
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Šest let plesa
Folklorna skupina Galicija je maja v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu izvedla slavnostni koncert ob 6. obletnici delovanja.
Pred polno dvorano so se plesalci predstavili z belokranjskimi, štajerskimi in gorenjskimi plesi, zaplesali pa so tudi ustanovni člani skupine, čeprav jih nekaj ne pleše več v skupini. Koncert je imel poseben čar zaradi predstavitve nove gorenjske narodne noše, ki jo je skupina uspela pridobiti v dveh letih. Zdaj imajo plesalci poleg avtohtone gali-ške narodne noše še gorenjsko. Takšen zalogaj je za mlado skupino in majhen kraj zelo velik, saj časi niso naklonjeni ljubiteljski kulturi.
V Galiciji smo zelo ponosni na folkloriste, ki odlično delajo in predstavljajo naš kraj v Sloveniji in tudi v tujini. Na koncertu so poleg odrasle folklorne skupine Galicija nastopile še Otroška folklorna skupina POŠ Trje in Mladinska folklorna skupina OŠ Petrovče, vse pod umetniškim vodstvom Helene Turnšek, ter glasbena skupina Gemaj.
Folklorna skupina Galicija se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki ji pomagajo pri delu, jo podpirajo in ji stojijo ob strani.
PETER VIPAVC
Uspeh domačih odbojkarskih sodnikov
Pod okriljem Zveze odbojkarskih sodnikov Slovenije (ZOSS) in v organizaciji Društva odbojkarskih sodnikov (DOS) Žalec je bilo v Šempetru v Savinjski dolini državno srečanje društev odbojkarskih sodnikov, ki so se pomerila v igranju odbojke.
Na turnirju je sodelovalo 11 ekip (Dolenjska, Gorenjska, Koper, Koroška, Ljubljana 1, Ljubljana 2, Maribor, Pomurje, Posočje, Žalec 1 in Žalec 2), ki so skupno odigrale kar 33 tekem. Ekipa Žalec 2 je od skupno sedmih
Čebelarski jubilej
Spomladi leta 1952 je bila ustanovljena Čebelarska družina Prebold, v kateri je sodelovalo 21 čebelarjev pod vodstvom Antona Valenčaka, učitelja iz Dolenje vasi pri Preboldu. Danes, 60 let kasneje, Čebelarsko društvo Prebold obeležuje visok jubilej, ki je odraz dolgoletnega dela dosedanjih članov, ljubezni do kranjske sivke in medu, skrbi za slovenske čebelnjake ter številnih izobraževanj.
ČD Prebold aktivno sodeluje na številnih področjih, med katere sodi vsakoletna akcija Medeni teden. S slikovnim materialom in čebelarskimi
eksponati dopolnjujejo muzej v graščini Prebold.
Svečani občni zbor ČD Prebold je bil 8. junija v prostorih Aninega doma župnije Prebold. Pospremili so ga z izdajo biltena z naslovom 60 let Čebelarskega društva Prebold, 1952-2012. Podelili so priznanja Antona Janše (3. stopnje), ki jih podeljuje Čebelarska zveza Slovenija. Prejeli so jih Marjana Rudnik, Branko Valenčak ter ČD Prebold. Zbor so z zaključno besedo zaokrožili povabljeni gostje, med katerimi so bili župan občine Prebold Vinko Debelak, Damjan Ratajc iz župniškega urada Prebold, ter
Franc Šmerc, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije.
Vsako leto ČD Prebold organizira tudi dan odprtih vrat, ki je bil letos že enajstič zapored. Številni udeleženci so imeli priložnost spoznati svet čebelarjev na stojnicah, ki so bile polne čebelarskih pripomočkov, porisanih panjev in izdelkov, čebelarji pa so vsem željnim znanja podajali informacije ter si izmenjevali izkušnje. Zaključno dejanje dneva odprtih vrat je bilo v pristojnosti diabetologa, zdravnika Damjana Justineka, ki je predstavil apiterapijo z medicinskega vidika, izkazal pa se je tudi za velikega poznavalca koristi in uporabe medu ter ostalih čebeljih produktov.
KATJA VALENČAK
odigranih tekem izgubila le četrto tekmo predtekmo-vanja proti ekipi Koroške (21:24). V polfinalu so Žal-čani premagali Pomurje z rezultatom 23:18. V finalu so po 20 minutah, kolikor je trajala posamezna tekma, premagali še Maribor (22:20) in si tako priigrali naslov prvaka za leto 2012. V tekmi za tretje mesto je Pomurje z rezultatom 24:25 premagalo Ljubljano 1.
Na tekmovanju so podelili tudi posebne nagrade za odlično in popolno organizacijo tekmovanja, katerega prejemnik je bil Tomaž Me-lavc, in priznanje za izvrstno vodenje tekmovanja, ki ga je prejel Tomaž Kušar. Oba sta člana DOS Žalec.	AB
V gostoljubnem Aranđelovcu
Z leve: Franc Šmerc, podpredsednik ČZS, Branko Valenčak, predsednik ČD Prebold, Ivan Leber, bivši predsednik ČD Prebold ter praporščaki iz Spodnje Savinjske doline
Kresna noč
Kresna noč je najbolj čarobna v letu. Takrat dobijo živali, rastline in stvari tudi nadnaravne moči in kot vsako leto smo tudi letos podoživljali njene čare na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem.
Muzej Velenje in univerza za tretje življenjsko obdobje sta pripravila bogat program, temo letošnjega kresovanja pa so predstavljali stara kuhinjska oprema in stenski prti. Skozi večer nas je popeljal Jože Krajnc, kres pa je letos prišla prižgat sama jaga baba. V kresni noči »cvetijo« tudi zakladi - najraje z modrim plamenčkom. Ponekod menijo, da je za to, da jih vidiš, treba imeti pri sebi praprotno seme, še lažje pa prideš do zaklada, če si omisliš bedro zelene žabe, tri zrna »žegnane« soli in dlako devetih mačk. S tem v žepu na vrhu hriba zagledaš lučko, ki ti pokaže zaklad. Zaklada v tej noči sicer ni našel nihče. Očitno obiskovalci niso imel s seboj pravih »sestavin«.
JANJA JELEN
Konec maja je Slovensko-srbsko kulturno-humani-tarno društvo Srečanje iz Slovenskih Konjic v sodelovanju z Literarnim društvom Gnezdo organiziralo gostovanje v Aranđelovcu. Prireditev z naslovom En svet, ene sanje, ki je bila v tem srbskem mestu tokrat drugič, je s tem postala tradicionalna.
Na tokratni prireditvi so sodelovali tudi člani in članice KUD Ljudski pevci iz Tepanja. K sodelovanju smo povabili tudi lokalne podjetnike, Turistično informativni center Slovenske Konjice, ki ga je zastopala Tjaša Kangler, MC Dravinjske doline in MC Patriot, ki sta ga predstavila Karmen Kukovič in Aleš Sušak.
V Aranđelovcu smo bili povabljeni na sprejem pri predsedniku Skupščine občine
48. PIV
Aranđelovac g. Obradoviću in direktorju centra za kulturo Saši Simonoviću. Dogovorili smo se o nadaljnjih možnostih sodelovanja in povezovanja na področju kulture, turizma in podjetništva.
Program tokratne prireditve En svet, ene sanje je potekal na meddržavni ravni, saj so se predstavili literati iz Slovenskih Konjic in Aranđelov-ca. Na začetku je vse prisotne nagovoril in pozdravil Pavle Martinović, predsednik Književnega kluba Aranđelovac.
Po prireditvi smo pripravili pokušino pristnih slovenskih domačih jedi, ki so ob dobri kapljici našega vinorodnega okoliša še posebej teknile obiskovalcem.
V Slovenijo smo se vrnili polni vtisov in odločeni, da se prihodnje leto znova vrnemo v gostoljubni Aranđelovac.
METKA OBRUL
VETJE
12.-15. julij 2012 Laško
Letos glasba za vse okuse
Dogajanje na odru Bandidos na Trubarjevem nabrežju je namenjeno predvsem ljubiteljem rockovskih rifov. V četrtek 12. julija boljubitelje klasičnega ročka ter bluesa s posebej izostrenim okusom gotovo navdušila ameriška skupina Gov't Mule. Petek 13. julija bodo na tem odru nastopili hrvaški punkerji Hladno pivo ter vedno atraktivni M12, ob njih pa še skupina Kill Kenny. Sobota 14. julija bo potekala v znamenju nastopa skupine Tabu ter obeležitve 130 letnice laške pihalne godbe, ki se bo predstavila s priredbami rockovskih klasik z gostom Matjažem Jelenom. V sobotnem programu se bosta predstavili še skupini Low Peak Charlie ter D'neeb.
Dogajanje na odru Zlatorog na Aškerčevem trgu bo tudi letos namenjeno vsem tistim, ki se najraje zabavajo ob domačih zvokih. Tako bodo v četrtek nastopili Modrijani in Mambo Kings, v petek bodo obiskovalci gotovo uživali ob znanih Avsenikovih melodijah v izvedbi ansambla Saša Avsenika z gostom Alfijem Nipičem. V soboto bo ob odru Zlatorog poskrbljeno za zabavo pozno v noč, saj prihajata v goste Tanja Žagar ter skupina Rock Partyzani.
Oder Laško Club na občinskem dvorišču bo letos namenjen obiskovalcem, ki radi v družbi prijateljev posedijo v nekoliko bolj umirjenem vzdušju ter prisluhnejo vrhunskim glasbenim izvajalcem. Tako bodo lahko v četrtek prisluhnili skupinama Manouche in Artbeaters, Triu Tori, Contizanetti, Oberieitner ter mladi pevki Ditki. Petek bo na tem odru potekal v znamenju dinamičnega združevanja klasike, jazza in bluesa Jezdecev prostranih dimenzij. Sobota bo posvečena 30 letnici skupine Avtomobili, po tradicionalnem ognjemetu pa se bo zaključila z „jam sessionom«.
20
ŠTIRINOŽCI / NASVETI
NOVI TEDNIK
Trinožna Magdalena
To je zgodba o prav posebnem trinožnem štirinožcu. Naša novinarska kolegica Bojana Avguštinčič ima namreč doma muco s tremi tačkami. To ni posledica kakšne nesreče, le mati narava se je odločila, da bo malo muco obdarila le s tremi tačkami. Magdalena ji je ime, stara je tri mesece, manjka pa ji pogon na sprednji desni strani.
In nič kaj ne pogreša tiste četrte tačke, saj se muca, kot pravi lastnica, po stanovanju požene, kot da bi imela šest
Magdalena
tačk. Da bi jih res lahko imela toliko, bi lahko sodili po praskah na roki, s katerimi prihaja naša novinarska kolegica v službo. Bojana je muco pripeljala z Dolenjske, kjer ji na podeželju sicer verjetno ne bi nič manjkalo, a že po pogledu v mačje leglo, kjer so bili poleg Magdalene trije zdravi mucki, se je kaj hitro vedelo, kdo od teh bo imel malo več privilegijev in »cartanja«. Pri mačji hoji je tu in tam zaradi manjkajoče desne tačke opaziti malo še-panja, pri skakanju po mačjih igralih pa niti ne, saj ji uspe skakati kot kengurujčku. »Je pač zelo dobro preučila koordinacijo,« pravi Bojana. Ta ima zdaj nekoliko drugačen bioritem, saj vstaja že okoli 4. ure zjutraj - ko jo muca začne buditi z grizljanjem podbrad-ka. To je znak, da je čas za mačji zajtrk.
Magdalena, ki je ob »carta-nju« Magdalenca, ob povzročanju škode po stanovanju pa Magda, se je na knežje mesto in štajersko narečje prav lepo navadila. In že razume navodilo, da »gorih na mizi pa ne smeš bit«. Mimogrede, mačja mati Mina, ki je skotila Magdaleno, je v svoji 11-letni karieri imela že več deset mladičkov - brez skrbi, za vse je bilo dobro poskrbljeno.	SŠol
Poletna skrb za živali
Veterinarska uprava RS je objavila nekaj napotil, kako poskrbeti za dobrobit živali v poletnih mesecih. Poletni čas namreč predstavlja dodatna tveganja z vidika skrbi za dobrobit živali, saj se živali spričo visokih temperatur soočajo s težavami, ki jih je s pravilnim ravnanjem mogoče olajšati ali celo odpraviti.
Živalim je zlasti treba za- ne zdravstveno neoporečne gotavljati zadostne količi- vode; skrbnik mora redno
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
preverjati, ali imajo njegove živali nemoten dostop do vode. K temu sodi redno preverjanje vodovodnih sistemov v hlevih, kakor tudi zagotavljanje vode za pse in mačke.
Pomembno je ustrezno zračenje. Temperatura in kakovost zraka v hlevih z intenzivno rejo lahko v poletnih mesecih resno ogrožata zdravje in dobrobit živali.
Živali je treba zaščititi pred neposrednim soncem. Ta je
Prvo pomoč pri vročinskem udaru: žival moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo, glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč.
še posebej pomembna pri psih, ki so privezani, saj je pri njih omejena možnost umikanja z direktnega sonca. Pri prašičih, ki jih redijo v sistemih z izpustom ali v prostih rejah, lahko pride do sončnih opeklin, kar je prav tako treba preprečiti. Na zagotavljanje zaščite pred neposrednim soncem je treba misliti tudi pri organiziranju
paše. Živali morajo imeti na pašniku dostop do vode in možnost umika v senco, bodisi naravno (drevesa) ali umetno (nadstrešek).
Poskrbeti je treba tudi za zaščito živali med prevozom. Psi so še posebej občutljivi na visoke temperature. Zato jih ni dovoljeno puščati v avtomobilih, če jim ni zagotovljeno ustrezno zračenje.
KONCERT: MLADI LJUBLJANSKI SOLISTI
Sreda, 11. julij, ob 20.00, STARI GRAD CELJE
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v Celjskem domu.
KONCERT: ELVIS JACKSON
Četrtek, 12. julij, ob 20.30, STARI GRAD CELJE
V primeru slabega vremena bo koncert v Celjskem domu.
KONCERT: SALONSKI ORKESTER LUCKY & THE PIPES CELJE
Petek, 13. julij, ob 20.00, VODNI STOLP
Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu.
SLIKARSKO USTVARJANJE NA TEMO RODBINE CELJSKIH
Nedelja, 15. julij, od 14.00 do 21.00, STARI GRAD CELJE
Več info TIC Celje, www.celeia.info
EM
ZAVOD CELE IA CELJE
2012
Poletje v CELJU knežje mestu
Setveni koledar ^
10 TO	list
11 SR*	list
12 ČE	plod
13 PE	plod
14 SO	korenina do 19. ure
15 NE	od 8. ure korenina
16 PO	korenina
	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MHz	] ■ -.'www.radlocelJe.com
- Št. 54 - 10. julij 2012 -
MM	j j
MMiMj
Torek, 10. julij: Pozitiven aspekt Lune z Jupitrom, Uranom, Venero ter Merkurjem je porok, da boste preživeli zanimiv in prijeten dan. Čas si porazdelite modro, saj boste lahko zadostili zelo različnim interesom. Rojeni v ognjenih in zračnih znamenjih boste še posebej živahni in neustavljivi pri svojem delovanju.
Sreda, 11. julij: Kvadrat med Soncem in Luno (zadnji lunin krajec v ovnu) bo nastopil že v nočnih urah. Potrpežljivost in prilagajanje sta ključni besedi za obvladovanje tega aspekta. Previdnost bo pomembna zlasti za ovne, tehtnice, rake in kozoroge. Dan nikakor ne bo dober za sprejemanje odločitev tudi zaradi nasprotovanja Lune Saturnu, saj bosta tvorila medsebojno opozicijo.
Četrtek, 12. julij: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znak bika in prinašala bistveno bolj umirjeno energijo. Pozornost bo usmerjena v materialne sfere življenja. Kasnejši pozitiven aspekt Lune z Neptunom ter Plutonom bo deloval sprošču-joče in pozitivno.
Petek, 13. julij: Uran bo prestopil v retrogradno gibanje, v katerem bo ostal vse do sredine novembra. Najbolj intenzivno bo vplival na rojene v prvi dekadi ovna in tehtnice. V večernih urah bosta Sonce in Luna v sekstilu, kar bo izredno pozitivno vplivalo na razpoloženje ter počutje. Ta vpliv boste še posebej intenzivno občutili rojeni v zemeljskih znamenjih. Čutnost bo v porastu, privoščite si kaj res dobrega, izbira je seveda vaša.
Sobota, 14. julij: Luna bo prestopila v znak dvojčkov, zato bo pred vami dan, v katerem bo dobrodošlo pestro dogajanje, več bo tudi gibanja, srečanj in poti. Koncentracija bo nekoliko motena v večernih urah, saj bo Luna v kvadraturi z Neptunom. Previdnost ne bo odveč.
Nedelja, 15. julij: Sonce bo v kvadratu s Saturnom, kar bo lahko povzročilo črnogledost ter blokiralo energijo. Odlična protiutež temu položaju bo kar pet pozitivnih aspektov Lune z ostalimi planeti, torej bo dobra volja zagotovo tista, ki bo prevladovala. Merkur bo nastopil retrogradno gibanje, v katerem bo ostal do 8. avgusta. Nastopil bo čas »popravnih izpitov«, če boste menili, da so potrebni, jih boste lahko opravili z odliko.
Ponedeljek, 16. julij: Začetek novega delovnega tedna bo izjemno aktiven zaradi Lune v znaku dvojčkov. Dobro se boste znali izraziti, beseda bo imela svojo moč. Tudi kasnejši trigon Lune s Saturnom bo odlična podlaga za dobro opravljeno delo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sI
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Ne bojte se uporabiti defibrilatorja
Pri zastoju srca ključnega pomena takojšnja pomoč očividcev - Najučinkovitejša je kombinacija masaže srca, umetnega dihanja in uporabe defibrilatorja
Reševalca bralce pozivata, da je vsakih nekaj let smiselno obnavljati svoje znanje nudenja prve pomoči. Tečaje med drugim pripravljajo območne organizacije Rdečega križa Slovenije ter Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki ima svojo enoto tudi v Celju.
Branko Kešpert ob avtomatskem eksternem defibrilatorju, ki ga pri svojem delu uporabljajo tudi celjski reševalci.
Z Lucasom do še boljših rezultatov
Reševalci celjske reševalne postaje letno na terenu izvedejo približno 50 oživljanj zaradi nenadnega zastoja srca. V približno 40 odstotkih na kraju dogodka uspejo vzpostaviti spontano srčno akcijo, bolnike pa zatem prepeljejo v bolnišnico. Preživetje teh bolnikov do izpusta iz bolnišnice je, kot je pokazala ena od raziskav, približno 18-odstotno, kar celjske reševalce uvršča v sam evropski vrh. Pred dobrim mesecem so sicer kupili aparat Lucas 2, ki je namenjen mehanski zunanji masaži srca. Samostojno in kakovostneje kot človek izvaja masažo srca, tako da je zdaj delo reševalcev na terenu še učinkovitejše. »Naložba je Zdravstveni dom Celje stala dobrih 19 tisoč evrov, vesel pa sem, da smo ob podpori vodstva zavoda med prvimi v Sloveniji napravo dobili, saj je tako naše delo pri oživljanju klinično mrtvih kakovostnejše in ne nazadnje tudi lažje. Prvi rezultati uporabe Lucasa so že tudi vidni,« pravi Matej Mažič.
Približno šest Slovencev na dan doživi srčni zastoj. Prej ko dobijo pomoč, večja je možnost preživetja in boljše so možnosti za popolno okrevanje. Na vedno več javno dostopnih mestih tudi na Celjskem
-	predvsem tam, kjer je pogosto zbrana množica ljudi
-	so nameščeni avtomatski eksterni defibrilatorji, ki lahko pomagajo rešiti življenje in so zelo enostavni za uporabo. Preverili smo, kako delujejo in kakšen je postopek oživljanja.
Avtomatski eksterni defibri-lator je prenosna naprava, ki zazna zastoj srca, s pomočjo električnega sunka pa ga lahko ponovno požene. Uporablja ga lahko prav vsak, a zavedati se je treba, da naprava sama ne rešuje življenj, temveč je učinkovita ob masaži srca in nudenju umetnega dihanja.
Nujna takojšnja pomoč
Javno dostopni defibrila-torji so izjemno dobrodošli, saj jih lahko očividci, ko ne-
preživetja precej poveča in manj je poškodb možganov. Ukrepati je treba takoj, ko se nekdo ob nas zgrudi in ko ugotovimo, da ne diha. »K človeku, ki se je zgrudil, je treba pristopiti, ne pa ga le opazovati od daleč. Preveriti je treba, ali se odziva, treba ga je stresti, ga poklicati. Če ni nobenega odziva in
krov aparata, druge vključimo s pritiskom na gumb. »Ko aparat deluje, je naša naloga le, da prilepimo dve samolepilni elektrodi na bolnikove gole prsi. Eno elektrodo namestimo pod desno ključnico ob prsnici, drugo pa pod levo dojko, v višini srednje pazdušne linije. Srce je tako v nekakšnem sendviču,« razlaga odgovorni
Znaki srčnega zastoja so: izguba zavesti, človek se nenadoma zgrudi in se ne odziva. Takšni osebi je treba takoj nuditi prvo pomoč, seveda ne pozabite na pomoč poklicati reševalcev na številko 112.
če človek ne diha, moramo takoj poklicati na pomoč in začeti postopke oživljanja,« poudarja predstojnik Reševalne postaje Celje Branko Kešpert. Pri oživljanju si je smiselno pomagati z defi-brilatorjem, če je oddaljen največ dve minuti, že pred njegovo namestitvijo pa je treba bolniku izmenjaje nuditi umetno dihanje in masažo srca, ki sta ključna tudi med uporabo defibrilatorja.
Pri oživljanju so pomembne sekunde! Možgani se brez dotoka krvi in kisika namreč hitro kvarijo, možnost človekovega preživetja pa je iz minute v minuto manjša za približno deset odstotkov. Priporočljivo je, da prvi električni sunek z defibrilatorjem človek dobi najkasneje štiri minute zatem, ko se zgrudi. Do takrat je seveda treba izvajati umetno dihanje in ročno masažo srca.
komu zastane srce, uporabijo še pred prihodom reševalcev. Človek, ki mu zastane srce, brez pomoči namreč umre v približno desetih minutah, s čim prejšnjo vzpostavitvijo ponovnega normalnega srčnega utripa pa se možnost
Defibrilator narekuje navodila
Tipi defibrilatorjev so različni, način delovanja pa je pri vseh enak, le da se nekateri vklopijo že, ko odpremo po-
diplomirani zdravstvenik Pre-hospitalne enote Celje Matej Mažič. Če morda izgleda zapleteno, ni, saj sta mesti, kamor je treba namestiti elektrodi, na defibrilatorju tudi jasno narisani. Zatem je treba le slediti navodilom, ki jih sproti narekuje aparat. Kadar defibrilator to zahteva, ustavimo masažo srca ter na njegov poziv sprožimo elektrošok. To počnemo, dokler ne prispejo reševalci oziroma dokler se bolnik ne začne zbujati. Kot poudarja Mažič, je tik pred in med proženjem elektrošoka izjemno pomembno, da se bolnika nihče ne dotika, saj mora biti varnost vedno na prvem mestu. Kot še pravi Mažič, pri uporabi defibrilatorja tudi največji laiki ne morejo storiti napake, zato je vsak strah odveč. »Defibrilator je resnično zelo zanesljiv, praktično edina možna napaka je, da ne zagotovimo varnosti med proženjem električnega šoka.«
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
HUJSANJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
□r. Pimat d.o.o., Razlagava 2!
Srčika oživljanja je ročna masaža srca. Učinkovita je, kadar se prsni koš pri odrasli osebi ugreza vsaj pet centimetrov v globino in kadar je to storjeno vsaj stokrat na minuto. Z masažo srcu pomagamo, da črpa vsaj nekaj krvi in z njo oskrbuje možgane. Na vsakih 30 pritiskov masažo prekinemo in bolniku z dvema vpihoma nudimo umetno dihanje, s čimer možgane oskrbujemo s kisikom in tako manjšamo poškodbe.
Izdelki s faktorjem zaščite manj kot 6 niso namenjeni zaščiti pred soncem, na drugi strani pa na podlagi trenutnih znanstvenih ugotovitev faktor več kot 60 ne zagotavlja prav nič boljše zaščite kot faktor 60.
Najdražja krema ni prestala testa!
Med najbolj zaželenimi izdelki v trgovinah in lekarnah so trenutno zagotovo kreme za zaščito pri sončenju. Medtem ko mnogi menijo, da visoka cena pomeni tudi visoko zaščito in boljšo kakovost zaščitnih sredstev, so v Zvezi potrošnikov Slovenije tudi letos opozorili, da ni vedno tako. »Pri testiranju smo ugotovili, da sredstva, ki stanejo zelo malo, tudi pod 2,5 evra za 100 mililitrov, ščitijo tako dobro kot dražja. Kot zanimivost lahko povem, da testa ni opravilo zaščitno sredstvo, ki stane kar 15-krat več,« je povedal Boštjan Okorn, vodja testiranja v Zvezi potrošnikov Slovenije.
Testirali so kar 15 zaščitnih sredstev s faktorjem SPF 30. Dva sta dobila črno piko zaradi nezadostne zaščite pred
nevarnimi sončnimi žarki. V zvezi dodajajo, da številni ljudje pozabijo, da sončenje ni zdravo in da tudi rjava barva
kože dokazuje, da je bilo sevanja preveč. »Če smo lani pri testu sredstev s srednjim zaščitnim faktorjem (15 oziroma 20) ugotavljali, da so se slabše odrezali celo nekateri izdelki, ki so naprodaj samo v lekarnah, je letos črno piko dobil izdelek, ki ga je mogoče kupiti samo v neposredni prodaji, in eden izmed eko izdelkov, kar pa nikakor ne pomeni, da ekološka kozmetika ne pomaga pri zaščiti pred soncem,« pojasnjuje Okorn.
Rak
Spomladi je tudi v Sloveniji odjeknila novica, da naj bi cinkov oksid povzročal raka. »Ta sestavina je lahko v sredstvih za zaščito pred soncem uporabljena kot filter za sevanje sončnih žarkov. Žal tudi pri naših testih
vsako leto znova ugotavljamo, da ne obstaja metoda, s katero bi lahko določili vsebnost na-nodelcev. Na tem področju bo potrebnih še veliko raziskav,« je povedal Okorn in dodal, da nanodelci ne prodirajo skozi zdravo kožo in da raziskovalci
Test zaščitnih sredstev je tudi pokazal, da se posledice pretiravanja uporabe in uporabe napačnega sredstva ne pokažejo vedno takoj. Zato ni dobro zaupati vsem kremam ali sprejem. Se je pa tudi tokrat izkazalo, da lahko tudi naravno sredstvo zagotavlja dobro zaščito.
St. 54-10. julij 2012
še niso ugotovili, kako je, če je koža poškodovana. V zvezi zato pozdravljajo novost, da bodo morali proizvajalci od naslednjega leta označiti na embalaži, če bo njihov izdelek vseboval nanodelce.
SŠol
mM
22
BORZA DELA /INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
GRADBENI DELAVEC
ZIDAR, FASDER - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.7.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČIN-SKEGA ULICA 13, 3000 CELJE STROJNIK
VZDRŽEVALEC PLINSKIH NAPRAV II - M/Ž; VZDRŽEVALNA IN SERVISNA DELA NA PLINSKIH NAPRAVAH, OMREŽJU, INŠTALACIJAH IN TROŠILIH ZA VSE VRSTE PLINA, INSTALACIJSKA IN MONTAŽNA DELA, MERITVE, PREIZKUSI IN REDNI PREGLEDI NA PLINSKIH NAPRAVAH, PLINOHRAMIH, OMREŽJU, INŠTALACIJAH IN TROŠILIH, IZVAJANJE DEŽURNE INTERVENCIJSKE SLUŽBE, PRIMOPREDAJA IN ZAGON PLINSKIH SISTEMOV, ODPRAVLJANJE NAPAK NA SISTEMIH, UREJANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, PO NAVODILIH VODJE VODENJE EVIDENC IN ZAPISOV TER PRIPRAVA OBRAČUNOV, TERENSKO DELO, RAZVAŽANJE BLAGA, VOŽNJA OSEBNEGA OZ. LAHKEGA DOSTAVNEGA AVTOMOBILA.V POŠTEV PRIDEJO KANDIDATI S 4. STOPNJO IZOBRAZBE TEHNIČNE SMERI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.7.2012; ISTRABENZ PLINI D.O.O.; "POSLOVNA ENOTA VZHODNA SLOVENIJA", PLINARNIŠKA ULICA 1, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž; NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE NABAVNIH IN PRODAJNIH AKTIVNOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 14.7.2012; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE
POSPEŠEVALEC PRODAJE - M/Ž; DELO POTEKA NA TERENU, GRE ZA POSPEŠEVANJE PRODAJE, KOMUNICIRANJE Z ŽE OBSTOJEČMI STRANKAMI, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.7.2012; FIN-INVEST,PREMOŽENJSKO SVETOVANJE,TADEJ ULAGA S.P., TRNOVELJSKA CESTA 32, 3000 CELJE KUHARSKI POMOČNIK POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V GOSTINSKEM LOKALU, POMIVANJE POSODE, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR BOLNIČAR
BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.7.2012; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR KUHAR - DELO V CELJU - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HLADNIH IN TOPLIH JEDI V VEČJIH KOLIČINAH., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.7.2012; SLOREST PODJETJE ZA GOSPODARSKE STORITVE D.O.O., DUNAJSKA CESTA 5, 1000 LJUBLJANA NATAKAR
VODJA STREŽBE - DELO V CELJU - M/Ž; PRIPRAVA DELILNEGA PULTA ZA DNEVNO STREŽBO, STREŽBA OBROKOV IN NAPITKOV, OBRAČUNAVANJE IN VODENJE BLAGAJNE, VODENJE STREŽNEGA OSEBJA, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO, POZNAVANJE HACCP SISTEMA ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.7.2012; SLOREST PODJETJE ZA GOSPODARSKE STORITVE D.O.O., DUNAJSKA CESTA 5, 1000 LJUBLJANA
NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSKEM LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR
KUHAR NATAKAR
VODJA GOSTINSKEGA LOKALA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, SESTAVLJANJE JEDILNIKA, IZVAJANJE VSEH OPERATIVNIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR KOMERCIALIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
PRODUKTNI VODJA V MARKETINGU - M/Ž; STRATEŠKO UPRAVLJANJE BLUETRAKER LINIJE PRODUKTOV - CILJNE BRANŽE, CILJNE SKUPINE, CILJNI TRGI, VKLJUČEVANJE SPECIFIČNIH ZAHTEV V NA-DALJNEM RAZVOJU PRODUKTOV. UPRAVLJANJE IN SKRB ZA PRODUKTNO DOKUMENTACIJO, PRIPRAVA PREDLOGOV ZA NOVE PRODUKTE. USPOSABLJANJE MEDNARODNE MREŽE DISTRIBUTERJEV ZA PRODUKTE BLUETRAKER S PRED PRIPRAVLJENIMI DELAVNICAMI.PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVOJA POSAMEZNE PRODUKTNE LINIJE V SKLADU Z
RAZOVJEM KONKURENCE, POTREBE PODJETJA. PRI PRODAJNIH AKTIVNOSTIH IN DOLGOROČNEGA NAČRTA RAZVOJA PODJETJA. IZVAJANJE STROKOVNIH PREDAVANJ NA RAZNIH DOGODKIH. AKTIVNOSTI OB UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG - TUDI V POSTOPKIH REGISTRACIJ IN CERTIFICI-RANJU PRODUKTOV NA POSAMEZNEM LOKALNEM TRGU. TEHNIČNA PODRPORA PRODAJI, UDELEŽEVANJE STROKOVNIH KONFERENC, SEJMOV, RAZSTAV IN SREČANJ,PRIPRAVA ČLANKOV IN MARKETINŠKIH GRADIV S POUDARKOM NA STROKOVNIH VSEBINAH, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2012; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE VODJA PROIZVODNJE ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - M/Ž; IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV PROIZVODNJE, ANALIZA IZVEDBE PLANOV PROIZVODNJE, RAZPISOVANJE IN ZAKLJUČEVANJE PROIZVODNJE, NADZOR NAD MATERIALNIM POSLOVANJEM PROIZVODNJE TELEMATIKE, RAZPORED IN NADZOR NAD PROIZVODNIMI DELAVCI, UREJANJE OSEBNE ODGOVORNOSTI ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI TE-LEMATIKE, ARGUMERNTIRANJE IN VREDNOTENJE VARIABILNIH DELOV STIMULACIJE ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI TELEMATIKE, SODELOVANJE PRI KADROVANJU ZA PROIZVODNJO TELEMATIKE, PRIPRAVA KONTROLNIH POSTOPKOV NA PODLAGI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV KAKOVOSTI, ANALIZA KAKOVOSTI V RAZLIČNIH FAZAH PROIZVODNJE S POUDARKOM NA UPORABI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV, KOREKTIVNO UKREPANJE NA PODLAGI ANALIZ, KOMUNIKACIJA Z ODDELKOM RAZVOJA ZA PODROČJE TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH VPRAŠANJ, KOORDINACIJA POSTOPKOV V ZVEZI S CERTIFICI-RANJEM NAPRAV (CE, EMC, TIPSKE ODOBRITVE) Z RAZVOJEM TELEMATIKE, UPRAVLJANJE S PODDO-BAVITELJI (PROIZVAJALCI TISKANIH PLOŠČ, POLAGALCI ELEKTRONSKIH KOMPONENT), UPRAVLJANJE Z NABAVO ELEKTRONSKIH IN DRUGIH KOMPONENT, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2012; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGNIH IN,KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ, PRIPRAVA PROTOTIPOV, IZVAJANJE MERITEV, DELO NA RAZVOJNO -RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2012; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE RAZISKOVALEC - RAZVIJALEC RF SKLOPOV IN NAPRAV - SENIOR RF DESIGNER - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH RF SKLOPOV ZLASTI NA PODROČJU TELEMATIKE IN M2M APLIKACIJ, IZDELAVA ZAHTEVNIKA (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE, KREIRANJE POTREBNIH ARHITEKTUR IN DIZAJNA APLIKACIJ ZLASTI ZA FREKVENČNO PODROČJE 0,1-3GHZ, ODLIČNOST V SIMULACIJAH EM POLJ - ZLASTI ANTENSKIH Z UPORABO ANSOFT ALI PODOBNE PROGRAMSKE OPREME ZA FREKVENČNO PODROČJE 0,1-3 GHZ, OBVLADOVANJE MICROSTRIP STRUKTUR Z NAČRTOVANJEM IN MERITVAMI NA PCB LAMINATIH, MERITVE V CELOTNEM FREKVENČNEM SPEKTRU Z UPORABO KLJUČNIH RF INSTRUMENTOV (NPR.VNA), KREIRANJE IN VODENJE IZDELAVE UPORABNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELANE PROTOTIPE IN REŠITVE, SODELOVANJE NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2012; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
Uelaško
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE PROFESOR FLAVTE
UČITELJ FLAVTE - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE IN KLJUNASTE FLAVTE, DOLOČEN ČAS, 11.7.2012; JAVNI ZAVOD GLASBENA ŠOLA LAŠKO - RADEČE, ŠOLSKA POT 5, 1433 RADEČE PROFESOR SAKSOFONA
UČITELJ SAKSOFONA - M/Ž; POUČEVANJE SAKSOFONA IN KLJUNASTE FLAVTE, DOLOČEN ČAS, 11.7.2012; JAVNI ZAVOD GLASBENA ŠOLA LAŠKO - RADEČE, ŠOLSKA POT 5, 1433 RADEČE
UTmozirje
NATAKAR
POMOČ V STREŽBI - M/Ž; POMOČ V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.7.2012; OKREPČEVALNICA RIBIČ IVAN DAJČER S.P., V SAVINJSKI GAJ 2, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA GRADBENA DELA, DELO POTEKA TUDI V
NEMČIJI - M/Ž; POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.7.2012; GM GRADNJE, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 16, 3210 SLOVENSKE KONJICE ZIDAR
ZIDAR, DELO POTEKA TUDI V NEMČIJI - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.7.2012; GM GRADNJE, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 16, 3210 SLOVENSKE KONJICE TESAR
TESAR, DELO POTEKA TUDI V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.7.2012; GM GRADNJE, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 16, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celj"u
VOZNIK
VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA
V	CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV,POMOČ NA GRADBIŠČU, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH ZAPOSLENIH, DELO NA GRADBIŠČU, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR ELEKTROINŠTALATER
ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE IN SERVISIRANJE INTELIGENTNIH INSTALACIJ-AVTOMATIZACIJA ZGRADB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.7.2012; EDI-COM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12, 3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelsAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ V TUJINI, AVSTRIJA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.7.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.7.2012; KAVA BAR AS DARJA ANDR-LON S.P., SLAKE 2, 3254 PODČETRTEK IZOLATER - M/Ž; IZOLACIJA CEVI IN STEN V PETROKEMIJI IN INDUSTRIJI (MATERIALI: STEKLENA VOLNA, PIR, ARMAFLEKS ...), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.7.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
DELAVEC ZA STROJNE ESTRIHE -TLAKE - M/Ž; POMOČ PRI RAVNANJU ESTRIHA, RAVNANJE ESTRIHA, GLAJENJE ESTRIHA Z GLADILKO, MEŠANJE ESTRIHA Z STROJEM ZA MEŠANJE BETONA, POMOČ PRI OSTALIH FAZAH IZDELAVE ESTRIHA, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 11.7.2012; STROJNI ESTRIHI ŽNIDAREC, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, BOJAN ŽNIDAREC S.P., SPODNJA PONKVICA 5, 3231 GROBELNO NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
SKLADIŠČNIK - VILIČARIST - M/Ž; NAKLADANJE IN RAZKLADANJE MATERIALA, POLIZDELKOV, IZDELKOV IN TRGOVSKO BLAGO, OPRAVLJANJE RAZNIH PREMIKOV S SKLADIŠČNO MEHANIZACIJO, OPRAVLJANJE RAZNIH FIZIČNIH DEL (NAKLADANJE, RAZKLADANJE, PREKLADANJE ITD), OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO DELOVNIH ZAHTEVAH, DELA NA DEPONIJI ZA ODPADKE (POSPRAVLJANJE, SORTIRANJE, PREŠANJE), POSPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE
V	SKLADIŠČU, NA DVORIŠČU IN PARKIRIŠČU; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 11.7.2012; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDAR, ZIDANJE S KAMNOM, KAMNOSEK, FASADER, PLESKAR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.7.2012; SIGRA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU FRANCI ZORKO S.P., PEČICA 39, 3241 PODPLAT
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
OBLIKOVALEC REKLAMNIH SPOROČIL - M/Ž; POZNAVANJE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA OBLIKOVANJE (ADOBE, PHOTOSHOP IN OSTALIH) IN PROGRAMOV ZA UREJANJE SPLETNIH VSEBIN. POZNAVANJE OSNOV FOTOGRAFIRANJA. SMISEL ZA OBLIKOVANJE. OBVLADATE TEKOČE EN SVETOVNI JEZIK. SAMOSTOJNO BOSTE KREIRALI RAZNA REKLAMNA SPOROČILA ZA RAZLIČNE MEDIJE, SODELOVALI BOSTE Z NABAVO, PRODAJO IN DOBAVITELJI. STE DINAMIČNA OSEBA, Z IZKUŠNJAMI V NAMIZNEM ZALOŽNISTVU, KI SPOŠTUJE IZVEDBO PROJEKTOV NA DATUM ODDAJE, STE ODGOVORNI DO DELA, KI GA OPRAVLJATE TER STE SPOSOBNI TIMSKEGA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.7.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT KOMERCIALIST - SVETOVALEC NA TERENU - M/Ž; KOMERCIALIST, SVETOVALEC IN DEMONSTRATOR ZA DOMAČI TRG, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.7.2012; MEDIACOR ZDRAVSTVENI TURIZEM, ZASTOPANJE, POSREDOVANJE, STORITVE, SVETOVANJE, TRGOVINA, IZVOZ, UVOZ, ORGANIZIRANJE PROIZVODNJE, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
KOMERCIALIST - SVETOVALEC NA TERENU - M/Ž; KOMERCIALIST, SVETOVALEC IN DEMONSTRATOR ZA TUJI TRG, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.7.2012; MEDIACOR ZDRAVSTVENI TURIZEM, ZASTOPANJE, POSREDOVANJE, STORITVE, SVETOVANJE, TRGOVI-
NA, IZVOZ, UVOZ, ORGANIZIRANJE PROIZVODNJE, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR, DELO V TUJINI (NEMČIJA) - M/Ž; MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.7.2012; KAR - MOTO, TRGOVINA Z AVTOMOBILI IN AVTOMOBILSKIMI DELI, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 42, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMB. SPLOŠNE ALI DRUŽ. MEDICINE, OPRAVLJANJE PREVENTIVNEGA IN KURATIVNEGA ZDR. VARSTVA, DOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UeVelenje
NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.7.2012; KOVATRANS MEDNARODNI TRANSPORT TADEJ KO-VAČEVIĆ S.P., PODGORJE 34, 3320 VELENJE KLEPAR-KROVEC
"POMOŽNI DELAVEC V GRADBENIŠTVO ZA KROVSKA IN DRUGA POMOŽNA DELA - M/Ž; -RAZNA PREPROSTA GRADBENA, KROVSKA IN DRUGA LAŽJA DELA NA TERENU, OSTALA DELA PO POTREBI POSLOVNEGA PROCESA", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.7.2012; SKH KROVSTVO, SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA, D.O.O, FLORJAN 25, 3325 ŠOŠTANJ STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, VOZNIK B IN F, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 19.7.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ
GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC IN VOZNIK B KATEGORIJE - M/Ž; SPLOŠNA GRADBENA DELA, VOZNIK B KATEGORIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.7.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
RAZVOJNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; OPERATIVNA IZVEDBA RAZVOJNIH NALOG PO RAZVOJNIH NALOGIH, ODGOVORNOST ZA IZVEDBO POSKUSNE PROIZVODNJE IN EVIDENTIRANJE, OPTIMIZIRANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Z OPTIMIZACIJO DELOVNIH STROJEV, ODPRAVA TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV IN TEHNIČNIH NAPAK V PROIZVODNJI, IZDELAVA ZAHTEVNEJŠIH IZDELKOV IN NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.7.2012; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE INŽENIR RAČUNALNIŠTVA ORGANIZATOR OBDELAV-PROGRAMER - M/Ž; ORGANIZIRANJE POSLOVNIH PROCESOV V OKOLJU PANTHEON IN DRUGIH ERP REŠITVAH. SAMOSTOJNI RAZVOJ PROCEDUR NA SQL PODATKOVNI BAZI. PRIPRAVA TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ, PROGRAMIRANJE IN TESTIRANJE REŠITVE TER PRIPRAVA DOKUMENTACIJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.7.2012; TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDROVA CESTA 6 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC (DELO V NEMČIJI) - M/Ž; VSA ELEKTROMONTERSKA DELA - MONTAŽA VTIČNIC, VLEKA KABLOV ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.7.2012; DAT - CON DRUŽBA ZA STORITVE, PROIZVODNJO, SERVIS IN TRGOVINO D.O.O., POLZELA 136 A, 3313 POLZELA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.8.2012; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74, 3310 ŽALEC
PRODAJALEC
CESTNINSKI BLAGAJNIK (M/Ž), V PODROČJU ZA IZVEDBO CESTNINJENJA, V OKVIRU CESTNINSKEGA PODROČJA VRANSKO - M/Ž; IZVAJANJE BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA ZA PLAČEVANJE CESTNINE V SKLADU Z VELJAVNIMI PREDPISI IN NAVODILI, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL V ZVEZI S PLAČEVANJEM CESTNINE OZIROMA DELOM NA CESTNINSKI POSTAJI, OPRAVLJA TUDI DRUGA DELA PO NALOGU PREDPOSTAVLJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.7.2012; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA OPRAVLJANJE DEL NA OBDELOVALNIH STROJIH (BRUSILNI, REZKALNI, VRTALNI, SKOBELNI, POLIR-NI, VARILNI, VRTALNI STROJI, KROŽNE ŽAGE, STRUŽNICE, STISKALNICE ...), IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH DIMENZIJSKIH MERITEV IN KONTROLO HRAPAVOSTI, OPRAVLJANJE KOLIČINSKE IN KAKOVOSTNE KONTROLE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.7.2012; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., PETROVČE 115 A,3301 PETROVČE INŽENIR STROJNIŠTVA
TEHNOLOG PRIPRAVE DELA - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE DEL PRIPRAVE DELA IN ODDELČNEGA VODENJA, RISANJE IN PRIPRAVA DELAVNIŠKIH RISB, RAZPIS DELOVNIH NALOGOV ZA DELO V PROIZVODNJI, SPREMLJANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV PROIZVODNJE IN KONTROLA DELA, KONTROLA IN TESTIRANJE PROIZVODOV TER SODELOVANJE PRI RAZVOJU NOVIH IZDELKOV, IZVAJANJE NADZORA IN RAZPOREDITEV DEL IN NALOG ZAPOSLENIH, OPRAVLJANJE KOLIČINSKE IN KAKOVOSTNE KONTROLE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.7.2012; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., PETROVČE 115 A, 3301 PETROVČE
VODNIK
TOREK, 10. 7.
10.00 Knjižnica Rogatec
Ustvarjalne delavnice
poslikavanje sestavljank
10.00 in 16.00 Travnik pred domom kulture Velenje Svet igrač in družabnih iger
poletje na travniku
SREDA, 11. 7.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar
10.00 Knjižnica Velenje
Čarovnik Boy 10.00 Knjižnica Rog. Slatina Ustvarjalne delavnice
poslikavanje sestavljank
9.30 Prostori Vocal BK studia
Celje_
Dan odprtih vrat
spoznavanje muzikala in odprta plesna scena
18.00 Muzej Laško_
150 let Godbe na pihala Laško
odprtje razstave
18.00 Grad Podsreda_
Seminar za harfo
koncert udeležencev in mentoric Mojce Zlobko - Vajgl ter Tine Žerdin
20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Savinov dan
nastopali bodo: Nataša Zupan (sopran), Andreja Markun (klavir), Andrej Zupan (klarinet)
20.30 Atrij Velenjskega gradu Obleci me v poljub
predstava poezije in glasbe Saše Pavček
ČETRTEK, 12. 7.
10.00 Knjižnica Rimske Toplice Pravljične hišice
otroška delavnica pod vodstvom Martine Ajdnik
KINO
Spored od 10. - 12. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija, 3D 16.15
Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina 16.30
Prometej - akcijska znanstvenofantastična grozljivka, 3D 21.50
Petletna zaroka - romantična komedija 18.35, 21.10
Projekt: Otrok - komedija 19.15, 21.30
TOREK, 10. 7.
17.00 Glasbena šola Celje Zaključni koncert saksofonistov
poletni glasbeni tečaji Celeia
18.00 Mestna plaža
Vrt povodnega moža
lutke vabijo na plažo
18.00 Mestni park
Joga v vsakdanjem življenju
SREDA, 11. 7.
10.00 Osrednja knjižnica Celje
Beremo, pišemo, rišemo
kreativne literarne igrarije vodi Maruša Ščurek
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, ustvarjanje iz gline, risanje na steklo...
18.00 Mestni park
Tajiquan
vadba primerna za vse generacije
20.00 Stari grad
Mladi ljubljanski solisti
koncert
ČETRTEK, 12. 7.
18.00 Mestna plaža
O palčku
lutke vabijo na plažo
19.00 Mestna plaža
Evergreen party
19.30 Osrednja knjižnica Celje
Jazz pred Miškom Knjižkom
trio: Rudi Javornik, saksofon; Jošt Drašler, bas; Urban Ulrych, klaviature
20.30 Stari grad
Elvis Jackson
koncert
Rock za vse čase - muzikal 15.40, 18.15, 21.00 Vroči Mike - komedija 16.05, 18.30, 20.50 Na varnem - krim. triler 21.40
Ledena doba 4 - anim. druž. pustolovščina 3D, sinh. 15.20, 16.10, 17.30, 18.20, 19.40, 20.30
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 15.10, 17.20, 19.30 Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 17.00, 19.10, 21.20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
STROJI
PRODAM
KOSILNICO Sip twist 170 D prodam. Telefon 031 883-374.	2602
POSEST
BIKCA, črno belega, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 447-195. 2619 TELIČKO simentalko, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144. 168 ODOJKE, težke od 20 do 40 kg, okolica Laškega, prodam. Telefon 040 361-446.2629
KUPIM
PRODAM
V OKOLICI Slovenskih Konjic prodamo manjšo kmetijo, 6,5 ha kmetijskega in stavbnega zemljišča, s staro kmečko hišo in gospodarskim poslopjem. Zemljišče leži ob asfaltirani cesti, na njem sta elektrika in vodovod. Telefon 031 710-354. p MANJŠE zemljišče za vikend ali počitniško hišico prodam. Telefon 5793-337. Š 148
STANOVANJE
VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 040 647-223.
Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
ODDAM
OPREMLJENO stanovanje oddam paru ali trem osebam. Telefon 070 418-525. 2557 DVOSOBNO stanovanje v Šentjurju, Valentina Orožna 8, 61 m2, obnovljeno 2012, oddam v najem. Telefon 041 242-801. 2633
PRODAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
DVE telički simentalki, stari 10 dni in tri mesece, prodam. Telefon 031 840-282. 2553 DVE telici za zakol ali nadaljnjo rejo in 14 mesecev staro žrebico, zelo mirno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 245-894.	2591
PRAŠIČE, stare 2 meseca, prodamo. Telefon 5488-158.	2597 PUJSKE, od 25 do 130 kg, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 455-732. 2606
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Umrla je upokojena sodelavka
ANICA SLAMNIK
Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Celjske lekarne, javni zavod
PRODAM
VINO cviček prodam, ugodna cena, možna dostava. Telefon 031 627-675. p
OSTALO
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p KORUZO v zrnju in zemljo za urejanje okolice in vrtov prodam. Telefon 041 741-028.	2616
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
V petek, 8. junija smo z bolečino v srcu k zadnjemu počitku na pokopališču Ponikva pospremili našega dragega moža, očeta, de-dija, brata in strica
MAKSA SPRAJCA
iz Zagaja pri Ponikvi (16. 4. 1952-5. 6. 2012)
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za tople besede, izrečena so-žalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Zagajšek za spoštljivo opravljen pogreb. Posebna zahvala velja kolektivu Petrola za njihovo skrb in sočutni govor.
Hvala vsem in vsakemu, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej omenili.
Žalujoči vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga sestra, svakinja in teta
ANČKA SLAMNIK
iz Celja (1937-2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Še posebej hvala Domu ob Savinji Celje za dolgotrajno skrb in nego, hvala g. župniku Marjanu za lepo opravljen pogreb in sveto mašo, pevcem Grmada in pogrebni službi Veking. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči bratje z družinami
SAM z otrokom, bolno materjo sem ostal, žensko, staro do 45 let bi rad spoznal. Telefon 041 859-096. 2505 29-letno simpatično dekle, Celjanka, želi spoznati prijatelja. Telefon 041 248647; agencija Alan.	2630
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del (tlakovanje, zidarska dela, »škarpe«, predelava kanalizacijskih sistemov ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.
2379
www.radiocelje.com
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo voznika C in E kategorije, kiper ali razvoz blaga po Sloveniji. Telefon 051 329-780.	2600
ZAHVALA
25. maja smo se v Ločah pri Poljčanah za vedno poslovili od naše drage mame, babice in prababice
JOŽEFE KOHNE
iz Zagaja pri Ponikvi (22. 11. 1924 - 22. 5. 2012)
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za tople besede, izrečena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in
pogrebni službi Špes za spoštljivo opravljen pogreb. Hvala vsem in vsakemu, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej omenili.
Žalujoči vsi njeni
NAROČITE

□dd
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.

OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH -
CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA I NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
n
p
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja
in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Riž se je vsul celo z neba
Ujeli smo ju še čisto medena, ko sta se ravno vrnila s poročnega potovanja na Baliju. »Ne, ni tako kot v reklamah,« se nasmejita. Sva bila pa skupaj in kak mesec po poroki sva končno prišla k sebi,« malo za šalo in malo zares svojo zgodbo začneta mlado-poročena Larisa Lesjak iz Laškega in Miha Močnik iz Ljubljane.
Pred več kot petimi leti sta se spoznala v študentski družbi. Če Miho vprašate, kdaj je vedel, da je prava, praktično izstreli tisti takoj. »Bilo je peti dan najinega poznanstva, ko sem ji povedal, da bo moja žena in mati mojih otrok. Resda sem si naredil medvedjo uslugo. Sem jo prestrašil, da se je skoraj obrnila na peti, ampak v končni fazi sem imel prav.« Larisa se kot študentka arhitekture ukvarja z oblikovanjem, Miha pa je zlatarski mojster. Ker kaj takega večina ženinov tako ali tako ne zna, je vraža, da si ne smeš sam izdelati poročnega prstana, seveda domača predvsem v njegovem poklicu. Prstana je tako po Mihovi zamisli izdelal njegov oče Frane. Pa tudi sicer sta bila očeta tista, ki sta imela še posebej pomembno vlogo pri vsem skupaj. Tako gre prav Larisinemu očetu Sreč-ku zasluga za organizacijo in pripravo celotne poroke s 150 gosti. Ženin in nevesta sta »v sliko padla« šele zadnji teden. »Sploh nisem imela namena komplicirati, kaj šele postati vražja nevesta, kot se reče. A potem sva bila kar malo v šoku, ko sva ugotovila, kako velika reč je to. Pa tudi biti ves čas v
središču pozornosti ni prav enostavno. V resnici šele zdaj prihaja za nama.«
Cerkvena poroka je bila pri frančiškanih na Prešernovem trgu, civilna v Laškem. Težko bi naštevali vse po vrsti, a skoraj vse je preseglo pričakovanja. Potem ko sta si za srečo in plodnost na koncu izvolila tradicionalni riž, so ga nanju odvrgli kar iz športnega letala. Mihu je ob strani stal brat Matic, Larisi pa prijateljica iz otroških let Katja Le-ljak. »Morda je tudi to pri-
Med zadnjimi delujočimi
»Nekoč je bilo v tej dolini sedem žag in devet mlinov,« opisuje nekdanjo podobo doline sv. Janeza, med Žičami in Žičko kartuzijo, lastnik zadnjega tamkajšnjega mlina in zadnje žage venecijanke Franc Bezenšek iz Žič. Oba po njegovi zaslugi celo delujeta ter si ju je mogoče ogledati.
Med devetimi mlini doline sv. Janeza naj bi Bezenškov mlin deloval že v kartuzijanskem času in je bil edini za mletje krušne moke. Mlin sta tik pred drugo svetovno vojno obnovila starša Bezenškove soproge, soprogina mama je delovala kot mlinarica še do leta 1974, mlin je nato spet obnovil prizadeven zet Franc Bezenšek. Še večja posebnost je Bezenškova žaga venecijanka iz leta 1853, ki je bila nekoč najsodobnejša, vendar je danes prava in izjemno redka starina. Žago tik ob mlinu poganja voda iz potoka Žičnica, ki teče na veliko zunanje kolo, nato se začne premikati list žage.
BJ
Foto: GrupA
ložnost, da se ji še posebej zahvalim. Tako za deklišči-no kot poroko se je namreč res zelo potrudila.«
Zlato poroko bosta po Mihovem okusu preživela bolj intimno, že zdaj sporočata. Vmes pa bo priložnosti za velike zabave gotovo še obilo. Očeta sta bila nad poroko namreč navdušena. In zdaj seveda komaj čakata, da postaneta dedka. Da o babicah sploh ne govorimo.
StO Foto: GK
Žaga venecijanka je danes izjemna redkost. dediščina.
Nekoč čudo sodobne tehnike, danes redka tehniška
www.radiocelje.com
iuy
UUL
FOTO TEDNA
Foto: TimE
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Ne družim se več s tabo!
Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.