MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI UradnUttvo bi upravat Mari bar, Ooapeska ul. 11 / Talafoa uradnlitva 2440, uprava 2455 Izhaja razan nadalja In praznikov vaak dan ab 16. uri / Valja maaoCno prajaman v upravi aH po poiti 10 Din, doatavijan na dom 12 Din / Oglaal po oanlku / Oglas* aprajama tudi oglasni oddalok Jutra- v Ljubljani i Poitnl iakovnl račun ves svet pričakoval, da je vsak sporazum absolutno nemogoč, S tem se je zaključila druga etapa nemške borbe za rrušenje obveznosti mirovnih pogodb in bližamo se tretji. Prva je bila posvečena reparacijam. Nemški državniki, politiki, strokovnjaki in znanstveniki so jo pričeli po premišljenem načrtu, ki je privede! naposled do Ložan e in sporazuma o Črtanju. 2e takrat pa je Nemčija napovedala tudi pričetek druge borbe, druge etape. Napovedal jo je y Lozani jasno in »lasno gospod von Papen. Opogumljena po uspehu v Lozani in Podprta zlasti po Združenih državah Severne Amerike, ki so zahtevale izvedbo one točke mirovnih pogodb, ki govori 0 razorožitvi, odnosno pravilno povedano: po izenačenju oborožitve, je Nemčija na raznih konferencah zahtevala zast to enakopravnost. Ker je ni dosegla, je trmoglavo odpoklicala svojo delegacijo 2 razorožitvene konference v Ženevi in Ostala intransigentna. • Dobro se je pač 2&veda1a, da je vsak sporazum na konferenci. ki bi bil storjen brez nje, iluzoren ®li docela ničev, zato se ni vdala. Italija, Iti hoče za vsako ceno ustvariti svojo *vropsko grupacijo, v kateri naj bi bila Nemčija zelo važen činitelj, je nemška stremljenja priznala takoj in v celoti. Združene države, ki zasledujejo svoje docela egoistične materialne cilje, so ji Sekundirale, dasi z drugačno, na zunaj ^idealno« utemeljitvijo, in naposled se je vdala še Anglija, pričakujoč od tega sporazuma z Ameriko. Nič čudnega ni tedaj, če je naposled kapitulirala še Franca. In H e r r i o t je podpisal drugi usod-ii akt: sporazum petih 0 nemški enakopravnosti! Nemčija je pa dosegla še več kakor je hrvotno zahtevala, dosegla je enakopravnost tudi za ostale države: Avstrijo, Ma- —■■ džarsko in Bolgarijo. Priznanje je po duhu protokola ženevskega sporazuma sicer le »načelno«, toda nobenega dvoma ni, da ga bo Nemčija tolmačila tudi praktično, odnosno ga tako že tolmači. Celo mala A v st r i j a je po tem priznanju že pričela likvidirati, svojo najemniško vojsko, tako da je znižala vojaške prejemke od 130 na -40 šilingov na mesec, To velja za nove priglašence, dokazuje pa, da računa že z rednim novačenjem in brezplačno obvezno kadrsko službo. Madžarska in Bolgarska bosta v kratkem sledili. O tem je bilo gotovo govora tudi na. nedavnem sestanku načelnikov generalnih štabov Italije, Albanije, Bolgarije in Madžarske y Sofiji! S tem so Nemčiji in ostalim premaganim državam odprta pota do redne vojske in ponovne oborožitve v ofenzivne namene, ki so. nam vsem dovolj znani in jih ni treba ponavljati. Da je ženevski sporazum pri izglasovanju nezaupnice Herriotu v francoskem parlamentu soodločal poleg zadev z Ameriko, je torej čišto vidno. Toda dejali smo že uvodoma, da je s tem napočila tretja doba nemške borbe za uničenje mirovnih pogodb. Da je to res, kaže dovolj razločno pisava nemškega tiska o priliki glasovanja v francoskem parlamentu. Vsi nemški listi brez izjeme kriče v .svet. da je-francoska zbornica š tem,'da je odrekla plačilo Ameriki, podrla moralne temelje mirovnih pogodb. To tolmačenje je sicer sofizem, a Nemcem dobrodošel, ker jim omogoča izjave, da^ teh pogodb sploh več ne priznavajo. Gre torej le še za vprašanje, kaj bo sedaj tretja zahteva Nemčije: celotna revizija Versaja ali le kolonije? Prvo bi bilo pretežko, zato je zelo verjetno, in to potrjujejo tudi razni že vidni/znaki, da bo zahtevala v tretji etapi vrnitev vsaj nekaterih kolonij. Prvo priliko za to bo našla najbrže na svetovni gospodarski konferenci, če se bo po vsem tem, kar se je te dni dogodilo, sploh Še sestala. Tako vidimo, da se po slepoti nekdanjih zaveznikov ruši kos za kosom stavba, ki je bila zgrajena na zmagah svetovne vojne. Z naglimi koraki se bližamo razmeram pred 1. 1914. in s tem najbrže tudi — novi katastrofi, če jo bo Človeštvo hotelo preprečiti, bo moralo delati naglo in z vsemi razpoložljivimi silami. Obzorja so že temna! Zadeve konference male antante Konferenca se prične v nedelj o in zaključi v ponedeljek. - VZHODNE REPARACIJE, RAZOROŽITEV IN VOJNI DOLGOVI. BEOGRAD, 16. decembra. Konferenca •Hale antante se bo pričela v nedeljo jg. *• m. in bo trajala le 2 dni. Dr. Beneš bo Prispel v Beograd v nedeljo zjutraj, do. «Im sc za Tltulescujev prihod zaenkrat ®e ne ve. Na konferenci se bodo obravnavale v glavnem naslednje zadeve: Vzhodne reparacije, razorožitev in vojni figovi. Najvažnejše je vprašanje vzhodih reparacij. Čehoslovaška je že izjavl-'a> da svojega prispevka po takozvanem dolgu za osvobojenje ne bo več plačala, 'Or so bila Madžarski odgodena plačila reparaciJ in tudi ona ne prispeva obvezah prispevkov. Edini plačnici sta še Romunija in Jugoslavija in se bo sedaj j>»Iepa!o tudi glede teh dveh. Najbrže se ”°sta oba tozadevna fonda ukinila In se ho sklicala v januarju 1933. konferenca vzhodne reparacije, ki bo nanovo ure-jla to vprašanje. Drugo važno vprašaje ki se mora rešiti, je razprava o po-.7aJu, ki je nastal po sklepu petih vele-* v Ženevi, ko je bila Nemčiji priznana enakopravnost v oboroževanju. Najbrže bodo Isto zahtevale sedaj tudi ostale premagane države, kakor Avstrija, Madžarska in Bolgarska ter bi s tem nastal za malo antanto popolnoma nov položaj, v katerem morajo včlanjene države zavzeti svoje točno stališče. Zato bo mala antanta zahtevala, da bo zastopana pri vseh delih razorožitvene konference v prihodnjem letu. ______ PROTEST PROTI KONFERENCI PETIH. ŽENEVA, 16. decembra. Reuterjeva agencija poroča: Poljska je vložila protest proti zadnjemu sestanku odbora petorice, ker se je bati. da bi se ta odbor mogel spremeniti v stalno organizacijo. Poljski so se pri tem protestu pridružile tudi Romunija. Jugoslavija. Urugvaj in Turčija. Sir John Simon je opravičeval delo tega odbora s tem. da jc šlo v tem primeru le za izjemne ukrepe. Težkoce Chautempsove misije CHAUTEMPS POPOLNOMA SOLIDAR EN S HERRIOTOM. — HERRIOT NOČE V NOVO VLADO. - KRIZA SE BO ZAVLEKLA. PARIZ, 16. decembra. Čisto proti pričakovanju se reševanje vladne krize v Franciji zavlačuje preko roka, ki je bil zamišljen v političnih krogih, dasi bi bila rešitev v interesu mednarodnega političnega položaja zelo nujna. Predsednik Lebrun je včeraj pvoeril s sestavo nove vlade radikalnega socialističnega senatorja Chautempsa, ki je po prihodu iz palače Elysee izjavil novinarjem, da se je predsedniku zahvalil za zaupanje, ki mu ga je izkazal, obenem mu je pa tudi izjavil, da se glede vprašanja vojnih dolgov popolnoma strinja z mnenjem Herriota, in ne bo mogel zavzeti nobenega drugega stališča kakor on. Chautemps je pojasnil predsedniku republike, da bo imel prav zaradi tega velike težkoče pri sestavljanju nove vlade. Mandat je sprejel le na Izrecno željo predsednikovo in se pričel pogajati z voditelji posameznih parlamentarnih frakcij. Ob koncu je dejal Chautemps, da je odvisno le od teh pogajanj, če bo naposled mandat definitivno sprejel ali ne. Pozneje je Chautemps konferiral tudi s Kerrio-tom, ki pa odločno vztraja pri svojem sklepu, da ne vstopi v vlado, dasi mu je Chautemps zagotovil, da bo izposloval v parlamentu naknadno odobritev kredita za plačilo obroka Ameriki, seveda pa s pridržkom, da poda Amerika obvezno izjavo, da bo v najkrajšem času sklicala konferenco za dokončno ureditev vprašanja dolgov. Vladna kriza bo najbrže trajala še dolgo, ker bo Chautemps danes poročal predsedniku šele o svojih raz govorih s posameznimi voditelji. Posledice petnajstega decembra ANGLIJA JE VČERAJ PLAČALA AME RIKI. PROŠNJE ZA REVIZIJO. SODBA NEWYORŠKEGA LISTA* LONDON, 16. decembra. Z aranžma-nom med Bank of England in Federal Reserve Bank v Londonu je bil včeraj izplačali zapadli angleški obrok vojnega dolga Amerik; v znesku 95 in pol milijona dolarjev z ozirom na aranžman iz iz leta 1923. Zlato, ki je že pripravljeno na račun ameriške banke, bo odposlano, čim bo banka to zahtevala. Francija, Belgija in Poljska svojih včeraj zapadlih obrokov niso plačale, ostale države dolž nice pa bodo trenutno plačale samo del zapadajočih obrokov. WASHINGTON, 16. decembra. Pričakuje se, da bodo države dolžnice že v nekaj dneh predložile zvezni ameriški vladi svoje prošnje za revizijo vprašanja vojnih dolgov. Po svojem bivšem sklepu bo ameriška vlada individualno razpravljala o vsaki poedini prošnji. Prošnje držav, ki so odklonile plačilo zapadlega obroka, to so Francija, Belgija in Poljska se bodo obravnavale šele nazadnje. NEWY0RK, 16. decembra. Washing-tonski dopisnik »New Evening Post« piše, da pomeni francoska odklonitev pla-čila zapadlega obroka vojnih dolgov praktično konec vojnih dolgov. Anglija je tokrat plačala, to pa pod pogojem, da junijskega obroka prihodnje leto ne bo plačala, če ne bodo Združene ameriške države svojih zahtev dotlej anulirale. Tako so torej izginile lepe ameriške iluzije, da bi se vojni dolgovi uporabili za dosego gospodarskih koristi in prednosti, eventualno tudi za razorožitev. Dopisnik poroča dalje, da bo Roosevelt nedvomno pohitel, da izvede pogajanja za revizijo vojnih dolgov še pred 15. junijem, ko zapade novi obrok. Izgledi za sklicanje svetovne gospodarske konference so spričo nastalega položaja zelo majhni, poslabšali pa so se tudi izgledi na uspeh razorožitvene konference. Krivdo na sedanjem zamotanem položaju bi bilo pripisati kongresu, ki je preprečil podaljšanje Hooverjevega morato-rija. Izjava perzijskega zunanjega ministra TEHERAN, 16. decembra. Zunanji minister je dal v zbornici obširno pojasnilo glede petrolejskega spora z Anglijo. V svojem ekspozeju je minister poudarjal, da sta bila za odpoved Angio-Persian 011 Companv merodajna predvsem dva razloga: Izrabljanje koncesije s strani omenjene družbe se ni vršilo v skladu z interesi perzijskega naroda. Drugič pa je bila perzijska vlada pripravljena pogajati se z družbo na novi podlagi in bi bila pogajanja sigurno privedla do pozitivnega uspeha, da se ni nenadoma vmešala v stvar angleška vlada. Ultimativne zahteve Anglije perzijska vlada nikakor ni mogla sprejeti in je bila zaradi tega prisiljena izročiti vso zadevo Društvu narodov, ki naj presodi, da U je stališče Perzije utemeljeno ali ne. Madžarske volitve? BUDIMPEŠTA, 16. dec. »Mal Nap« objavlja vesti, ki so včeraj krožile po kuloarjih parlamenta in ki govore o možnosti razpusta parlamen- ta in razpisu novih volitev. Te vesti so se razširile povodom odredbe notranjega ministra o sestavi novih volilnih seznamov. Računa se, da bi mogel biti parlament razpuščen še v teku januarja 1933, tako, da bi bile nove volitve že v februarju. Če se bodo prihodnje volitve še izvršile na podlagi dosedanjega načina javnega glasovanja ali če se bodo s posebno na-redbo uvedle volilne reforme, zaenkrat še ni znano. ODGODITEV SKUPŠČINE. BEOGRAD. 16. decembra. Zasedanje narodne skupščine je bilo odgo-deno za katoliške božične praznike. Valiio 2a državne nastavim ker si lahko nabavijo gotove obleke, vsakovrstne plašče in hubertuse za dame in gospode proti nakaznici »Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru« ANTON MUCUN mamifakturna in konfekcijska trgovina v Mariboru, Gosposka niica 8—10. — Smu- čarske obleke v rjavi in modri barvi. 4125 Dnevne vesti Sedemnajsti december PRAZNIK NAŠEGA VELIKEGA VLADARJA KRALJA ALEKSANDRA L Jutri prosi&vi ves naš narod rojstni dan svojega vitežkega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ta proslava ne bo samo oficielna, kakor so bile one, ko smo slavili rojstne dneve tujih vladarjev, ki so bili v resnici maši nasprotniki in sovražniki, to bo proslava izvirajoča iz globine src, iz resnične in neomajne ljubezni. Dan 17. december, ki nam je rodil kralja Aleksandra, bo ostal vedno zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslovanov in Jugoslavije, ker je kralj Ale- ksander I. Zedinitelj neločljivo združen z nacionalno svobodo Srbov, Hrvatov in Slovencev, z nastankom kraljevine Jugoslavije in z veliko in zmagovito borbo za edinstvo. Zato se mu o priliki rojstnega dne klanjamo v globoki ljubezni 3n vdanosti vsi od Bitolja do Maribora in od Subotice do sinjega Jadranskega morja, kličoč mu: Vodi nas od zmage do zmage za veličino naroda in države! Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I. Zedinitelj! Večer naših lovcev Slovesna izročitev odlikovanja predsedniku mariborskih lovcev. Sinoči je bila v okrašeni lovski sobi hotela »Orel« slavnostna seja ožjega in širšega odbora mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva, katere so se udeležili med dr. gg. župan 'dr. Li-pold, okrajni glavar M a k a r in magi-stratni svetnik Rodošek. Na dnevnem redu je bila izročitev odlikovanja, ki ga je .prejel zaslužni predsednik mariborske podružnice SLD g. ravnatelj Pogačnik ob priliki 251etnice Slovenskega lovskega društva. Sejo je otvoril podpredsednik podružnice g. prof. dr. Fludernik s primernim nagovorom in nato podal besedo g. županu dr. Lipoldu, ki je imel nalogo, da izroči odlikovancu zasluženo vidno XIII. AKADEM' priznanje. V lepih besedah je govornik naglašal velike zasluge, ki si jih je pridobil g. ravnatelj Pogačnik za razveseljivi razvoj našega lovstva v povojnem času. Po svojem govoru, ki je dosegel splošno odobravanje, je g. dr. Lipold pripel odlikovancu na prsi red Jugoslovanske krone. Vidno ganjen se je zahvalil g. ravnatelj Pogačnik za tople besede priznanja, ki jih je izrekel g. župan, in za izraze simpatij, ki jih je bil deležen s strani svojih lovskih tovarišev. V imenu ožjih in širših sodelavcev je nato toplo čestital odlikovancu g. B a b i č kot najstarejši član odbora mariborske podružnice. Podpredsednik g. dr. Fludernik pa je v daljših markantnih izvajanjih slikal mogočen razmah mariborske podružnice SLD v zadnjih letih in ugotovil, da je prav zasluga sedanjega predsednika g. ravnatelja Pogačnika, da je razvoj naše lovske organizacije pravočasno krenil na edino pravilno pot vsestranskega in vse prave lovce zedinjajo-čega sodelovanja pri potrebni reorganizaciji našega lovstva. Veliko pozornost je vzbudil tudi govor g. dr. Žnuderl a, ki je čestital odlikovancu v imenu prijateljev naših lepih planin in kot zastopnik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva. Po krajšem govoru g. podpolkovnika Margetiča se je nato razvil zelo intimen prijateljski večer, ki je znova pokazal, da je pravi duh iskrenega tovarištva zajel naše lovske kroge, duh, ki je brez dvoma potreben, če naj podi široko delo naše lovske organizacije zaželjene uspehe. Mariborski rodoljubi na plan! Važna seja odborov moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe. Sinoči sta imela odbora moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v restavraciji Narodnega doma važno sejo, ki jo je vodil predsednik moške podružnice g. dr. Lašič. Ker število članstva ne odgovarja številu narodno-zavednih meščanov, sta odbora sklenila pokreniti in poživiti propagandno delo za Ciril-Metodovo družbo, ki opravlja dandanes veliko, toda žal premalo upoštevano nacionalno misijo, zlasti v obmejnih krajih. V Mariboru se mora število članstva potrojiti, to bodi naša častna dolžnost! Na prihodnjem občnem zboru ne sme biti Maribor — zadnji! Operimo to sramoto! Da bi šlo delo lažje in hitrejše od rok, sta si odbora razdelila mesto v rajone. Določila sta nabiratelje, ki bodo te dni obiskali vse narodno zavedne rodbine in jih vabili, naj pristopijo k Cirii-Metodo-vi družbi. Nadalje sta odbora sklenila prirediti 14. januarja 1933 prijateljski sestanek Cirilmetodarjev v Narodnem domu, 21. januarja pa skupno sejo pri Špu-reju v Studencih. V februarju pa bosta priredila v Narodnem domu veliko loterijo z zabavo. Družba sv. Cirila in Metoda, naša stara pobornica za narodne pravice v naši preteklosti naj tudi danes in v bodoče prosperira, mi pa jo podpirajmo, ker to zahtevata naša čast in naš narodni ponos! /KI PLE/ Vlomilska tolpa pod ključem Policija je aretirala šest vlomilcev, ki imajo na vesti 17 vlomov. — Pokradli so raznega blaga v vrednosti okrog 20.000 Din. Poročali smo že, da je policija aretirala zadnje dni šestčlansko vlomilsko tolpo, ki je izvršila v mestu in okolici sedemnajst drznih vlomov in tatvin ter pokradla raznega blaga v vrednosti okro& 20.000 Din. Policija je bila dobro organizirani vlomilski tolpi že delj časa na sledu, vendar pa so se tatovi spretno umikali roki pravice. Aretirani so bili 331etni brezposelni delavec France Pešl, stanujoč na Koroški cesti, brata 221etni Bogomir in 261etni Avgust Majer, krojaška pomočnika, stanujoča v Smetanovi ulici, 341etni brezposelni vrtnar Ferdinand Hauri iz Slovenske ulice in brata 211etni Ivan in 181etni France Danko, stanujoča na Koroški cesti. Aretiranci so v zadnjih mesecih kradli posamezno, deloma pa v družbi 221etne-ga brezposelnega natakarja Vilibalda Ka-nika, rodom iz Gradca, ki je bil nekak njihov duševni vodja, čim je Kanik zaslutil nevarnost, je še pravočasno odnesel pete in pobegnil baje v Avstrijo. Vsi vlomilci so že stari znanci policije in sodišča in so bili vsi že večkrat kaznovani. Pri zaslišanju na policiji so jim dokazali razne vlome in tatvine, ki so jih po daljšem oklevanju končno le priznali. Tako imajo na vesti vlom v spalnico Adalberta Koserja v Krekovi ulici, vlom v stanovanje Fride Pribilove v Ipavčevi ulici, vlom v Seifriedovo gostilno na Aleksandrovi cesti, vlom v stanovanje železničarja Josipa Podergajsa v Studencih, tatvino perila pri Rozi Celcerjevi v Vetrinjski ulici, vlom v stanovanje Tus-nelde Sokličeve v Kosarjevi ulici, vlom v podstrešje gostilne Woch na Koroški cesti, vlom v kuhinjo Neže Kolbove na Koroški cesti ter razne tatvine. Policija je aretirance že izročila sodišču, kjer bodo prejeli zasluženo kazen. ZARADI PRAZNIKA ROJSTNEGA DNE NJ. VEL. KRALJA izide prihodnja številka »Večernika« šele v ponedeljek 19. t. m. popoldne. MALOKDO SE SAM DOMISLI, kaj je njegova dolžnost! Tako se tudi mariborski Slovenci, ki tvorijo ogromno večino prebivalstva našega mesta, ne domislijo sami, da morajo oglaševati svoje stvari v MALIH OGLASIH edinega slovenskega mariborskega dnevnika »VEČERNIKA«. Če oglašate v naših maith oglasih, prodate takoj vse, kar želite prodati, kupite kar želite kopiti in dobite, kar želite dobiti. V SEDANJIH TEŽKIH ČASIH SO NAŠI MALI OGLASI PRAVI PRAVCATI BLAGOSLOV!_______________________ STAREJŠIM OSEBAM revmatične bolezni zagrenjujejo stare dni. Vam, ki trpite na revmatizmu, protinu, trganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu, se priporoča masaža za masažo. Masaža z ALGO vas krepi, osvežuje. ALGA je starejšim osebam pravi blagoslov. Steklenica 14 Din. Oglas ieg. pod S. Br. 25.892/32 Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru Leopold Benedičič, krojaški pomočnik in Rozalija Kraljeva, ku-liarica; Ivan Rep, mizar iz Krčevine in Josipina Žižekova, tovarniška delavka; France Krope, sodar iz Gačnika in Antonija Potrčeva, kuharica; Alojzij Pri-stovšek, posestnikov sin in Alojzija Plav-čakova, oba od Sv. Florijana na Boču; Viljem Bibič, ključavničar državnih železnic in Rozalija Vohova, šivilja ter Štefan Koban, prikrojevalec in Roza Petkova. Bilo srečno! Smrtna kosa. Dne 7. t. m. se je pri ježi smrtno ponesrečil na Dunaju Otto Seyl-ler, gojenec avstrijske vojaške akademije in sin univerzitetnega profesorja v 5. I. 1933 Leobnu, star šele 21 let. Mati mu stalno biva v Ptuju. Pokojnikovo telo so po blagoslovitvi na Dunaju prepeljali 12. t. m, v Ptuj, kjer so ga ob obilni udeležbi spremili k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Iz policijske službe. Za policijskega stražnika-pripravnika je imenovan Konrad Rozman pri predstojništvu tukajšnje mestne policije. Iz učiteljske službe. Rudolf Hanžič, učitelj na realni gimnaziji v Celju je premeščen v Maribor in imenovan za prefekta tukajšnjega dijaškega semenišča. Prihodnja občinska seja bo v četrtek 22. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici, in ne v torek, kakor smo to pomotoma najavili. Božičnica Kaajevega stega bo v nedeljo 18. t. m. ob 16. uri v slavnostni dvorani državne klasične gimnazije. Vabljeni so prijatelji skavtov! Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 16. t. m. ob 20.15 predava o lepotah zimskega Pohorja g. Franjo Pivka iz Maribora. Okoli 100 skioptičnih slik! To je zadnja prireditev v letu 1932. Mariborska Sokolska župa priredi v času od 15. decembra, do 1. januarja 1933 župni smuški tečaj na Glažuti. Ker je Glažuta sokolska postojanka, so stroški za tečaj minimalni. Prijave sprejema smuški odsek Sokolske župe do 20. t. m. Dijaško društvo »Napredek« ima v nedeljo 18. t. m. v vojašnici kralja Petra I. (kadetnica) akademijo s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. Orkester: »Humoreska« (Dvorak), »Figarova svatba« (Mozart), »Berceuse«. 3. Oktet: Narodne pesmi. 4. »Ljubosumnost« (komedija v enem dejanju). 5. Prosta zabava s plesom. Začetek ob 3. (15.) uri. — Vstopnina 10, 5, 3 Din. — Odbor. Mestno kopališče bo jutri v soboto 17. t. m. kakor navadno ves dan odprto. Narodne gledališče Repertoar. Petek, 16. decembra. Zaprto. Sobota, 17. decembra ob 20. uri »CehsK grofje«. Slavnostna predstava. Zmza-tre ^cne. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri nevesti«. Kmečka predstava P° ,ir^a" nih cenah. Zadnjič. — Ob .10. uri »Moje dete«. Znižane cene. Slavnostna predstava na čast r°lstl!\ ga dne Njeg. Vel. kralja Aleksandra o® v soboto 17. t. m. ob 20. uri. Uprizori Kreftova zgodovinska drama »CeflS® grofje« po znižanih cenah. Nedelja v gledališču. Popoldan ob V-uri kmečka predstava. Igra Golarje^ velezabavna kmečka veseloigra nevesti«, ki izziva salve smeha. To » poslednja vprizoritev te veseloigre. ZW* žane cene. — Kot večerna predstava s ponovi izvrstna burka »Moje dete«, je polna zabavnih situacij. Tudi pri teJ predstavi veljajo znižane cene. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandlieV’ pljučnem katarju, zasluzeaosti nosu, P®*, žiralnika in jabolka, obolenju oči in u®. skrbimo za to, da često očistimo temo«' to želodec in črevo z uporabo naravfl »Franz Josefove« grenčice. Znanietu strokovnjaki za nego zdravja svedocU®: da »Franz Josefova« voda dobro tudi pri šenu in drugih mrzličnih W‘e' Ijivih boleznih. »Franz Josefova« #**! čica se dobi v vseh lekarnah, drogeriP in špecerijskih trgovinah. Poskusite prvovrstne morske rib® ^ specijalitete v restavraciji Velike kav« ne. V nedeljo, dne 18. decembra plesna s®* la Sokola I točno ob pol 8. .. S 15. decembrom je prevzel notar®* posle v Ptuju notar Lavoslav Sevnik 1 uraduje v prejšnji pisarni notarja Bratkoviča v hiši oo. inormitov. naspr® minoritske cerkve. * V UNIONU, Razprodaja premičnin spadajočih V puščino po Tysso Josipini, se bo dne 1" t. m. popoldne ob 13. uri na dvoriš®3 hiše št. 16 v Gregorčičevi ulici nadall®' vala. Okrajno sodišče, Maribor. »ŠLAGER« nas razveseljuje za božič najnovejše komade izposojuje. LJUBLJANA CELJE MARlB0* Gladallika 4 ASkerčeva 3 Slovana1** Smučarji, pozor! Najbolj vestno, ceneno in dobro Vam postreže Spor*' Roglič. Montaža brezhibna! Radio Maribor, Glavni trg 1, Drža^ most, Vam nudi radioaparate in sestaV' ne dele po najugodnejših originalnih °®” nah. V zalogi ima aparate: Radiofle’ Kapsch, Minerva, Ingelen, Esvve, OrjjJ^ Eumig, Hornyphon, Berliner, Boss, T®' lefunken, Philips, ojačevalce, zvočnik^ elektr. gramofone. Predvajanje brezob* vezno. Plačilne olajšave. Telefon 26-48; Za Silvestrovo v Unionu pripravil3 Sokol-matica obiskovalcem nova presen® čenja. Izključno zabavni spored bo da bo prišel vsakdo na svoj račun. P®' leg godbe »Drave« nastopi zamorski P,z.z z originalno amerikansko glasbo. Nal' večja atrakcija bo vsekakor cirkus 2 edinstvenimi točkami akrobatov, atletov, plesalcev in clovvnov. Že danes oP°' zarjamo, da bo vstopnina v predprodaj! znatno nižja, da bomo lahko prišli h1®1 vsi, ki nas tare kriza. Opozarjamo starše na novo izišlo sl°' vensko družabno igro »Pot po Jugosla' viji«. Igrica ni samo zabavna, ampak tudi poučna. Založila jo je TKD Atena v Ljubljani. Dobite jo v trgovini ge. Zlat* Brišnikove v Slovenski ulici. Da osvežite kri, pijte nekoliko dni redno vsako jutro kozarec naravn« Franc-Jožefove grenčice. „ Zadnja jesenska nogometna tekma za prvenstvo Slovenija V nedeljo 18. decembra ob 14. uri na igrišču I. S. S. K. Maribora S.K. Železničar : S.K. Rapid Ob vsakem vremenu Uboj v razvanjskem vinotoču Ubijalec Jože Hojnik obsojen na štiri leta. Danes dopoldne se je pred malim ka-zenskim senatom okrožnega sodišča ob-'avnavala krvava drama, ki se je 18. j^Ptembra t. 1. odigrala v/vinotoču Edite namanove v Razvanju. v Na obtožni klopi je sede! 461etni vini-'•ar Jožef Hojnik iz Razvanja, obtožen, !|a ie 18. septembra t. 1. udaril Jakoba Nemetičiča z ostrino težke tesarske se-'re po vratu in po levi rami tako, da je 2a dobljenimi poškodbami Umrl. Obtož-n!ca je navajala, da je kritičnega dne zvečer prišlo med dvema skupinama, ki sta v vinotoču popivali do prerekanja, ki jj® ie končalo s pretepom. Na krik sta prihitela v vinotoč 64letrtl viničar Franc Kovačič, ki se je oborožil s kolom in nje-svak Hojnik, današnji obtoženec. p^Pina pijancev je navalila na Kovači-Ca bi Hojnika, ki je skočil v bližnjo di-Vamico in vzel iz nje tčsaTsko sekiro. 2 J[° se je udeležil tepeža Jn zamahnil 2 proti Jakobu Klemenčiču, ki je med 7™' tudi prišel na bojišče. Hojnik je s jjjnim zamahom s sekiro zadel Jakoba Klemenčiča tako, da mu je presekal vse Kjišice, vse krvne žile in mu nasekal vrat-1,1 vretenec. Z drugim zamahom pa je 2adel Klemenčiča v levo ramo tako, da ie sekira predrla med 4. in 5. rebrom v ^ranjost prsnega koša. Obe poškodbi s'a bili smrtni in nobena zdravniška po-®°Č bi mu ne bila mogla rešiti življenja. , V preiskavi je Hojnik priznal, da je cn-Jfat v temi zamahnil -s sekiro, in zadel ? svojega najboljšega prijatelja Jako-p Klemenčiča. Dejanje pa je storil za« ?adi tega, da bi rešil pred napadom svo-!eSa svaka in samega sebe. Pri današnji Opravi pa je Hojnik vsako krivdo od-jKno zanikal in izpovedal, da ni bil on ki je Klemenčiča udaril s sekiro. , dznal je le, da je udaril samo z nekim K°tam, ki ga je našel v bližini. Po kratkem posvetovanju ga je senat Posodil na štiri leta težke ječe, na izgu-o° častnih državljanskih pravic za dobo Pet let ter na povračilo pogrebnih stroškov. Senatu je predsedoval okrožni sodnik S. dr. Tombak,' prisednika sta pa bila okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Če-ffler. Obtožnico je zastopal državni toM-lac g. dr. Zorian, obtoženca pa je zago-varjal g. dr. Šnuderl. Koroški pevci. Z živim zanimanjem smo sledili v našem mestu vestem o prihodu slovenskih koroških pevcev v Jugoslavijo. Neprijetno nas. je dirnilo, ko smo zvedeli, da jim onstran meje delajo ^Prilike. Zaupamo v. to, da jim končno j^spe dobiti dovoljenje za prihod v naše Kraje. Naša srčna želja je. da tedaj obiščejo tudi naše mesto, da postanemo tudi mi ^Pležni tistega neizmernega bogatstva in lePot, ki žarijo iz slovenske koroške na-r°dne pesmi. Tezno. Drugi roditeljski sestanek bo v soboto 17. t. m. ob 19. uri v šoli. Preda-v« banovinski zdravnik g. dr. Rudolf Lovrec. Ta roditeljski večer obeta biti še '°Plj obiskan kot je bil zadnji. .Pogrešanci iz svetovne vojne. Tukajšnje okrožno sodišče je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve pogrešanci iz svetovne vojne: Ivan Dvoršak iz Maribora, Mihael Kaiser iz Hrastja, Ivan Lorbek iz Rošpoha, Jakob Mlinček iz Mežice, Alojzij Harriik z Mute, Anton Šav-perl iz Limbuša, Janez Babič iz Slivnice pri Maribora, Ferdinand Jelen z Rdečega brega in Alojzij Marko z Vršnika. Strelska družina v Podovi. Na občnem zboru Strelske družine v Podovi so bili izvoljeni v odbor sledeči člani: predsednik Jakob Pesch, podpredsednik Alojz Skodič, tajnik France Koželj, blagajnik Jože Pauman, gospodar France Žagavec starejši, vaditelj France Kovačec, pregledovalca računov France Zagavec in Jože Lešnik, odborniki Vinko Mom, Jože Mom, Alojzij Predikaka in Alojzij Bauman. Izredna in poučna božična slavnost. Kakor predlanskim in lani, priredi tudi letos dunajsko Društvo za varstvo živali v ondotnem ljudskem vrtu ob znamenitem Ringu božičnice — ptičkom. Postavili in primerno okrasili bodo tam velikansko jelko, na kateri bo vsakovrstna hrana za ptičkepev.če. Prihodnjo r zlato — nedeljo, dne 18. t. m. bo ob 11. uri božičnica s sledečim sporedom": 1. Pozdravni govor društvenega predsednika, visokošolskega profesorja dr. Viljema Leiningen-Westerburga; 2. slavnostni govor mnogoletnega zavednega odbornika, duhovnega svetnika, župnika in profesorja Rajmunda Jungbauerja; 3. nagovor deklice zbranim otrokom; 4. obdaritev ubogih šolskih otrok', ki so prijatelji živali. — To izredno prireditev, katera bo ob vsakem vremenu, bo prenesla navedenega dne in ob označeni uri tudi dunajska radio-postaja. . Brivnice in česalni saloni smejo biti jutri na kraljev rojstni dan na željo Združenja brivcev za dravsko banovino, ki jo je predložil minister dr. Kramer ministrskemu svetu, ves dan odprte, izvzemši čas, ko bodo po cerkvah zahvalne službe božje. Vreme. Dobili bomo v kratkem nov sneg, tako nam obetajo vremenski preroki. Davi ob 7. uri je kazal tlakomer pri 14.9 stopinjah 751,4, reduciran na ničlo pa 749.6. Toplomer je kazal 2 stopinji nad ničlo. Vreme je oblačno in mirno. Današnji trg. Da je Božič pred durmi, se je poznalo na današnjem trgu, ki je bil bogato založen. Bilo je ves dopoldne prav živahno razpoloženje, pa tudi kupčija je bila dobra. Gornji del trga se je na današnji dan spremenil V smrečni gozd, saj so prinesli na trg nad 2000 božičnih drevesc, ki jih ponujajo po 10— 100 Din. Okoličani so pripeljali 15 voz raznega sočivja. Bogata izbira je bila na perutninarskem trgu, kjer so cene spričo praznikov precej poskočile. Prodajali so kokoši po 35—50, gosi in purane po 35— 75, par piščancev pa po 25—35 Din, Sla-ninarji so pripeljali 24 voz zaklanih prašičev. Cene mesu in slanini se niso spre menile'. Bogato založen je bil tudi ribji trg, kjer je bilo veliko povpraševanje po morskih ribah. Srebrni iubllej Narodne strokovne zveze. Nase narodno delavstvo proslavi prihodnje leto petindvajsetletnico obstoja nacionalne strokovne organizacije. Pred 25. leti je bila namreč v Trstu ustanovljena Narodna delavska organizacija, katere naslednica je sedanja Narodna strokovna zveza. Svoj srebrni jubilej proslavi narodno delavstvo 13. in 14. maja prihodnjega leta v Ljubljani. Ob tej priliki bo razvit tudi prapor Narodne strokovne zveze. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel ban 81. dr. Marušič. Izvoljeno je bilo tudi častno predsedstvo, v katerem so: oba slovenska ministra g. dr. Kramer in g. Pucelj, mariborski župan g. dr. Lipold, ljubljanski župan g. dr. Puc, podstarosta Sokolske zveze g. En-gelbert Gangl, Za Zvezo kulturnih društev ravnatelj g. Jug, za Narodno obrambo g. dr. Cepuder, za Združenje nacionalnih železničarjev g. Iran DerŽič, ža Zvezo zasebnih nameščencev g. Joško Zemljič, za westfalske izseljence pa g. Pavel Bolha. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 99. številki: kraljevo odločbo o ukinitvi kraljevega generalnega konzulata v Hamburgu; odločbo o razporedu zvanj v resoru ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; na-redibo ministra za socialno politiko in narodno zdravje, s katero se zvišuje prispevna tarifa za zavarovanje delavcev zoper nezgode; pravilnik o oglašanju zdravil im zdravilnih specialitet v časopisju ali na drug način; pravilnik o načinu pobiranja in o uporabi taks za preizkušanje zdravil: nadalje norme za cestne mostove; ustanovjtev davčne uprave na Vrhniki: spremembe v staležu dr- žavnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine, ter razne objave iz »Službenih novin«. Ljubavne literature se je zahotelo neznanemu storilcu, ki je preteklo noč s ponarejenim ključem odprl izložbeno omarico trgovke ge. Scheidbachove v TARZAN I. DEL JE PRISPEL! DOBITE GA V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA V MARIBORU. GOSPOSKA UL. 1t Gosposki ulici in odnesel iz omarice pet nemških knjig ljubavnp vsebine. Knjige so vredne 260 Din. Ukraden plašč. Učiteljica Milica Martinčeva, stanujoča v Medvedovi ulici, je prijavila policiji, da ji je sinoči nekdo odnesel iz stanovanja zimski plašč, sive barve, vreden 800 Din. Martinčeva sumi nekega berača, ki se je v kritičnem času potikal okrog njenega stanovanja. Zagonetna smrt. V ponedeljek 12. t. m. so pripeljali v ptujsko bolnišnico Matijo Peršuha, 46 let starega posestnika iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Bil je že prav slab in je tožil o bolečinah v trebuhu. Tri ure po prihodu v bolnišnico pa je že izdihnil. V sredo so ga na rogozniškem pokopališču pokopali. Medtem pa so bile prišle sodni oblasti na uho govorice, da je Peršuh umrl nasilne smrti; zato je odredila, da se pokojnikovo truplo ekshumira in obducira. To se je izvršilo že v četrtek 15. t. m. Obdukcija je res ugotovila dve poškodbi, ki sta. obe smrtonosni, in sicer v drobovju in na glavi; iz njihove prirode sklepajo, da izvirajo od udarcev. Kdo je Peršuhu te udarce prizadejal, bo ugotovila šele preiskava. Petindvajset milijonov mož, žena in mladine vseh narodnosti združuje v enotni organizaciji Liga Rdečega križa. To je bilo ugotovljeno na zadnji seji sveta guvernerjev Lige Rdečega križa, ki je bila v Parizu in so se je udeležili delegati 50 držav. Za Božič . ... m Naši mali se vesele Božiča zaradi igrač, ki jim jih prinese. Take igrače izdelujejo pa tako, kakor kaže naša slika. Jože Kostanjevec: Jeseni 1916 (Konec) Potne srage tečejo raz čelo, palica se Krivi v tresoči roki, prsi sopejo čudno in Nenavadno. Vendar je dospel do vrh Klanca, majvišjega. In odpre se pred njegovimi očmi dolina, lepa in veličastna. Oči se širijo, prsi polni hrepenenje. Pa Kaj je to? Nad dolino se ne spenja več °no modro In jasno nebo, jasno in čisto Kakor davna mladost, visoko in oddaljeno Kakor sreča davnih dni. Nizko k tlom se jiači kakor megla in krvav je^ njegov rob. Jn skozenj lijejo krvavi solnčmi žarki in krvavo se vije skozi nje znana, nekdaj Kela in bistra reka, krvava kača Poleg Uruge krvave kače, nekdanje solnčne ši-foke ceste. Kakor jate preplašenih kokoši s strtimi perotnicami, s strjeno krvjo obeljenimi, čepe dolinske hiše pod tužnim hribo-m, nad njimi jokajočim. In od nikoder nobenega glasu, nobenega življenja. Dač... vzduh pretrese glas zvona, vese-Jie se vrača... pozdravljen zvon iz domačih lin, pozdravljen, kakršen si pel v Svetlih božičnih uočeh, ko se je rodilo ve- liko hrepenenje... pozdravljen! Starec posluša, glasu zvona ne pozna več, to ni zvonenje, kakršno se glasi samo tedaj, ko umira vesoljni svet... Počasi, počasi se odlega pot, a sedaj navzdol, navzdol v dolino solz, v dolino smrti... Tamle pod rebrijo je starčeva hiša, tja mora kreniti, dobro mu je znana pot. Mimo sosednih hiš z ozkimi dvorišči in s tesnjmi vhodi, mimo svetle hiše županove in mimo župnišča z visokimi okni in obokanim vhodom. »Pozdravljena, soseda Meta!« Sključena starka pospravlja na prvem dvorišču trske in se začudena dvigrae. »Kdo si?« vpraša z mrtvaškim glasom. »Šmonov France.« »Pred sto leti si hodil tod, pojdi dalje in ne nadleguj ljudi, ki ti niso storili žalega...« »Pozdravljen, sosed Martin!« Sosed Martin stoji v nizkih vratih, kadi iz pipe in gleda na nebo. Star je kot svet, njegov obraz sam hrastov lubad, njegove roke dvoje gabrovih stoletnih vej. »Poznam te, Šmonov si. Vrni se in ne hodi dalje. Še za drugačne ljudi ni tukaj več prostora, kamoli zate.« »Pa vendar,« zastoče France. »Nič vendar. Bili so časi, ko smo pili vino, zdaj je več krvi kot vina. Pojdi dalje...« Župnik hodi pred župniščem gori in doli. Rumeno listje pada s kostanjev na njegov črni talar in na črni biret, se vsiplje na njegov brevir. Z zlatom je bil včasi okvirjen ta brevir in zlat križ je bliščal na njem kakor Sam božji solnčni žarek. Pa ga je župnik gotovo zamenjal, zakaj na platnicah je samo še črn križ, poro-šen s solzami in prežet z vzdihi. Resno in bledo je župnikovo lice in velike skrbi so začrtane v gubah njegovega Čela. Vsaka guba znači sina, ki se je izgubil iz njegove doline, ki je nesel sovražniku nasproti svoje življenje. S sklonjenim hrbtom stopi starec pred župnika in vpogne koleno. »Šmonov France sem, gospod župnik. Skesan in utrujen se vračam v domovino. Kaj je z mojim sinom?« Župnik ga dvigne in pelje v hišo. Tam ga posadi za mizo, z belim prtom pogrnjeno. Predenj postavi kruha, soli in stek- lenico vina. »Okrepčaj se in odpočij, dolga je bila tvoja pot.« France prigrizne in pije. »Vsi so me podili odtod, gospod župnik.« »Ne podim te jaz. Zato, ker ne veš, kaj te je prineslo še enkrat v te kraje. Ne stralj pred vojsko, tudi ne strah pred tujcem. Prinesla sta te hrepenenje in ljubezen. Zato ti je odpuščeno, pojdi v miru!« Starec vstane. Na vratih se obrne in vpraša še enkrat: »Kaj je z mojim sinom, gospod župnik?« Župnik skloni glavo. »Vidiš te gube na mojem čelu? Za vsakim, ki je šel od nas, je ena, za tvojim sta dve. Storil je samo-svojo dolžnost, zato ne bodi žalosten.« Ko je stopal starec mimo odprtega župnikovega okna, se mu je zdelo, da govori župnik sam s seboj. Postane in posluhne. Kakor iz groba se je glasilo od tam notri': »Stori! je svojo dolžnost, a nas je vsak dan manj, vedno manj...« Socialno skrbstvo mestne občine mariborske REDNO SKRBSTVO IN POMOŽNa AKCIJA. — SMERNICE MESTNE SOCIALNE POLITIKE. — NAČIN POMOČI BREZPOSELNIM. Prva je bila mariborska mestna občina, ki je pokrenila Pomožno akcijo za siromašne sloje na svojem področju, da bi v današnjih hudih časih omilila bedo in brezposelnost, v katero je pahnila ekonomska kriza ves današnji svet. Iz svojih razpoložljivih sredstev je dala za ublažitev bede svojih meščanov vse, kai so ji dopuščale fimatične možnosti, posvetila je vso pažnjo socialnemu skrbstvu in storila kar je sploh storiti mogla. Njenemu vzgledu so sledila druga mesta v Sloveniji. Kako umestna in potrebna je bila ta gesta, je dokaz zadnja anketa dravske banovine, na kateri so se pokre-nili koraki za skupno delovanje za omi-Ijenje današnje bede. Že gole številke nam dovolj jasno povedo, kolike so žrtve, ki jih doprinaša mariborska mestna občina, da očava svoje siromašne meščane pred najhujšim. V letošnjem letu je izdala za socialno skrbstvo okroglo 2 milijona 400.000 Din. Največji znesek od te vsote odpade na starostno oskrbo, ki znaša za podpore, prehrano, kurivo ter oskrbo za mestne ubožce v mestni ubožnici, katerih je nad 100 in za 40 oseb v hiralnicah, milijon 241.954 dinarjev. Znaten pa je tudi znesek, ki ga žrtvuje mestna občina za mladinsko oskrbo. Malokomu je morebiti znano, da ima v Mestnem mladinskem domu 30 otrok v popolni oskrbi, 12 otrok, za katere skrbi, pa ima v tujih vzgaja-liščih. V dnevni oskrbi ima v Mladinskem domu 100 otrok. Skupno je letos izdala za rejnine, obleko, obutev, oskrbo v zavodih, počitniške kolonije na ior-ju in na Pohorju, varuštvo, poklicne posvetovalnice, otroška- igrišča in podpore Društvu za zaščito mladine 680.367 Din. Za podpore, za najemnine in za prehrano bednih brezposelnih, ki so za produktivno delo nesposobni, je izdala Din 175.000. Nudila je tudi pomoč bolnim in znašajo stroški za zdravljenje in zdravila nad 160.000 Din. Pod mladinskim skrbstvom je vsebovan znesek 50.000 Din, ki ga da Društvu za podporo revriih učencev osnovnih in meščanskih šol za božičnico. Letos bo obdarovanih okrog 600 siromašnih otrok. V navedenih vsotah pa niso zapopa-dene podpore, ki jih je izplačala mestna občina na račun tujih občin za siromake. Zahteva finančnega ministra, da se mestni proračun ne sme zvišati in naraščajoča brezposelnost, ki je nastopila kot posledica gospodarske krize, pa sta rodili Pomožno akcijo, ki se je lansko leto dobro obnesla. Skupno je bilo nabranih nad pol milijona dinarjev. Pomoči iz sredstev Pomožne akcije, ki se je nudila predvsem v prehrani in drugih življenjskih potrebščinah, pa je bilo deležnih nad 2000 oseb. Na vse te žrtve je pripravljena mestna občina tudi letošnjo zimo, ker kriza ni prav nič popustila in izgleda, da bodo letošnjo zimo življenjske razmere siromašnih slojev še mnogo hujše. Pripravila se je, da zajezi grozeči val bede. Apel mestnega župana g. dr. Lipolda je našel tudi letos odziv, in že se v prav izdatni meri oglašajo dobrosrčni meščani, ki prispevajo za bedne po svojih močeh v denarju ali v blagu. Vprašanje oskrbe brezposelnih pa je Pomožna akcija rešila tako-le; Vsi oni, ki so za delo sposobni, se bodo zaposlili pri raznih ecstnih in drugih delih, dočim bodo dobivali prehrano in ostalo pomoč le taki brezposelni, ki za navedena dela niso sposobni. Po našem mnenju je ta rešitev skrbstva najumestnejša in jo pozdravlja zato vsa javnost. Mnogo je bilo pritožb, da se podpirajo delamržneži in da se s podporami odvajajo delu. Temu je bilo treba napraviti konec! Delo je neprecenljive moralne vrednosti in je treba ljudi z vsemi sredstvi navajati k delu, oziroma jim nuditi možnost zaposlitve. Prav gotovo taka produktivna oskrba brezposelnih najbolje odgovarja tudi dobrotnikom Pomož ne akcije. Ko smo tako podali kratek pregled mestnega socialnega skrbstva, ki s Pomožno akcijo vred prekoračuje letos tri milijone dinarjev, kakor tudi' način podpiranja bednih in brezposelnih, smo pre pričani, da bodo meščani, upoštevajoč žrtve in napore mestne občine, tudi v bodoče podpirali njeno stremljenje, da se na najučinkovitejši način pomaga sestojem mestnega prznil iiabkvmaobleš-i cialno šibkim slojem mestnega prebival stva. Za Božič domače blago! MISLI OB »ZLATI NEDELJI«. Pred rešitvijo stanovanjskega problema IZDANA BO UREDBA BANOM, PO KATERI BODO NAJEMNINE MAKSIMIRANE. — ZNIŽANJE NAJEMNIN OD 10 DO 50 ODSTOTKOV. Preteklo soboto zvečer je bila v Za grebu seja izvršilnega odbora Zveze dru štev stanovanjskih najemnikov kraljevine Jugoslavije pod predsedstvom zvezi-nega predsednika prof. Marina Kuta-nariča iz Splita. Na seji je podal zve-zin tajnik K u r e 1 a c poročilo o uspehu deputacije, ki je po zadnjem kongresu posedla ministra za socialno politiko. Dejal je, da je minister g. Pucelj izjavil deputaciji, da je uspel s svojim predlogom o stanovanjskem vprašanju pri ministrskem svetu im da bo v najkrajšem času izdan poseben zakon v zvezi ^ zakonom o banovinah, ki bo najbrže sprejet še pred občinskim. Deputacija je nato obiskala ministrskega predsednika g. dr. Srskiča, ki ji je izjavil isto kakor minister socialne politike. Nadalje je deputacija naprosila narodnega poslanca g. Miloša Dragoviča, naj v smislu ustave predloži Narodni skupščini konkreten zakonski predlogo stanovanjskem problemu. Poslanec Dra-govič je takoj nabral 50 podpisov narodnih poslancev, ki so zakonski projekt podpisali. . Glavne odredbe zakona so: da se za-konodavstvo o stanovanjskem vprašanju prenese na banovine, da se osnuje instanca, ki bo sporazumno med najemnikom in hišnim posestnikom normirala cene stanovanj, v primeru pa, da ne M bil mogoč medsebojni sporazum, bo zadevo uredil ban s posebno "»redbo. Nadalje predvideva zakonski predlog, da se naj smatra za osnovo najemnina, ki je prijavljena davčni oblasti. Znižanje najemnin je predvideno od 10 do 50 odstotkov z ozirom na to, koliko jih je hišni posestnik že sam znižal. Odpovedni roki so predvideni po krajevnih razmerah in sicer ima hišni posestnik pravico do enomesečne odpovedi, najemnik pa ima pravico, da zahteva potom sodišča podaljšanje na tri mesece, za obrtne lokale pa 6 mesecev. Končno je bilo na seji izvršilnega odbora tudi sklenjeno, da bo stopila Zveza društva stanovanjskih najemnikov v tesnejše stike z vsemi stanovskimi in strokovnimi organizacijami. Sprejet je bil sklep, da se pozovejo vse stanovanjske organizacije v državi, ki še niso včlanjene v Zvezi, da to nemudoma store. Že nekaj let sem dobiva zlata nedelja oni trpki prizvok, ki ji odvzema značaj harmonije, sreče in zadovoljstva. Božič — največji praznik v letu — nas odvrača od brezskrbnega praznovanja, ko pomislimo na množice onih, ki nimajo kruha in ne možnosti, da si ga prislužijo za praznike. Morda tudi streh ne... Zima pa kljub vsemu brusi kremplje... Vsi oni, ki živimo iz rok v usta, bomo mislili na vse tiste trpeče, ki v gladu in mrazu ginejo in umirajo. Morda jim bomo za praznike pomagali s skromnim grižljajem, morda s toplim oblačilom. Toda to bo le — miloščina za danes in jutri. Pri sami »dobrodelnosti« pa ne sme o-stati, če je kal bolezni globlja! Pa so še med nami vedno ljudje, ki trošijo neglede na svoje okolje. Prav te dni vidimo na kolodvoru dame, ki se v modnih »bolečinah« zatekajo v tujino, da se z »originalnimi« kožuhi najnovejše mode vračajo v svojo — »lepo domovino«. Da, koliko blaga in lepotičja pride po nepotrebnem iz tujine, ko bi lahko vse to nakupili doma! Večkrat v lepši izbiri, boljši kakovosti in nižji ceni! Pred dnevi je neka mariborska dama prinesla iz Avstrije čevlje, ki bi bili v Mariboru za 50% cenejši. Kožuh, ki je stal v Gradcu 600 šilingov, se dobi pri nas v domači kakovosti (ki za tujo prav nič ne zaostaja) za 3000 Din! Pristni pa-ri^ki in dunajski modeli klobukov in to-alet so — če so že res potrebni — dosegljivi tudi v Mariboru po zmernejši ceni. In kar je glavno: denar ostane doma v prid domači produkciji! Ko uvidevamo potrebo po gospodarski osamosvojitvi, ko se zanjo borimo, ko stotine krepkih slovenskih rok čaka na delo, pomenijo taki nakupi v tujini pač najgrše narodno izdajstvo! Danes, ko tožimo o »krizah« in tujina zavrača naše agrarne proizvode, ne bi smeli čutiti prav nikake potrebe in želje po tujih izdelkih! Pa še vendar danes v Mariboru doživljamo žalostna dejstva, ko nekatere stranke v naših trgovinah še vedno zahtevajo izključno tuje blago! Veljavo ima n. pr. angleško blago, laška svila, u e m š k e nogavice, du-n a j s k e pletenine, n e m š k a galanteri- ja, avstrijske igračke itd. itd. Pra* tako je v živilski stroki! Pri nas (še celo v Mariboru]') imamo n. pr. tovarvn0 čokolade. In kaj vidimo po božiču® izložbah? Večinoma tuje blago, ki je dražje in prav nič boljše! Trgovci se sicer izgovarjajo, da zahtevajo odjemalci tuje »mairke«, kar J° verjetno, a ni opravičljivo! Tako je u-pr. pred kratkim moral zavedni slove* ski trgovec naročiti pristni holandsB kakao, ker mu je dolgoletni odjemalec (zaveden narodnjak!) grozil z nakupom v neki drugi nemški trgovini, ki ima baje — vse. In vendar je važno načelo, ® omejimo potrošnjo tujih izdelkov na t®* nitnum, kakor to delajo v tujini. Neka naša mlekarska zadruga je n. pr. pošili2’* vsak teden v Avstrijo več sto kilogramov sirovega masla. Pred meseci so dolgoletno naročilo odpovedali, ker se drže načela: »Kauft osterreichische Wa* ren!« Posnemajmo!!! , Ko so pred tedni ljubljanski vrtnarji branili cvetličarske zveze z Italijo s tenu da še premalo zimskih nageljčkov sanj! pridelujemo, takrat pač nihče ni dvig®1 glasu, da bi usmeril cvetličarstvo v sni® domačega cvetja, ki ga imamo tolik0' da bi lahko nadomestili drage tuje na* geljčke. Ali so nageljčki pozimi res ne* obhodno potrebni? Isto je z južni? sadjem, ki gia naši sovražniki v kanskih množinah spravljajo na naš trž> dočim je izvoz našega lesa 'že dayno Prf* nehal. Zob za zob! Ta parola bi bila e01* no umestna! Kupujmo od tujcev sanj0 toliko, kolikor je za življenje res ne° hodno potrebno in česar sami ne pr°lZ* vajamo. Potrebno je, da omogočimo s pod’0' šnjo samo domačih proizvodov zaposli* tev našim brezposelnim. Za Božič, ko varčnost več ali wa® stopi v ozadje, mislimo na to, da se b°* mo izvili iz časovne stiske bolj s podP°* ro domače delavnosti kot pa z tnil°* ščinami... Zlata nedelja — v znatne®1* skromnosti! Po svojih močeh pa poŽ'^* mo naša domača tržišča v toliko, da kupujemo samo domače izdelke! 15 let tiska in papirne industrije v sovjetski Rusiji Kralj, ki je sit človeškega mesa. Zanimivo za današnje čase je poročilo, ki ga je poslal poglavar hebridskega o-točja v Tihem oceanu Ringapata angleškemu vladarju. Glasi se takole: »Kralju vseh Angležev in mogočnemu vladarju morja! V dokaz, da .sem vam popolnoma vdan, vam javljam, da sem odredil, da k r*,naSnie'g’a dneva ne bom jaz, niti ne bo kdo mojih podanikov več pokusil človeškega mesa. Obenem vam obljubljam, da ne bom nikoli več napadal tujcev in da jih bom odslej vedno gostoljubno sprejemal U Že od samega začetka komunistične revolucije je sovjetska vlada pripisovala tisku izreden pomen, ker se je zavedala, da je tisk eno najmočnejših sredstev za vplivanje na široke plasti prebivalstva. V zvezi s tem je ves tisk v sovjetski Rusiji prišel pod st.ogo nadzorstvo komunistične stranke in uživa že 15 let vse »sladkosti« najstrožje komunistične cenzure. Po statističnih podatkih, ki jih objavlja moskovska »Ekonomičeskaja Žizn«, izhaja v sovjetski Uniji sedaj nad 5400 listov z naklado 35 milijonov izvodov. V letu 1931. je bilo v sovjetski Ru siji izdanih 53.800 knjig v skupno 835 milijonov 200.000 izvodih. V Rusiji izhajajo časopisi v 60, knjige pa v 83 jezikih. Kljub tem visokim številkam pa razvoj tiska v sovjetski uniji močno ovira pomanjkanje in pa slaba kakovost papirja. V zadnjih letih so bile v Rusiji zgrajene velikanske tovarne za izdelovanje celu-toze in papirja, med drugimi bolj znane: balah inska, sjaska, kondopološka i. dr., obenem pa je bilo mnogo starih tovarn rekonstruiranih. Zaradi tega je produk cija papirja poskočila od 220.000 ton leta 1913. na 500.000 ton leta 1931. Na drugi strani pa je močno padel uvoz papirja iz tujine. Proizvodnja celuloze se je dvignila z 40.700 ton v letu 1913. na 1S8.000 ton v letu 1931. V letih 1924-25. je še znašal uvoz papirja 116000 ton ali 35 odstotkov celokupne porabe, v letu 1931. pa je že padel na 25.000 ton ali 4.8 odstotka. Danes je v Rusiji vsa pozornost koncentrirana na to. da se proizvodnja papirja doma poveča tako, da bo odpadla prav vsaka potreba po uvozu. dne aretirali in odgnali na policijo, ni k°* tel dati nobene izjave in sploh ni odže uslišal^ njegovo prošnjo in ukazal pr®e' sti zaželjeno godalo. Gronvvald je vze‘ svojo trombo in stopil pred preiskova*" nega policijskega uradnika rekoč: »P0^ slušajte mojo izpoved!« ter nato zaižr3‘ znano arijo iz Verdijeve opere »Rigo®*' to«: »Ženska le vara nas...« Ubija®* Gronwalda je policija izročila sodišču* 3300 let stara zapestnica* Pri izkopavanju temeljev za mestu0 hišo v Himmelpfortenu je naletel ne? delavec na staro zapestnico, ki je bila ]z zlata in legirana s srebrom. Po mnenj11 strokovnjakov je zapestnica stara okro? 3300 let. Izročili so jo mestnemu muzej8 v Stedeju. Ženska le vara nas... Nekega večera pretekli teden je v Berlinu godbenik Gromvald v pijanosti za-i davil svojo ženo. Ko so ga naslednjega Vojni dolgov]. Note Anglije in Francije Ameriki v rikaturi. ka- JVvMTnWrJi>tine XbMCirM9^__________ Jftariborski^ Siran S. Starodavno gradišče pri Razvanju PREISKANI IN ŠE NEPREISKANI PREDZGODOVINSKI GROBOVI. Vas Razvanje, ki leži ob cesti iz Marica v Hoče, ni velika, a je vendar zaniha radi starodavnega gradišča in pred Zgodovinskih grobišč, ki jih nahajamo po Prostornih poljih med Betnavo in Hoča-Pa do vznožja Pohorja. Kmet, ki orje 1,3 njivi, naleti večkrat na predzgodovin-grobove in jih pri tem opravilu uni-p*> ostale, ki so po majhnih gozdičih, pa j -Pusti v miru, ker noče motiti grobnega Niru pokojnikov. Večkrat pa se pripeti, I Posebno sedaj v dobi d&narne krize, da j Prekopljejo kmetje takšne grobove in t Sradišča, v katere stavi ljudska tradicija ! Pogosto velike zaklade, k Tak primer se je pripetil tudi v Razenju približno pred 30 leti, kjer so kme-ije razkopali zelo veliko gomilo, ki se še ?anes vidi vzhodno od šolskega poslopja, iudi ond so kopali z namenom, da bodo V notranjosti gomile našli lonec zlata, a ^motili so se; bili so samo navadni.predmeti, ki so. jih v onih dobah pridevali pomnikom, namreč: žare, posode za hra-ll0> meči, noži in razno nakitje. Za te Predmete, ki imajo za našo arheologijo Pač veliko važnost, se kopači niso bri-M in so večji del predmetov že takrat Pničili, ostale najdbe, ki sO se dale rešit:, Pa so sedaj v mariborskem muzeju. Ker alata in drugih zakladov, ki si ga je pregosto ljudstvo predstavljalo, ni bilo in 3a ne bi imeli preveč izgube, so veliko gomilo obzidali in napravili v njej shram-*o za poljske pridelke. Nekaj minut dale od te gomile proti Sp. Hočam se razprostirajo travniki, v kadrih so pri raznih prilikah naleteli na Plane ali ravne grobove. Tako so tudi N’! zidanju ljudske šole v Razvanju našli jpPe izdelke iz brona; zelo zanimiva je Pronasta situla, katere pa se je ohranil e zgornji del. To je edini predmet, ki ga Mariborski muzej hrani iz tega najdišča, Pitale najdbe so po tedanji navadi roma-'p v graški muzej »Joaneum«. Gotovo je, % je tukaj večje piano grobišče iz balista ttske dobe. Toda takih in sličnih gro-W, ki spadajo v hiallstattsko, gomila pri Soli pa v latensko železno dobo, je v o-folici Razvanja precej. Najvažnejše in 'Pdi najzanimivejše za enkrat bi bilo, da natančno doženo naselbina, od katere ®ajbržc izvirajo grobovi. Vsak, ki pozna k'kraj, se bo takoj spomnil na starodav-Pu gradišče, ki ga ljudska tradicija imetje tudi »staro mesto«. Gradišče, kakor se še danes imenujejo takšni kraji, je pro ^or navadno na višjem mestu obdan z Qkopi t. j. nasipi iz zemlje, kamenja ali ®beke. Gradišča so služila še^ narodom Pfcd Rimljani za varna zatočišča ^ pred Jovražniki. Primer takega gradišča je tudi m razvanjskem, ki stoji sredi polja Pied Razvanjem in Sp. Hočami. Vsak ga *akoj opazi, ker ga danes pokriva smrekovi gozd, okoli in okoli pa ga obdajajo Savniki. Skozi »gradišče« teče majhen Potoček, ki pa se ob veliki suši posuši, Pfedvsem radi tega, ker teče prej dolgo ^sa po poljih. Nekak vhod v gradišče gorijo štirje stoletni topoli, ki se dviga-|Q nad potočkom. Kakor vsa, tako je tudi to gradišče oblilo z nasipi. Tukaj zasledimo dva oko- &a, glavni okop, ki .je . višji, širši in trdnejši od stranskega, ki razdeli utrdbo na ‘Iva dela. Oba nasipa pa sta na nekaterih testih porušena; najbrže ju je voda po-rhšila, ponekod ju pa sploli ne zasledijo. iie:r mejita na njive in jih je kmetzo-ral in poravnal. Glavni okop, ki^ obdaja : platno naselbino, je približno 'A—] m $irok in 1 m do IA m visok, seveda se Hšina in širina menjata. Okopa sta sestavljena iz zemlje, kamenja in opeke. *elika množina, pa tudi radi tega, ker je °Peka močno žgana, potrjuje misel, da bi Gradišče zgradili Rimljani, dočim govori troti temu oblika. Rimljani so namreč kadili predvsem četverokotne in kvadratne utrdbe, dočim plemena pred Rim-ta.ni ter Langobardi in Slovani neenakomerne. Toda, naj si bo teinu tako ali ^ta-dokler ne bo gradišče sistematično ] ^ziskano, lahko rečemo, da spada gradišče v predslovansko dobo, torej nima v prej omenjenimi grobišči nič skupnega. Prebivalci takih gradišč so pokopavali j *Voje mrliče ali v utrdbi sami, ali pa v j Jieni neposredni bližini. Za Razvanje ve-i ta zadnje, pa tudi prvo. gomile namreč : ^bajamo deloma v gradišču samem, po-p-i se uadatiuieio oo polju v smeri proti cesti na; Sp. Hoče. Gomile M gradišču so različne velikosti, najmanjše, visoke 1A m in velike do 5 m višine. Pri nekaterih je nastala vdolbina, najbrž radi tega, ker so se stene groba zrušile, ter se ie grob na sredini udrl. Grobov je tukaj nad 70, iz česar bi se dalo sklepati, da je bila naselbina razmeroma mnogoštevilna, ali pa je obstojala dolgo časa. Grobovi so bili do lanskega leta popolnoma nedotaknjeni, tedaj pa je bilo. opaziti, da jih nekdo razkopava brez dovoljenja. Med gomilami v gradišču so še danes vidni popolnoma ravni prostori; jasno je, da so tukaj stale hiše, v katerih so prebivali prebivalci »starega mesta«. V neposredni bližini utrdbe so še tri velikanske gomile, visoke so namreč do 10 m, dolge pa do 20 m. Popolnoma verjetno bi bilo, da so tukaj pokopavali svoje poglavarje. Nekoliko bolj oddaljeni sta dve gomili, ki sta ob cesti v Sp. Hoče. Tudi ti sta zelo visoki, vendar nista več ohranjeni. Prvo, večjo, je že pred vojno izkopal prof. W. Schmid in našel v njej žaro, tri posode za hrano, več nožev, sulico in več raznega nakitja. Druga gomila, ki je manjša je bila do lanskega leta nedotaknjena, takrat pa jo je začela razvanjska opekarna razkopavati; čudno, da se pri nas še kaj takega dovoli! * Tudi ljudska tradicija še ve o starodavnem gradišču in okoliških grobovih marsikaj lepega in zanimivega povedati. Najbolj razširjena pripovedka med ljudstvom je, da so gradišče ustanovili Turki, ki so tedaj ropali im požigali po naših krajih. Ko so prišli do Razvanja, so ves plen zmetali na več kupov, nato pa je vlak Turek prinesel baje še čepico ilovice ter je vrgel na uplenjene predmete; tako si pripoveduje preprosto ljudstvo postanek grobov. Vendar se ne smemo preveč upirati na ljudsko tradicijo, ki skoraj v vseh primerih igovori o Turkih in Obrih, ki so našemu narodu radi svojih nasilij ostali najbolj v spominu, namesto o Rimljanih ali Longobardih, ki so najbrže posedli tudi ta del naše domovine. Bojan Grilc. posredovanje služb in mest za posle v zasebnih hišah, Aleksandrova c. 26; Tvrdka »Elin« družba za električno industrijo, d. z o. z., elektrotehniški obrt, Jugoslovanski trg 3; Jožefa Peršonova, starinarna. Strma ul. 15; Franc Havli-ček, informacijska pisarna, Aleksandrova c. 43; Franc Posl, izvošček, Mlinska ul. 11; Rudolf Nifergal, trgovina s kolo-nijalnim in manufakturnim blagom ter deželnimi pridelki. Koroška c. 1: Josip Škerlec, trgovska agentura in komisija, Koroščeva ul. 45; Vid Murko, polnjenje steklenic s pivom, Meljska c, 22; Ivana Gruberjeva, prodaja časopisov, Franko-panova c. 2; Helena Havvlikova, pisarna za posredovanje kupoprodaje nepremičnin, Gregorčičeva ul. 6 in Marija Sla-tinškova, javna tehtnica, Betnavska cesta 1. Sk avtizem Dve novi odlikovanji lorda Baden-Po« wella. Nizozemska kraljica Vilhelmina je na piredlog svojega ministra za zunanje zadeve odlikovala lorda Baden-Powella z velikim križem reda Orange Nassau za zasluge na polju zbližanja narodov. Romunski kralj Karol pa je našemu sivolasemu chief-skautu podelil odlikovanje viteza I. reda Meritue Gulturae za zasluge, pridobljene z ustanovitvijo skavtskega pokreta. Sprava v Luxenburgu. Obe luxembur-ški skavtski zvezi, to je »Federation des Eclaireurs Luxenbourgeois« in »B. P. Luxenburgian Boy Scouts« sta sklenili, ustaviti neprijateljske odnose in se strniti v eno organizacijo. Začasno so ustanovili medzvezni odbor, v katerem so po trije zastopniki vsake zveze, da uredijo vse medsebojne zadeve in se čim preje zedinijo. — Tudi pri nas bi lahko vse skavtske, oz. po skavtski prirejene taborniške organizacije stopile k skupnemu delu! V Sijamu je 76 vodij 2 meseca prisostvovalo tečaju za vodje, ki je bil na nekem kraljevem posestvu. Zvedeli smo: da so madžarski skavtje pričeli ogromne priprave za Godolo; da na Jamboree ne bodo pripnščeni mlajši od 14 let in starejši od 80 let; da bo na enem donavskih otokov prirejen tabor, vodnih skavtov; ti bodo morali znati priplavati rna obrežje Donave; dni dame (torej tudi planinke) ne bodo taborile, da pa se jim bodo pri obisku tabora in tabornih naprav nudile posebne ugodnosti; da bo mednarodna konferenca v slavnem kolegiju sv. Norberta v Godollo; da je dal madžarski državni upravitelj admiral Horthy na lastne stroške skopati v Royal parku nov vodnjak in napeljati vodovod; da je rezerviranih 4200 mest na jamboreeju za člane iz britskega imperija; da je že 28 držav prijavilo svojo u-deležbo; da je že okrog 20.000 skavtov prijavljenih: da bodo na tem jamboreeju prvič tudi zračni skavti, katerih tabor organizira M. Stefan Horthy, admiralov najstarejši sin, navdušen prijatelj avijati-ke in brezmotomega letanja; da se bo v najkrajšem času prijavila tudi Jugoslavija. Dunaj — mesto kongresov. V zadnjem času dobiva Dunaj vedno bolj značaj mednarodnega središča. To domnevo potrjujejo zlasti mnogoštevilni mednarodni kongresi, ki se vrše na Dunaju. Prihodnje leto je napovedanih že zdaj na Dunaju nič manj kakor 40 mednarodnih kongresov. Razumljivo je, da bodo vse te prireditve pritegnile na Dunaj veliko število tujcev, kar ima za mesto važen gospodarski pomen. Seznam kongresov, ki bodo prihodnje leto na Dunaju, je zelo pester. Med drugim! bodo imeli svoje kongrese tudi psihotera peuti, filatelisti, dermatologi, elektrotehniki, kriminalisti, mineralogi, esteti itd. Odmevi ameriških volitev. V Ameriki so osnovane posebne parlamentarne komisije, ki imajo nalogo da preiščejo in ugotove vse nepravilnosti, ki so se zgodile o pTiliki zadnjih volitev. Dokazano je namreč da so posamezni volilci, pa tudi predsedniki komisij, goljufali, no vse mogoče načine. Tako je neki predstavnik volišča v Ne\vyorku bil pri volitvah popolnoma pijan. Sličnih prestopkov odgovornih faktorjev pa imajo zabeleženih mnogo tudi z drugih volišč Veterinarska razstava na velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra 1933. Ko so v javnost prodrli glasovi, da našo domačo živino ogroža nalezljiva bolezen, so se ljudje namah jeli zanimati za živalske bolezni. Naši listi so začeli pisati o veterini, veterinarjih in ukrepih veterinarske policije zoper živalske kužne bolezni. Ljudje so radovedno čitali oj>re-teči nevarnosti, drugi so se zanimali in povpraševali o značaju bolezni, o ukrepih in drugem, in še tretji so porabili to priliko, pa so udarili, resno ali le šaljivo, po veterinarstvu, veterinarskih odredbah in veterinarskih organih samih, kar se je v sedanjih razmerah kaj čudno dojmilo. Iz vsega tega se vidi, kako malo je splošnosti znana važnost živinozdrav-stva sedanje dobe, dalje kako malo je znan njega razvoj in njegovo današnje stanje po vsem kulturnem svetu, in torej tudi pri nas. Dokazuje pa to tudi, kako silno pomanjkljivo je znanje laikovo visoki stopnji veterinarske znanosti in njene praktične uporabe v vsem svetovnem narodnem gospodarstvu. ’ Vse to je dalo pobudo, da še priredi v okrilju jesenskega velesejma v Ljubljani od 2.—11. septembra 1933 »Veterinarska razstava«, ki bo gotovo nad vse poučna in zanimiva. To razstavo bo priredila dravska sekcija jugoslovanskega veterinarskega združenja, kar nam jamči, da Obrtno gibanje V mesecu novembru izbrisane obrtne pravice. Josip Copetti, trgovina s premogom, drvami, starim železom in kovinami, Vojašniška ul. 14; Marija Slugova, trgovina s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, Koroška cesta 64; Franc Voršič, trgoviua z radio aparati, gramofoni, motorji itd., Vrbanova ul. 19; Eiiza Rožančeva, branjarija, Pobrežka cesta 4; Paško Lukič, sejmarstvo, Dravska ulica 13; Marija Waigandova, trgovina z drvami, premogom, koksom, cementom in apnom, Frančiškanska til. 11; Mariborska tovarna metel in ščetk d. z o z., izdelovanje metel in ščetk na tovarniški način. Pobrežka cesta 20; Elizabeta Rožančeva, trgovina z delikatesami Pobrežka cesta 2; Lenart Smrekar, mesar in prekajevalec, Tattenbachova ul 2; Roman Brezočnik. mesar, Aleksandrova cesta 53; Tvrdka Worsclte & Preac, trgovina z manufakturnim blagom, Gosposka ul. 8; Simon Stoleker, sejmVstvo z galanterijo in patentnimi novostmi, Splavarska ul. 1: Ivan Kos, gostilna Cvetlična ul- 11; Josip Cizej, trgovina z lesom, premogom, cementom in apnom, Meljska cesta 41; Ivana Voda, izdelovanje perila, Gosposka ulica 24; Matilda Seifried, trgovina z lesom, premogom in stavbenim materijalom; Aleksander Laufer. gostilna, Pohorska c. 5; Andrej Platzer, trgovina s šolskimi knjigami itd., Gosposka ul. 3; Jožef Hbfer, trgovina z muzikalijami. Ulica 10. oktobra 2; Servat Makotter, trgovina s slikami itd., Slovenska ni. 2; Aleksij Pa-ternolli, trgovina z molitveniki, koledaiji in svetimi podobami, Gosposka ulica 18; bo razstava obsežna in verna slika sodobnega živinozdravilstva ali veterine, kakršne doslej tudi v visokokulturnem tujezemstvu še niso videli. Razstava bo obsegala sledeče: I. Pogoji ih pomen živinoreje v naši državi. II. Embrijologija, porodništvo. III. Nega in hranjenje mladih živali. IV. Razvojne in vzgojne bolezni V. Higijenia nege živali. VI. Higijena prehrane. Vil. Anatomija in fiziologija. VIII. Pasme. (Konj, govedo/svinja, ovca, koza, perutnina, kuncereja, čebele, ribe). IX. Kužne bolezni. X. Zatiranje infekcijskih in parazi-tarnih bolezni. XI. Druge bolezni. XII. Forenzična veterina. XIII. Bolezni kopita in parkljev. XIV. Veterinarska praksa. XV. Mazaštvo. XVI. Higijena živil animalskega izvora. XVII. Živalski pco-met. XVIII. Živalske sirovine. XIX. Vsakdanje izkoriščanje živali. XX. Druge mule živali za šport in izkoriščanje, njih higijena in bolezen. XXI. Veterinarski pouk in literatura. XXII. Šematizem veterinarjev Jugoslavije. Že iz tega kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta prireditev za vse, ne samo za našega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviljona v približni izmeri 2.000 m5 razstavnega prostora. Heinz Scheidbach, trgovina s šolskimi knjigami, Magdalenski trg 9; Milka Maj-ccnova, prodaja umetnih oljno tiskanih slik, Meljska cesta 29; Adolf Spatzek, obratovanje hotelskega omnibusa, Aleksandrova cesta 8; Alojz Berlisk, izvošček, Miklošičeva ul. 6; Valentin Glu-šič, izvošček, Slovenska ul. 20; Rihard Kočijaš, izvošček. Koroška cesta 27; Franc Turk, avtoizvošček, Motherjeva ulica 4: Roman Pelikan, avtoizvošček, Frančiškanska ul. 17; Ivan Glebov, avtoizvošček, Glavni kolodvor; Josip Majdič, avtoizvošček, Grajski trg 4; Jožef Selih, izvošček, Aleksandrova cesta 57; Otmar Humel, avtoizvošček, Glavni trg trg 5; Andrej Oset, prevažanje hotelskih gostov z avtomobilom iz koldvora in obratno, Masarykova ul 4; Franc Zemljič, obrt hotelskega sluge. Grajski trg 3; Andrej Oset, avtoizvošček, Masarykova ul. 4; Pavla Jančerjeva, obrt hotelskega sluge. Gosposka ul. 30; Karl, Schwarz, stiuidemčar, Tržaška c. 18; Tomaž Klam-pfer, tesar, Koroška c. 90; Adolf Balta-zer, stavbenik, Gosposka ul. 60; Franc Dervvuscheg, stavbenik, Maribor; Rajmund Glaser. stavbenik, Betnavska c. 26; Anton Kiffmann, prodaja orožja in pripadajoče municije, Slomškov trg 11; Tvrdka Pinter & Lenard, trgovina s strelno vrvco, Aleksandrova c. 34; Gregor Werdnik, starinarna, Vojašniška ul. 2; Alojzija Vincetič, starinarna, Slovenska ul. 12; Pavla stangerjeva, starinarna, Aleksandrova c. 24: Julija Petelnova, starinarna, Orožnova ul. 1; Leopoldina Wolframova, trgovina s strupi, Gosposka ul. 33; Plinarniška družba Maribor, napeljevanje plina in razsvetljavnih teles. Plinarniška ul. 5; Josip Kukec, pod-kovač, Mlinska ul. 44; Jakob Kokot, pod-kovač, Koroška c. 84; Adela Dullerjeva. J Stran 6. Šport SK Železničar: SK Rapid V nedeljo 18. decembra na Igrišču ISSK MARIBORA. Mariborski »VE C ER NIK* 'Jutra V Mariboru, V nedeljo se bo odigrala zadnja pod-zvezna ligina tekma, ki pomeni višek nogometne sezone. Srečala se bosta oba okalna rivala SK Železničar in SK Rapid. Že samo srečanje teh naših klubov vzbuja izredno zanimanje. Od izida nedeljske tekme je tudi odvisen placement v prvenstveni tabeli. Iz Prestižnih razlogov bosta tudi oba kluba poslala *v borbo svoje najboljše moči. Zato je pričakovati napete in zanimive borbe, ki bo privlekla na igrišče dovolj naše športne publike. Doslej je že zaporedoma odnašal zona ge SK Železničar in Rapidovci se bodo prav gotovo potrudili, da to serijo pre' -kinejo. Koliko se jim bo to posrečilo, bo pokazala pač sama nedeljska tekma, svoje strani nočemo biti preroki, kajti nogometu je to najmanj hvaležen pose! Tekma se bo odigrala na igrišču ISS Maribora s pričetkom ob 14. uri, in si cer ob vsakem vremenu. Pred občnim zborom JNS Resna beseda na naslov LNP. Pod gornjim naslovom je izšel v »Ve čertiiku« 5. t. m. članek, v katerem je edino zadnji odstavek utemeljen, dočim je v ostalem zgrešen. Pri nas Slovencih se je namreč udomačila navada, da pišemo članke in kritike, ne da bi se podpisali, in tako pišejo često osebe, ki niso v to po svojem delovanju v javnosti, niti po svojih zaslugah in moralni kvaliteti upravičeni. Ali tisti, ki piše, si najbrž misli: »Ce napadem in pljunem, nekaj bole ostalo na tistem, ki mi ni po volji«. Podpisani sem sicer aktiven funkcionar LNP, ali takoj odklanjam očitek, da hočem morda zaradi tega braniti upravo LNP. Prav nasprotno! Kot dolgoletni funkcionar tega foruma in športnih društev imam namen, da sam pokažem na napake v našem športnem delovanju. V sledečem pa želim ovreči neresničue trditve, odnosno odkloniti tendenciozna narniga-vanja citiranega članka. Pisec trdi, da rešuje LNP posle z vidika režimske ali nerežimske pripadnosti. Nekaj vrstic pred tem pa konstatira, da je letošnji občni zbor LNP potekel mirno im brez nasprotij. To dejstvo je pripisovati pač faktu, da danes takore-koč ni režimske ali nerežimske pripadnosti. Če bi ta obstojala, tedaj bi bila skupščina gotovo burna! Toda pisec utemeljuje svojo trditev z dejstvom, da je v Mariboru medklubski odbor, v katerem sede člani dveh klubov, ki nimata za seboj večine klubov mariborskega okrožja, in da je k temu pripomogel LNP. Jaz sem sam zagovarjal, da naj se MO .v, Mariboru sestavi tako, da bo ustrezal večinskemu razmerju. Z ozirom na dejstvo, da se medklubskemu odboru na njegovem občnem zboru ni moglo ničesar očitati, nasprotno se je ugotovilo, da je ta odbor veliko storil in posle dobro vršil, čeprav so ga vodili isti ljudje, ki imajo sedaj večino. Če nekdo pravilno pojmuje smisel športa, ta ne bo iskal v športnih delavcih njihovo klubsko pripadnost v svrlio kvalifikacije, temveč v njihovem delu! Če pa je kdo užaljen, ker ne more drugim »gospodovati«, tedluj ne sme to biti vzrok, da lahko odreka boljšim kvalifikacijo. Zakaj se pa ne prijavljajo LNPu nekorektnosti, ki jih izvaja sedanja večina v MO? Kaj je ta večina storila protipravilnega in v škodo svojim klubom? Prijavite te protipraviluosti LNPu in potem boste šele videli, če bo LNP uvedel red! V ostalem, kaj je kriv pravilnik, po katerem poslujejo .medklubski odbori? Tudi brez vsakega pravilnika se lahko deluje, samo dobre in nesebične volje je treba. Sicer je pravilnik sestavljen po predlogih, ki so jih stavili klubi in lahko zopet klubi dosežejo, da se sestavi in uveljavi nov pravilnik. Kaj bo potem doseženo, če bo med nami obstojalo neprijateljsko razpoloženje? Ce želi pisec ob tej priliki zvedeti resnico, mu jo povem: Marsikateri od klubov, ki jih navaja kot večinske, je s sedanjim delom MO zadovoljen, ali javno si tega ne upa povedati, ker se boji maščevanja prav z one strani, za katero se pisec tako ogreva. Trditev, da je LNP prenesel kvarne razmere iz Ljubljane v Maribor, je jasno podtikavanje. Pisec dobro ve, da so bili teh nekdanjih razmer v obilni meri kriv* prav oni, ki se teh »kvarnih razmer« boje in ki so se na njihov račun sami okoriščali. Piscu ni po volji vrstni red odigrava1-nja prv. tekem z Riapidom. Dobro! Meni tudi ne! Nimam sicer glasovalne pravice v posiovneru odboru LNP, ki je do- ločil vrstni red, ali pravico prisostvova n ja in stavljenja predlogov imam. Tega sem se i>oslužil, ali moj predlog ni bil sprejet. Večina se z mojim utemeljeva-njem ni strinjala, zato je sprejela drug predlog. — V stvari se je poudarjalo, da Rapid razen ene tekme igra vse ostale doma. Da se finančno ne oškoduje, če igra prvo tekmo v Ljubljani, ostale ljubljanskimi klubi v Mariboru, dokler je količkaj povoljtio vreme, z domačini klu bi pa nazadnje, ko ni visokih režijskih stroškov, in kar ostane je čisti prebitek Ali je potem LNP radi teiga ravnal pri stransko? Prav pa ima pisec, da ni do ločevanje protivnikov utemeljeno po pravilih. Toda piscu v uho: Skupščina LNP je sama pooblastila LNP, da razvrsti tekme in protivnike. Sklep vsakega občnega, zbora pa- mora vsaka organizacija upoštevati, če ni ovir. Kar se pa tiče delegiranja sodnikov, je zadeva taka-le: Da bi se delegiranje pre pustilo odboru, ki ni predviden v pravilih, je nemogoče. Najprej je treba pravila spremeniti. Sedanji odbor za delegiranje pri MO je sestavljen analogno kot odbor za delegiranje pri podzvezah Prej pa, ko je sodnike delegiral poverjenik sodniške sekcije, so bile na dnevnem redu pritožbe klubov, torej onih društvenih edinic, radi katerih so sod niki. Niso pa klubi radi nogom. sodnikov ustanovljeni! Tudi trditev, da se favorizirajo ljubljanski sodniki, ne drži. Pisec naj samo prešteje, koliko prv. tekem se je odigralo in kdo jih je vodil. Uvide! bo, da jih je sorazmerno precejšnje število vodil sodnik iz Maribora. Če pa mlajši sodniki za prvorazredne tekme ne pridejo v poštev, potem ni krivda na LNP, temveč na forumu, ki vodi brigo o sodnikih in ki je sklenil pozvati odbor za delegiranje, da prepusti vodstvo I. razrednih tekem starim, preizkušenim sodnikom. Torej tudi v tem pogledu ne zahtevajmo le to, kar je za enega do bro in glodajmo zadevo s splošnega vidika. Eno stoji: LNP ni dal, ker tega ne more, legitimacije nobenemu, da bi smel postati sav. ali samo pods. sodnik. Ce se je pa pokazal nekdo teh »nepristranskih« neobjektivnega, bi bila dolž nost njegovih mariborskih kolegov, da takega kolego onemogočijo, ker ne spada na idealno športno polje. Kakor sem uvodoma poudaril, ni bil moj namen, da branim sebe ali celo LNP zoper napade. LNP se gotovo zaveda, da deta v duhu pravil in spravljivosti. Da pa zamore pogrešiti samo oni, ki dela, je znano gotovo tudi piscu. H koncu še sledeče: Prava infamnost je predbacivati kaz. odboru LNP neobjektivnost napram igralcem Maribora. Upam si trditi in dokazati, da prav nasproti igralcem ne samo ISSK Maribora, ampak tudi napram igralcem ostalih mariborskih klubov je kaz. odbor LNP zelo, da, zelo in krivično popustljiv. Edino V tem pogledu bi bil pisčev očitek na mestu in v tem se bova strinjala. G. pisec naj tudi ve, da ni demisijoniral g. predsednik LNP radi »takega« delovanja v LNP, ampak iz drugih vzrokov, ki imajo svojo koreniko v idealnih mariborskih razmerah. V ostalem je predsednik LNP prevzel svojo funkcijo in je ta zadeva — da bo g. pisec pomirjen — urejena. Delegati klubov dravske banovine in jaz si bomo gotovo prizadevali biti prvi dne 16, XII. agaKmar»3ga«aE3J 1932. med onimi, ki bodo ščitili interese teh hia^vi. v/uuiu, rvi oviti** * * ‘ - v, naših, torej tudi mariborskih klubov, cfi pa hoče pisec doseči med nami cepljeno^ in da se Maribor — tudi v nogometu loči od Ljubljane, tedaj povem glasno-To je mogoče želja posameznikov, ah čast komur čast, mnogo Mariborčanov tega noče! Marij Kuret. Mariborski smučarski klub opozarja svoje članstvo, kakor tudi ostale snu*' čarje, da se smuški tečaji pri Pohorskem 'domu in pri Ruški koči pričnejo dne -p-decembra. Interesenti naj se čimprei^ prijavijo pri tvrdki Stoječ v ulici. Sokolstvo Praški vsesokolski izlet v številkah MILIJONSKI PROMET NA ŽELEZNICAH. — 150.000 GLEDALCEV IN NEKO LIKO MANJ TELOVADCEV. _ ZANIMIVOSTI IZ POŠTNEGA PROMETA- pa 2400. Srednješolske mladine je nas^ pilo 14.420, sokolske dece pa 26.970. S»u pno je nastopilo na stadionu 143.000 telo* vadcev in telovadk. V skupnih sokolskih prenočiščih Je PrS nočevalo 123.599 oseb, v zasebnih stathj* vanjih 3.042, v hotelih pa 1.201. Zdravniško službo je opravljalo ob zletnih dne 120 zdravnikov. Aprovizacijski odbor je izdal na šču telovadcem 39.000 kosil in 80-00° porcij bele kave. Finančni odbor P" 19 razdelil udeležencem zleta 202.000 z'®1! mih znakov. Prometni odbor je razpo5'? 182.000 legitimacij. Pošta na stadionu! odpravila 434.855 poštnih pošiljk. V z‘e' nih dneh je prodala za 230.006.75 pošt«" znamk. V številkah se zrcali tudi mogočni sokolskega sprevoda, v katerem je ^ ra-kalo 36.614 članov, 19.073 članic, 91 godb z 2519 godbeniki in 822 konjenikov-Skupno se je udeležilo sprevoda 65.5-° oseb. 1.058 praporščakov pa je nosilo s°' kolske prapore. Pri vsem tem ogromnem delu je bi;jj zaposlenih 7000 uradnikov, ki so razdeljeni na dvajset skupin. Samo Pr reditveni odbor jo štel okrog 1200 Č|a' nov. Stroški zleta so znašali okrog 16 ifti' lijonov čeških kron. V Pragi so bili te dni objavljeni službeni podatki o letošnjem vsesokolskem zletu. O priliki zleta je dopotovalo v Prago preko milijon ljudi. Železniška u-prava je za zlet znatno povečala svoj promet in je morala organizirati 118 posebnih sokolskih vlakov. Največji promet je bil 2. julija, ko so češki vlaki prevozili 98.553 oseb. Zelo povečan pa je bil tudi promet na cestnih železnicah in avtobusih. Največji obisk zleti,šča je bil 5. junija, ko so tramvaji prepeljali na stadion 1 milijon 146.050 oseb, mestni avtobusi 85.771, žična železnica pa 25.487. V času od 3. do 6. julija so prevozili tramvaji skupno 4 milijone 272.802 osebi, avtobusi 321.900 in-žična železnica 91.899. Na uro so tram vaji prepeljali povprečno okrog 40.000 oseb. Železniška uprava je mobilizirala ves vozni park in mestna tramvajska mreža se je povečala za 16 novih prog. Stadion je bil zgrajen na površini 64 juter. Na tribunah je bilo prostora za .150.000 gledalcev, v garderobah je bilo prostora za 20.800 članov, 19.000 članic in 5.200 drugih oseb. Na zletišču je bilo prostora za 17.000 telovadcev, kar pa z-dialeka ni zadostovalo za število prijavljenih. Piri skupnih prostih vajah je nastopilo 28.824 članov in 27.939 članic. Starejših članov je nastopilo 5678, članic 1x1 so a i Sokolska četa v Kamnici pri Mariboru priredi v nedeljo 18. t. m. ob 15. uri v šoli svojo akademijo. Nastopijo vsi oddelki, da pokažejo uspehe svojega neumornega dvoletnega dela. Ob tej priliki vabimo sosedna bratska društva, da nas poselijo v čim večjem številu. Ves čisti dobiček je namenjen za nabavo novega orodja. Hoče. Sokola Hoče in Razvanje priredita kupno z hoško šolo 17. t. m. proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja, združeno s proslavo zedinjenja. Ob 9. uri se udeležimo službe božje v hoški cerkvi, po maši pa bo takoj nadaljni spored >' Sokolskem domu. Ta 9-bsega razne za proslavo primerne točke, kot zaobljubo, prevedbo, deklamacije i. dr. Udeležba je za članstvo strogo obvezna. Ulju,dno pa abimo tudi občinske odbore in celokupno domače občinstvo! Sokolska deca v Studencih pri Mariboru priredi jutri na kraljev rojstni dan ob 16. uri prvo mladinsko akademijo. Čisti dobiček je namenjen mladinski knjižnici. Po akademiji bodo razdeljene bra-ilne knjižice, ki jih je darovala Posojilnica Narodni dom ob svojem zlatem jubileju. Starši in prijatelji Sokola pridite, da uidite, česa se uči vaša deca pri Sokolu iti prepričajte sc, da je sokolska vzgoja pravilna! Lutkovni oaer studenškega Sokola ■ prizori v nedeljo 18. t. m. ob 16. url v Spurejevi,dvorani pravljično igro »V božični noči«. Starši pridite in pošljite de-co k tej predstavi, da se navžije krasote božične noči. fSokolsko deruštvo Maribor-matica poziva svoje članstvo, da se udeleži akademije naše čete v Kamnici v nedeljo 18. t. m. ob 15. uri. Zdravo! Sokoj Maribor II Pobrežje priredi na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. dec. t. 1. ob 19. uri v dvorani br. Renčlja družabni večer, na katerega vabi prijatelje Sokole. .Vstop prost. Zdravo! i Sedemdesetletnica obstoja Sokolstva 1,3 slovenskem jugu. V proslavo sedemdesetletnice obstoj Sokola na slovanskem jugu priredi irl®” Sani zbor Glasbene Matice velik skN' nostni koncert 21. januarja 1933 v vel*1 dvorani Uniona v Ljubljani. Pevski Glasbene Matice je namreč nasledn* pevskega zbora Narodne čitalnice 9 Ljubljani, katerega člani so pred 60. let’ pomagali ustanoviti ljubljanskega So*0, la. _ V mesecu maju pa priredi ljubli^' ski Sokol pešizlet v Tacen pod Šniar"0 goro, kjer je bil leta 1869. velik naro^1 tabor, na katerem so Sokoli manifcStl’ rali za naše narodno osvobojenjc. Tež3 zleta se bodo udeležila vsa ljubljanska i® okoliška Sokolska društva, da tako ob* nove in pogrejejo stare in lepe spomin®: Od 25. do 27. junija bodo v Ljubija"1 medzletne tekme za prvenstvo, v kal®' rih bo dobil zmagovalec kraljev nie-Glavni zletni dnevi bodo 28. in 29. juili# Iz seje zvezinega načelstva. Preteklo nedeljo je bila v društveni'1 prostorih ljubljanskega Sokola seja zVf' zinega načelstva, katere so se udeleži" tudi funkcionarji Širšegia tehničnega ^ bora SKJ. Na seji so pretresali vpraša' nja glede tehnične strani pokrajinskež3 zleta v Ljubljani. Obenem so bile P"® gledane in odobrene vse proste vaje z* zict, ki bo na braniku naše severne in za' padne meje mogočna sokolska in držav' na manifestacija. Smuške tekme vsesokolske zveze bodo v času od 17. do 18. februarja 19*’: v Kranjski gori. Tekem se I>odo udeleži11 tudi smučarji Sokoli iz Češkoslovaške iz Poljske. Kako veliko zanimanje jeme Sokolstvom za te tekme, priča dejstvo da je Češkoslovaška Obec Sokolska preložila svoje največje najavljene tekme na poznejši termin. Pa tudi iz priPv tekmovalcev je razvidno, kako rane zanimanje. Po nainovejši statistiki sc srn11" ča letos okrog 35.000 Sokolov in Sokoli 'v Mariborm' dim 16.’X1T, 193&\ UfarlBbrsEf »VECERNIK« Jufra' Stran f. Tragedija prof. Rudolfa Fritznerja KONEC SLAVNEGA UMETNIKA V NORIŠNICI. Ves Dunaj je pred dnevi pretresla strašna tragedija. Vodji nekdaj tako slovitega kvarteta, profesorju Rudolfu ritznerju, se je omračil um in je bil na zahtevo njegovega zdravnika odpravljen v norišnico v Steinhof. Fitznerjeva sBva je že zadnja leta ugašala in je naposled postal umetnik žrtev neozdravljive melanholije. 2e pred letom so se pojavili pri profesorju znaki umobolnosti in je bil nekoč tako slaven umetnik stavljen pod kuratelo, Za njegovega kuratorja je bil imenovan nečak bivšega finančnega ministra Boehm-I3awerka. Radi kuratele in umetnikovega premoženja pa je nastal hud prepir. Bogata je bila zbirka instrumentov nesrečnega umetnika, saj so bile vredne samo Guarnerijeve gosli okrog 200.000 Din. Varuh si je prizadeval, da bi jih čim ugodnejše spravil v denar. Ko je takrat nastopal na Dunaju znani ameriški virtuoz Krasner, se je obenem jel zanimati tudi za Fitznerjeve gosli. Vzel jih je seboj v Ameriko, da bi jih tam prodal. Rok za prodajo dragocenega instrumenta ni bil dogovorjen in določen. Ob istem času pa se je oglasil drugi kupec po posredovanju znanega godbenika Pazofskega, ki bi bil rad kupil gosli. Toda med tem časom >e dospela vest iz Amerike, da so gosli že prodane, in sicer za 3200 dolarjev in da je varuh denar že sprejel. Ko je varuh Boehm-Bawerk sporočil profesorju Pazofskemu, da ne bo s prodajo gosli nič, je profesor vložil tožbo proti varuhu, v kateri je zahteval od njega provizijo v znesku 320 dolarjev. Te dni je bila prva razprava, ki pa je bila radi ponovnega zaslišanja prič preložena na nedoločen čas. Lahkovernost italijanskih učenjakov Eksperimenti pretkane sleparke In tatice. V Rimu se je pred nekaj meseci odelo s slavo ime komaj 16 letne Adelaide Bal-fezzijeve. ki naj bi po zatrjevanju nvno-Sih uglednih učenjakov in časnikov ime-*a zmožnost, da s tipom svojih prstov Ugotovi posamezne barve predmetov, ki se jih dotakne. Učenjaki so napravili z njo mnogoštevilne poizkuse in so ugotovil, da deklica ni nikaka sieparka. V popolnoma temni sobi je jemala iz neke skrinjice, v kateri je bilo 20 raznobarvnih, popolnoma enakih kroglic, drugo za hrugo in jim na največje začudenje vseh ■navzočih s samim tipom določala prave barve. Učenjaki so si to razlagali na ta hačin, da ima deklica skrajno občutljive Prste, s katerimi občuti temperaturo posamezne barve, ki je pri vsaki različna. Kmalu je o mladi Adelaidi Baltazzijevi govoril ves Rim. Deklica je nastopala na mnogoštevilnih sejah ih je itnela prost vstop v najodličnejše rimske salone. Zaročena je bila z nekim mladim bančnim uradnikom, ki je znal prav smotreno izkoriščati fenomenalne zmožnosti svoje zaročenke. V teku neke take velike seje v popolni temi v palači nekega rimskega igrofa je ki so slepo verjeli njunim šarlatanskim trikom. Pri poizkusih je Baltazzijeva goljufala na ta način, da se je že več mesecev poprej vadila v otipavanju posameznih lesenih kroglic, ki so imele vsaka svoj poseben, pri navadnem otipavanju neopazen znak. Čudno je, da ti rimski profesorji in učenjaki niso prišli na idejo, da bi bili sami pripravili potrebne predmete za eksperimentiranje, temveč so izvajali poizkuse s krogljicami omenjenih sleparjev. Baltazzijeva in Battisti sta bila aretirana in je Battisti vso sleparijo in tatvine že odkrito priznal, dočim mlada Adelaida še vedno vztrajno trdi, da ima v resnici »fenomenalne sposobnosti« in da nakita ni ukradla, temveč ga je v omotičnem snu »nevede vzela«... Dve sestri na zatožni klopi Pred porotnim sodiščem v Birmingham! sta se zagovarjali te dni sestri: 19-letna Marjori in 1 dietna Emilija Tliey, obtoženi, da sta umorili 211etnega Sidneja Mar-stona. !z obtožnice je razvidno, da sta obtoženki izvabili svojo žrtev, v njuno stanovanje in ga z nožem zaklali. Varnostni oblasti se je le po naključju posrečilo izslediti morilce, ker izprva pač ni-kdo ni mislil, da bi bili morilki mladi sestri. Njuno krivdo je potrdilo dejstvo, da je Marjori ob aretaciji vprašala detektiva, naj ji pove, če na Angleškem obešajo tudi ženske. In to njeno vprašanje je bilo usodno za obe mladenki in se je na to skliceval v obtožbi tudi &ržavni tožilec. Pri razpravi sta obe obraženki odločno zanikali vsako najmanjšo krivdo. Izjavili sta, da je pokojni Sidnej vlomil v njihovo vilo, ter da jih je skušal oropati, kar mu pa ni uspelo. Zato se je usmrtil sam iz strahu pred kaznijo. Priče so izpovedale, da so videle Sidneja malo časa pred kritičnim trenutkom v neki kavarni. Neka priča je celo izpovedala, da je videla pokojnega Sidneja na terasi v vili in slišala, kako je ena izmed sester pritekla na teraso in klicala policijo na pomoč. Na njene klice so prihiteli ljudje, ki so vdrli v vilo in našli napol nezavestnega Sidneja, ki je s slabim in umirajočim glasom odgovoril na vprašanje: »Nisem ničesar zakrivil«, ter nato kmalu izdihnil. Zaradi zaslišanja še nekaterih prič, je bila razprava preložena. Baltazzijeva neprestano otipavala nakit, ovratne okraske in prstane posameznih dam, kakor da je v nekem omotičnem snu, pozneje pa, ko se je »zopet zavedla«, se je oproščala, da ni vedela, kaj je počela. Po končani »seji« pa- so navzoči ugotovili, da je nekaterim damam izginil njihov dragoceni nakit. Sum je seveda takoj padel na Baltazzijevo, venda, pa policija kljub najvestnejši preiskavi v njenem stanovanju ni ničesar našla. Pač pa jo je obdržala od tega dne pod najstrožjim nadzorstvom, kar se je sijajno izplačalo, ker je tako izsledila njenega zaročenca, s katerim se je pogosto sestajala. Giovanni Battisti je pri zaslišanju zanikal vse, preiskava v njegovem stanovanju pa je spravila na dan več dragocenih ovratnih nakitov, ki jih je pokradla njegova ljubica Adelaida Baltazzijeva na svojih »sejali«. Najzanimiveše pri vsem pa je to, da o kakih »fenomenalnih« sposobnostih te mlade deklice, ki je bila razkrinkana kot navadna pustolovka, slcparka in tatica, ne more biti niti govora. Njej in Batti-stiju se je posrečilo premotiti učenjake, Bolgarske demonstracije proti mirovnim pogodbau. Na dan 13. obletnice nuillyske mirov.-ne pogodbe so priredili bolgarski nacionalisti v Sofiji velike protestne manife-stacije. Kakor vidimo na sliki, tvorijo večino dijaki. Akutave Rinatuke: Umor v bambusovem gozdu (Dalje.) Mož se je penil od srda, zgrabil je svoj veliki meč in šel molče nad me. Kako Sc je dvoboj končal, si je lahko misliti. J Vi triindvajsetem udarcu sem mm z mečem preklal prsi. Pri triindvajsetemu udarcu! — nikar ne pozabite tega. Čudil sem se temu človeku. Na vsem svetu je Bil on edini, ki je odgovoril na dvajset mojih udarcev. (Pretkano se je zasmejal.) Kakor hitro je padel, sem se obrnil k ženi, držeč v rokah okrvavljeni meč. A nje ni bilo več. Iskal sem med drevjem sledove njenega bega-. A odletelo listje Jni ni razodelo nič. Ko sem posluhnil, sein slišal samo smrtno hropenje moža. ' Premišljal sem, morda ie žena v začetku dvoboja pohitela iz gozda, da po-Kliče na pomoč. Vzel sem mrtvemu možu meč, lok in strelice ter odšel na cesto. Zakaj moral sem rešiti svoje življenje. Konj se je mirno pasel. O nadaljnjem *i vredno, da bi govoril. Povem naj samo še- to, da pri vhodu v mesito nisem iinel več tistega meča. To je vse moje Priznanje. Vem, da bo moja glava padla. (Izzivajoče.) Prosim, da me najstrožje Kaznujete. Zena, ki je pobegnila v budistični samostan Simsuderu, je izpovedala: ... Ko se me je bil človek v modri obleki polastil, se je obrnil k mojemu htožu in se začel krohotati. Kako hudo K moralo biti mojemu možu! In čim bolj se je zvijal, tem globlje so se mu vre-2avale vrvi v telo. Kakor brez urna sem holiitela k svojemu možu. Ne, hotela sem pohiteti, a me je razbojnik vrgel na (la. In prav tedaj sem zapazila, da sc °ci mojega moža čudno bleste. Nemo- goče je popisati ta blesk z besedami. Kadarkoli se spomnim tega pogleda, vzdrhtim po vsem telesu... Moj mož ni mogel izreči niti besede, pa je v tem hipu vse svoje občutke izražal s pogledi. V njegovih očeh ni bilo ne žalosti ne srda, v teh pogledih sem opazila samo ledeno odvratnost. Zakričala sem, a ne, ker me je razbojnik vrgel na tla, marveč ker sem bila opazila ta pogled. Onesvestila sem se. Ko sem se zavedla, ni bilo človeka v modri obleki nikjer več. Moj mož je bil še vedno privezan k bukvi. Dvignila sem se z osutega bambusovega listja in ogledovala obraz svojega moža. A njegov pogled je bil isti, kakor malo poprej: leden prezir in mnžnja. Ne morem vam popisati,^ kako mi je bilo takrat pri duši. Bila je žalost, stud, jeza, vse hkrati. Omahovaje sem stopila k možu: »Poslušaj, po vsem tem, kar se je pripetilo, ne morem več živeti s teboj. Odločila sem se, da umrem Ali... tudi ti, tudi ti boš umrl. Ker si videl mojo sramoto. »Vso svojo moč sem zbrala, da sem lahko izgovorila te besede. Mož pa me je še vedno opazoval z besnim pogledom. Položila sem mu svojo roko na prsi, ki so se sunkovito dvigale, iskala sem njegov meč, a ga je bil razbojnik vzel s seboj. Nikjer nobenega orožja. K sreči je ležalo pred mojimi nogami bodalce. Visoko sem dvignila roko z bodalcem in ponovila: »Najprej ubijem tebe, potem sebe.« Ko je mož slišal moje besede, je siknil skozi zobe: »Zabodi!« Skoraj nezavedno sem mu porinila bodalce v prsi. Onesvestila sem se. Ko sem se zavedla in pogledala naokrog, sem zapazila moža, še vedno privezanega k bukvi, bledega obraza, brez diha... Zatrla sem v sebi ihtenje in mu presekala vrvi. Potem... potem ... nimam moči, da bi izrazila, kako mi je bilo potem. Navzlic vsem naporom si nisem anogla vzeti življenja. Poizkušala sem, da bi si z bodalcem prerezala grlo, poizkušala sem, da bi se vrgla v reko ob vznožju gore, a se vendar nisem mogla odločiti, da bi umrla. Še živim. Seveda se nikakor ne postavljam s tem. (Žalostno se je nasmehnila). A kaj bi — jaz, ki sem ubila svojega mo-žia, ki me je onečastil... Jaz... jaz.., (Krčevito je zajokala.) Pokojnikova duša je spregovorila z jezikom prerokinje v sintoističnem svetišču: ... Ko je razbojnik dosegel pri ženi svoj namen, se ni dvignil, ampak jo je začel tolažiti. Izpregovoriti nisem mogel. Telo sem imel zvezano, a usta polna listja. Vendar sem ženi z očmi dajal znake: »Ne verjemi besedam tega človeka.•Vse, kar govori, je laž.« A moja žena je žalostna sedela na suhem listju in pazno ogledovala svoja kolena. In — pomislite, — zdelo se mi je, da rada posluša besede razbojnika. Zvijal sem se od ljubosumnosti. A razbojnik ji je vešče govoril in pripovedoval vse mogoče stvari. Ce pade žena v nečistost, ji je zelo težko živeti še nadalje z možem. Kaj bi ne bilo bolje, da gre z razbojnikom, kakor pa da ostane pri možu? On, razbojnik, da se je odločil za tako dejanje le zategadelj, ker mm je ona ugajala. Razbojnik je postajal z besedami vse bolj drzen. Ko je bil razbojnik izgovoril zadnje besede, je moja žena dvignila glavo. O — še nikoli ni bila moja-žena tako lepa, kakor tisti hip. A kaj' ie odgovorila moja žena razbojniku, med tein, ko sem bil jaz privezan k drevesu? Dasi seru zdaj že mrtev, vendar vse zavre v meni, kadar se domislim odgovora. Moja žena je odgovorila: »Prosim vas, vzemite me s seboj, kamorkoli hočete.« (Dolg odmor.) A zločin moje žene je šel še dalje. Ako bi bilo samo to, bi se tako zelo ne mučil. Zena je namreč razbojnika prijela za roko in je že hotela oditi iz goščave, karie iznenada pokajgla name. silno pobledela in dejala: »Ubijte ga! Ne moreni živeti z vami, dokler je on živ.« Kakor ponorela ie ponavljala: »Ubijte ga!« Še zdaj me te besede kakor vihar suvajo v prepad. So že sploh kdaj izgovorila človeška usta take besede? So že sploh kdaj človeška ušesa slišala take besede? So že sploh kdaj... (porogljivo se je za-krohotal). Celo razbojnik je prebledel ob teh besedah. Moja žena se je čvrsto okle nila njegovih rok. A on jo je motril in ni odgovoril nič. In tisti hip jo je vrgel ob tla. (Zopet se je porogljivo zasmejal.) Razbojnik je mirno sklenil roke in me pogledal: »Kaj bi s to ženo? Naj jo ubijem ali pomilostim? Pokimajte z glavo namesto odgovora. Ubiti?« Za te besede bi vse oprostil razbojniku. (Dolg anolk). Med tem, ko sem jaz še premišljeval, je planila moja žena s krikom v goščavo. Razbojnik je pohitel za njo, a ni mu uspelo, da bi jo ujel. Po begu moje žene mi je razbojnik vzel meč. lok in strelice. potem pa je prerezal vrv. »E, zdaj se moram umakniti.« 'Spominjam se teh be-se»b s Katerimi je razbojnik odhitel iz goščave. Ko je izginil, se je vse umirilo. Ne, nekje sem začul rahlo ječanje. Prisluhnil sem. In, pomislite, posodil sem bil. da je bilo to moje lastno ječanje. (Dolg molk.) Končno sem se osvobodil vrvi. Pred menoj je ležalo bodalce, ki ga ie pustila moja žena. Vzel sem ga in si ga pri tisti priči porinil v prsi. Začutil sem v ustih nekak klobčič zo p črnega o-kusa, a bolečine nisem občutil nikakršne. Ko so se mi prsi popolnoma ohladile, je nastala krog mene popolna tišina. O kakšna tišina je to bila. In jaz sem ležal in utonil v tej tišini... Tedaj pa se je nekdo priplazil do mene. Hotel sem pogledati, ali je krog mene tema in mrak. Ta nekdo je z nevidno roko pazljivo izvlekel bodalce iz mojih prsi. Hkrati so se mi usta napolnila s krvjo. Potlej sem utonil v mrak večnosti... KONEC. Misleriozen dvojni umor v Bukarešti Reven odvetnik, revna žena in bogata teta. Dvojni-umor, ki je'bil izvršen zadnje dni preteklega tedna v cent/rumu Bukarešte, je razburil vso Romunijo. V razkošnem stanovanju odvetnika Virgila Ni-colesca so našli mrtvo odvetnikovo ženo in njegovo teto Bbteanovo. Umorjena odvetnikova žena je bila iz siromašne rodbine, toda odvetnik Nicolescu se je o-ženil ž njo zaradi premoženja ženine tete. — Kmalu po poroki je začel mladi odvetnik zanemarjati svojo ženo, ki je bila 12 let starejša kot on in jel ponujati ljubezen 40 let starejši teti. Že priletna teta je vigrizmla v to jabolko in verjela obljubam in prisegam mladega odvetnika. Pregovoril jo je celo, da je napravila o-poroko in mu v njej zapustila vse imetje. Po krvavem dogodku so oblasti uvedle obširno preiskavo, ki pa ni imela nobenega uspeha. Končno je sklenila zaslišati še mladega odvetnika.' Dr. Nicolescu pa ni šel na policijo, ampak je preiskovalnemu sodniku izjavil, da je poročil svojo ženo le zaradi njene tete, o kateri je vedel, da je zelo bogata in da ho zapustila vse premoženje njej. Dejal je tudi, da je v zadnjih dveh letih izgubil pri igri okrog 300.000 lejev in da se je zaljubil do ušes v neko 34letno mladenko, s katero se je hotel tudi poročiti. Na vprašanje, če je kriv, je odvetnik stalno odgovarjal, da ni ubil svoje žene in njene tete. Preiskovalni sodnik je odvetnika zasliševal nepretrgoma dva dni iti eno noč. Po daljšem oklevanju je odvetnik skušal prevaliti krivdo najprej na brata svoje ljubice in končno na svojega šoferja. Izkazalo pa se je, da sta oba nedolžna. Pokojna teta Boteanova je zapustila ogromno premoženje, ki je vredno okrog 30 milijonov lejev. V Bukarešti je imela štiri velike palače, dve v Ploestiju, dve v Buzau, v neki banki pa je imela naloženih okrog 800.000 lejev. Pa rezultatih nadaljne preiskave meni sodišče, da je izvršil zločin odvetnik dr. Nicolescu sam, kar pa je še najverjetnejše, da je najel nekoga, ki je ubil po njegovem naročilu ženo in njeno teto. V vsej Rumuniji je veliko zanimanje za izid preiskave. Osem povojnih norosti. Značilen je bil članek, ki je bil priobčen te dni v neki pariški reviji pod naslovom: »Osem povojnih norosti«, član-kair piše, da so te norosti: spiritizem, gratologija, kult giljotine, križanka, rem-imy, bridge, astrologija in jo-jo, ki so polagoma prišle v modo. Kako dolgo se bodo obdržale, pa je vprašanje. Praga — mesto z dveinilijardnim proračunom* Praška mestna uprava je že pripravila občinski proračun za prihodnje leto. Iz postavk tega proračunskega predloga je razvidno, da*ima Praga letni proračun, ki znaša skoro 2 milijardi. Skupne redne in izredne potrebščine Prage znašajo za uodoče leto 1.724,014.843 čeških kron. V proračunu je predvideno, da bo praška mestna občina v primeru, da bi se med letom pokazalo znatno padanje predvidenih dohodkov, reducirala nekatere manj nujne,, mestne potrebe in bo v^ najslabšem primeru poskrbela za zvišanje dohodkov. Češki godbeniki se vračajo domov. Zaradi neprestano naraščajoče krize po vsem svetu so ostali mnogi češki god beniki brez zaposlitve. Kakor poroča »Češko Slovo«, se vračajo v zadnjem času mnogoštevilni češki godbeniki iz Jugoslavije, Francijo, Nemčije, zlasti pa iz Turčije, nazaj v domovino. Vzrok tega velikega preseljevanja godbenikov je v tem, da zavzemajo v omenjenih državah njihova mesta domači godbeniki. V zadnjih mesecih se je vrnilo iz tujine v Prago okrog 600 brezposelnih godbenikov, ki jim je doslej dajala tujina njihov vsakdanji kruli. f pominlaite se CMH SMUK MI SMO CENEJŠI! Otroške smuči od . . 45*— Din, normalne smuči od . 70.— Din, kompletne palice od . 35,— Din, I. a stremena od . * 65.— Din, naprej in vendar kvalitetno blago. Največja izbira smuči modelov: »Schneider«, »Arlberg«, norveških itd. Tovarniška zaloga najboljših »Beka« smuči! »VSE ZA1 ZIMO« Kolbova katalog-revija. Kdor namerava kupiti smuči, naj prečita to revijo. Poučna vsebina za vsakega smučarja. Obvaruje ga pred nepotrebnimi izdatki za slabo opremo. V Mariboru dobite revijo brezplačno samo pri nas! 4196 A. STOJEČ, športni oddelek Maribor, Jurčičeva uiica št. 8 Živali v številkah. Po statistiki pariškega muzeja za priročne vede živi na svetu okrog 3,400.000 vrst živali, im sicer 280.000 vrst žuželk, 50.000 vrst moluskov, 20.000 vrst raznih pajkov, 12.000 vrst rib, 13.000 vrst pticj 8.000 vrst črvov,, 8.300 vrst plazilcev, 1.300 vrst dvoživk itd. Film o praškem vsesokolskem zletu* Zvezin prosvetni odbor je dobil krajši film o letošnjem praškem vsesokolskem zletu. Film, ki prikazuje najvažnejše momente, se je prvič vrtel pri nas na prosvetnem tečaju beograjske Sokolske župe. Opravilnaštevilka E IX 3566/32 Dražbeni oklic Dne 16. januarja 1933 dopoldne ob 10. uri bojpF podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 2 in 337 Orešje vi. št. 12 Cenilna vrednost: Din 182.430'— Din 67.029*20 Vrednost pritikline: Din 195.056'— Din 2.325'— Najmanjši ponudek: Din 188.784'50 Din 46.36946 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit § na uradni deski sodišča v Mariboru. Okraine sodišče v Mariboru, odd. IX* dne 2. novembra 1932 Opravilna številka: E IX 2974/32_ 18 Dražbeni oblic. Dne 4. jan. 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št . n dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Slivniško Pohorje vi, št, 18 Cenilna vrednost: Din 179.31790 vrednost pritikline: — najmanjši ponudek: Din 119 545*26 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru* Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 21. novembra 1932. Eienantne škornje Naznanilo mum Vlmilnn naznaniam nf\rr»ri1 v: MtiriKnr« 1 in športne čevlje po meri izdeluje po najnižjih cenah specialno podjetje Širok Janko, čevljar. Maribor, Koroška cesta št* 34. 4205 Zahvala. Teden je minul, odkar nas je zapustil naš dragi atek, soprog, brat, gospod Ivan Koren Zahvaljujem se vsem, ki so .nas v tem žalostnem času tolažili in našega nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. Križanu, ki se je poslovil od nepozabnega na njegovem rojstnem domu, duhovščini, predvsem slovenjebistriškemu g. župniku Šolincu za govor ob odprtem grobu, g. Podvršniku, nadučitelju, ki je pokojnemu izročil cvetke iz lastne grude, dijakom VIII. a real, gimn. v Mariboru, g. prof. Bogoviču, slovenjebistriškemu pevskemu društvu, požarni brambi ter vsem onim, ki so okrasili s pvetlicami pokojnikov grob. Šmartno na Poh., Slov. Bistrica. 4220 - Rodbina Koren. Vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Fran-kopauova ul. 27 KROJAŠKI MODNI SALON. Priporočam se s prvovrstno izdelavo, točno postrežbo in nizkimi cenami. Prepričajte sc sami. 4222 Leopold Sagadin. Specialna delavnica okvirjev za tlike Velika zaloga. Solidna izdelava. Nizke cene. Steklarna Ivan Kovačič Maribor, Slovanska 10, Koroika 10 Citajte ..Veternik**! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii: lavna zahvala. P. 11. Jadranski zavarovalni družbi, filijahiemu ravnateljstvu v Ljubljani. Povodom požarne nesreče, ki me je zadela dne 8, novembra t. 1„ mi je bila povzročena škoda izredno kulantno odmerjena in izplačana. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da se družbi javno zahvalim ter jo vsakomur najtopleje priporočam. Smolnik, dne 7. decembra 1932. 4223. Gašper Jurko., Modne liste za jes« arna liskov jesen in zimo Knjigama liskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 1^ JdarlBorSKi »v EU ERiviR« jtrfra Kade prezidave skladišča 1,3 prodaj v •'sovini s Pohištvom Darilo vas bo vsak dan razveselilo, če se odločite za najboljše izmed najboljšega, a to je ^PHILIPS Zadnji modeli lca 10. oktobra št. 5 j P° zelo znižanih cenah: 30 spalnic 12 mehkega lesa 3® spalnic iz trdega lesa 3® lediln.ciztrdegalesa 3® oprem za kuhinjo *® Otoman, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize itd. ter vsakovrstno pohištvo ?°t plačilo sprejmem tudi tfanllne knjižice! 3833 d o s p e III Obiščite nas in mi Vam jih radi pokažemo C. BUdefeldt Maribor, Gosposka 4-6 Splošna zavarovalna družba Jugoslavija Glavno zastopstvo: Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4 priporoča: Za nastopajoče praznike posebno olajšani plačilni pogoji. Zastopstvo za Maribor: E. Pet e In, dipl. Optik, Grajski trg 7 zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovane. Največja izbira Sigurno obdarite za božične praznike vaše drage najbolje in praktično če se potrudite v trgovino F. ŠKOFA. Maribor, Aleksandrova c. 23 kjer imate dobro kvaliteto, veliko izbiro telovnikov, puloverjev, nogavic, rokavic, perila, volnenih kombinež, trikotaže in kravat. Gori navedene predmete prodajamo za božične praznike po znižanih cenah! m6 Od 5. decembra naprej ouiaslveno dovoljena Vsa moja bogato sortirana skladišča, galanterije, mode, kratke in pletene robe, igrač, se bo radi opustitve trgovine razprodajalo po neverjetno nizkih cenah. Vse blago s točno označenim1 prodajnimi cenami se bo razprodajalo zelo nizko pod temi cenami s oopustom 20°lo do 50°l<> in še ceneje, kakor dolgo bo trajala zaloga. Tako ugodno in poceni še za božične praznike niste nikoli kupovali! Naj nikdo ne zamudi te izredne nakupne prilike, ki se sigurno ne bo nikdar več pojavila. Tudi preprodajalci lahko svoje potrebe krijejo z blagom po res nizkih cenah. F. ar.c Kormann. Maribor. Gosposka 3 Dnevne vesti Sedemnajsti december PRAZNIK NAŠEGA VELIKEGA VLADARJA KRALJA ALEKSANDRA I. Jutri prosiavi ves naš narod rojstni dan svojega vitežkega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ta proslava ne bo samo oficielna, kakor so bile one, ko smo slavili rojstne dneve tujih vladarjev, ki so bili v resnici naši nasprotniki in sovražniki, to bo proslava izvirajoča iz globine src, iz resnične in neomajne ljubezni. Dan 17. december, ki nam je rodil kralja Aleksandra, bo ostal vedno zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslovanov in Jugoslavije, ker je kralj Ale- ksander I. Zedinitelj neločljivo združen z nacionalno svobodo Srbov, Hrvatov in Slovencev, z nastankom kraljevine Jugoslavije in z veliko in zmagovito borbo za edinstvo. Zato se mu o priliki rojstnega dne klanjamo v globoki ljubezni in vdanosti vsi od Bitolja do Maribora in od Subotice do sinjega Jadranskega morja, kličoč mu: Vodi nas od zmage do zmage za veličino naroda in države! Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I. Zedinitelj! Večer naših lovcev Slovesna izročitev odlikovanja predsedniku mariborskih lovcev. Sinoči je bila v okrašeni lovski sobi hotela »Orel« slavnostna seja ožjega in širšega odbora mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva, katere so se udeležili med dr. gg. župan "dr. Li-pold, okrajni glavar Makar in magi-stratni svetnik Rodošek. Na dnevnem redu je bila izročitev odlikovanja, ki ga je .prejel zaslužni predsednik mariborske podružnice SLD g. ravnatelj Pogačnik ob priliki 251etnice Slovenskega lovske-ga društva. Sejo je otvoril podpredsednik podružnice g. prof. dr. F1 u d e r n i k s primernim nagovorom in nato podal besedo g, županu dr. Lipoldu, ki je imel nalogo, da izroči odlikovancu zasluženo vidno XIII. AKADEM' priznanje. V lepih beseda-h je govornik naglašal velike zasluge, ki si jih je pridobil g. ravnatelj Pogačnik za razveseljivi razvoj našega lovstva v povojnem času. Po svojem govoru, ki je dosegel splošno odobravanje, je g. dr. Lipold pripel odlikovancu na prsi red Jugoslovanske krone. Vidno ganjen se je zahvalil g. ravnatelj Pogačnik za tople besede priznanja, ki jih je izrekel g. župan, in za izraze simpatij, ki jih je bil deležen s strani svojih lovskih tovarišev. V imenu ožjih in širših sodelavcev je nato toplo čestital odlikovancu g. B a b i č kot najstarejši član odbora mariborske podružnice. Podpredsednik g. dr. Flori e r n i k pa je v daljših markantnih izvajanjih slikal mogočen razmah mariborske podružnice SLD v zadnjih letih in ugotovil, da je prav zasluga sedanjega predsednika g. ravnatelja Pogačnika, da je razvoj naše lovske organizacije pravočasno krenil na edino pravilno pot vsestranskega in vse prave lovce zedinjajo-čega sodelovanja pri potrebni reorganizaciji našega lovstva. Veliko pozornost je vzbudil tudi govor g. dr. Žnuderla, ki je čestital odlikovancu v imenu prijateljev naših lepih planin in kot zastopnik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva. Po krajšem govoru g. podpolkovnika Margetiea se je nato razvil zelo intimen prijateljski večer, ki je znova pokazal, da je pravi duh iskrenega tovarištva zajel naše lovske kroge, duh, ki je brez dvoma potreben, če naj rodi široko delo naše lovske organizacije zaželjene uspehe. Mariborski rodoljubi na plan! V^žna seja odborov moške in ženske podružnice Clrll-Metodove družbe. Sinoči sta imela odbora moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v restavraciji Narodnega doma važno sejo, ki jo je vodil predsednik moške podružnice g. dr. Lašič. Ker število članstva ne odgovarja Številu narodno-zavednih meščanov, sta odbora sklenila pokreniti in poživiti propagandno delo za Ciril-Metodovo družbo, ki opravlja dandanes veliko, toda žal premalo upoštevano nacionalno misijo, zlasti v obmejnih krajih. V Mariboru se mora število članstva potrojiti, to bodi naša častna dolžnost! Na prihodnjem občnem zboru ne sme biti Maribor — zadnji! Operimo to sramoto! Da bi šlo delo lažje in hitrejše od rok, sta si odbora razdelila mesto v rajone. Določila sta nabiratelje, ki bodo te dni obiskali vse narodno zavedne rodbine in jih vabili, naj pristopijo k Ciril-Metodo-vi družbi. Nadalje sta odbora sklenila prirediti 14. januarja 1933 prijateljski sestanek Cirilmetodarjev v Narodnem domu, 21. januarja pa skupno sejo pri Špu-reju v Studencih. V februarju pa bosta priredila v Narodnem domu veliko loterijo z zabavo. Družba sv. Cirila in Metoda, naša stara pobornica za narodne pravice v naši preteklosti naj tudi danes in v bodoče prosperiTa, mi pa jo podpirajmo, ker to zahtevata naša čast in naš narodni ponos! /KI PLE/ Vlomilska tolpa pod ključem Policija je aretirala šest vlomilcev, ki imajo na vesti 17 vlomov. — Pokradli so raznega blaga v vrednosti okrog 20.000 Din. Poročali smo že, da je policija aretirala zadnje dni šestčlansko vlomilsko tolpo, ki je izvršila v mestu in okolici sedemnajst drznih vlomov in tatvin ter pokradla raznega blaga v vrednosti okro& 20.000 Din. Policija je bila dobro organizirani vlomilski tolpi že delj časa na sledu, vendar pa so se tatovi spretno umikali roki pravice. Aretirani, so bili 331etni brezposelni delavec France Pešl, stanujoč na Koroški cesti, brata 221etni Bogomir in 261etni Avgust Majer, krojaška pomočnika, stanujoča v Smetanovi ulici, 241ebni brezposelni vrtnar Ferdinand Hauri iz Slovenske ulice in brata 211etni Ivan in 18Ietni France Danko, stanujoča na Koroški cesti. Aretiranci so v zadnjih mesecih kradli posamezno, deloma pa v družbi 221etne-ga brezposelnega natakarja Vilibalda Ka-nika, rodom iz Gradca, ki je bil nekak njihov duševni vodja. Činn je Kanik zaslutil nevarnost, je še pravočasno odnesel pete in pobegnil baje v Avstrijo. Vsi vlomilci so že stari znanci policije in sodišča in so bili vsi že večkrat kaznovani. Pri zaslišanju na policiji so jim dokazali razne vlome in tatvine, ki so jih po daljšem oklevanju končno le priznali. Tako imajo na vesti vlom v spalnico Adalberta Koserja v Krekovi ulici, vlom v stanovanjc Fride Pribilove v Ipavčevi ulici, vlom v Seifriedovo gostilno na Ale-ksandrOvi cesti, vlom v stanovanje železničarja Josipa Podergajsa v Studencih, tatvino perila pri Rozi Celcerjevi v Vetrinjski ulici, vlom v stanovanje Tus-nelde SokliČeve v Kosarjevi ulici, vlom v podstrešje gostilne Woch na Koroški cesti, vlom v kuhinjo Neže Kolbove na Koroški cesti ter razne tatvine. Policija je aretirance že izročila sodišču, kjer bodo prejeli zasluženo kazen. ZARADI PRAZNIKA ROJSTNEGA DNE NJ, VEL. KRALJA izide prihodnja Številka »Večernlka« šele v ponedeljek 19. t. m. popoldne. MALOKDO SE SAM DOMISLI, kaj je njegova dolžnost! Tako se tudi mariborski Slovenci, ki tvorijo ogromno večino prebivalstva našega mesta, ne domislijo sami, da morajo oglaševati svoje stvari v MALIH OGLASIH edinega slovenskega mariborskega dnevnika »VE-ČERNIKA«. Če oglašate v naših malih oglasih, prodate takoj vse, kar želite prodati, kupite kar želite kupiti in dobite, kar želite dobiti. V SEDANJIH TEŽKIH ČASIH SO NAŠI MALI OGLASI PRAVI PRAVCATI BLAGOSLOV! STAREJŠIM OSEBAM revmatične bolezni zagrenjujejo stare dni. Vam, ki trpite na revmatizmu, prolinn, trganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu, se priporoča masaža a“5 za masažo. Masaža z ALGO vas krepi, osvežuje. ALGA je starejšim osebam pravi blagoslov, Stekleaica 14 Din. Oglas itt.md _S. Br. 25.892/33 Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru Leopold Benedičič, krojaški pomočnik in Rozalija Kraljeva, kuharica; Ivan Rep, mizar iz Krčevine in Josipina Žižekova, tovarniška delavka; France Krope, sodar iz Gačnika in Antonija Potrčeva, kuharica; Alojzij Pri-stovšek, posestnikov sin in Alojzija Plav-čakova, oba od Sv. Florijana na Boču; Viljem Bibič, ključavničar državnih železnic in Rozalija Vohova, šivilja ter Štefan Koban, prikrojevalec in Roza Petkova. Bilo srečno! Smrtna kosa. Dne 7. t. m. se je pri ježi smrtno ponesrečil na Dunaju Otto 5eyl-ler, gojenec avstrijske vojaške akademije in sin univerzitetnega profesorja v 5. I. 1933 Leobnu, star šele 21 let. Mati mu stalno biva v Ptuju. Pokojnikovo telo so po blagoslovitvi na Dunaju prepeljali 12. t. m. v Ptuj, kjer so ga ob obilni udeležbi spremili k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Iz policijske službe. Za policijskega stražnika-pripravnika je imenovan Konrad Rozman pri predstojništvu tukajšnje mestne policije. Iz učiteljske službe. Rudolf Hanžič, učitelj na realni gimnaziji v Celju je premeščen v Maribor in imenovan za prefekta tukajšnjega dijaškega semenišča. Prihodnja občinska seja bo v četrtek 22. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici, in ne v torek, kakor smo to pomotoma najavili. Božičnica Kaajevega stega bo v nedeljo 18. t. m. ob 16. uri v slavnostni dvorani državne klasične gimnazije. Vabljeni so prijatelji skavtov! Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 16. t. m. ob 20.15 predava o lepotah zimskega Pohorja g. Franjo Pivka iz Maribora. Okoli 100 skioptičnih slik! To je zadnja prireditev v letu 1932. Mariborska Sokolska župa priredi v času od 15. decembra do 1. januaTja 1933 župni smuški tečaj na Glažuti. Ker je Glažuta sokolska postojanka, so stroški za tečaj minimalni. Prijave sprejema smuški odsek Sokolske župe do 20. t. m. Dijaško društvo »Napredek« ima v nedeljo 18. t. in. v vojašnici kralja Petra I. (kadetnica) akademijo s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. Orkester: »Humoreska« (Dvorak), »Figarova svatba« (Mozart), »Berceuse«. 3. Oktet: Narodne pesmi. 4. »Ljubosumnost« (komedija v enem dejanju). 5. Prosta zabava s plesom. Začetek ob 3. (15.) utri. — Vstopnina 10, 5, 3 Din. — Odbor. Mestno kopališče bo jutri v soboto 17. t. m. kakor navadno ves dan odprto. Narodno gledališče Repertoar. Petek, 16. decembra. Zaprto. Sobota, 17. decembra ob 20. uri »Celjski grofje«. Slavnostna predstava. Znižane cene. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri >Dve nevesti«. Kmečka predstava po znižanih cenah. Zadnjič. — Ob .70. uri »Moje dete«. Znižane cene. Slavnostna predstava na čast rojstnega dne Njeg. Vel. kralja Aleksandra bo v soboto 17. t. m. ob 20. uri. Uprizori se Kreftova zgodovinska, drama »Cefjski grofje« po znižanih cenah. Nedelja v gledališču. Popoldan ob 15. uri kmečka predstava. Igra Golarjeva velezabavna kmečka veseloigra »Dve nevesti«, ki izziva salve smeha. To bo poslednja vprizoritev te veseloigre. Znižane cene. — Kot večerna predstava se ponovi izvrstna burka »Moje dete«, ki je polna zabavnih situacij. Tudi pri tej predstavi veljajo znižane cene. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes1 skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poskusite prvovrstne morske ribe — specijalitete v restavraciji Velike kavarne. V nedeljo, dne 18. decembra plesna šola Sokola I točno ob pol 8. S 15. decembrom je prevzel notarske posle v Ptuju notar LavosIav Sevnik in uraduje v prejšnji pisarni notarja Kaz. Bratkoviča v hiši oo. inormitov nasproti minoritske cerkve. V UNIONU, Razprodaja premičnin spadajočih v zapuščino po Tysso Josipini, se bo dne 19. t. jm. popoldne ob 13. uri na dvorišču hiše št. 16 v Gregorčičevi ulici nadaljevala. Okrajno sodišče, Maribor. »ŠLAGER« nas razveseljuje za božič najnovejše komade izposojuje. LJUBLJANA CELJE MARIBOR Gledališka 4 Aškerčev« 3 Slovenska 18 Smučarji, pozor! Najbolj vestno, hitro* ceneno in dobro Vam postreže Sport-Roglič. Montaža brezhibna! Radio Maribor, Glavni trg 1, Državrf most, Vam »udi radioaparate in sestavne dele po najugodnejših originalnih cenah. V zalogi ima aparate: Radione« Kapsch, Minerva, Ingelen, Eswe, Orion« Eumig, Hornyphon, Berliuer, Boss, Te* lefunken, Philips, ojačevalce, zvočnike« elektr. gramofone. Predvajanje brezob* vezno. Plačilne olajšave. Telefon 26-48. Za Silvestrovo v Unionu pripravlja Sokol-inatica obiskovalcem nova presen6 Čenja. Izključno zabavni spored bo tak« da bo prišel vsakdo na svoj račun. Poleg godbe »Drave« nastopi zamorski jaz* z originalno amerikansko glasbo. Največja atrakcija bo vsekakor cirkus * edinstvenimi točkami akrobatov, atletov, plesalcev In clownov. Že danes opozarjamo, da bo vstopnina v predprodaji znatno nižja, da bomo lahko prišli tudi vsi, ki nas tare kriza. Opozarjamo starše na novo izišlo slovensko družabno igro »Pot po Jugoslaviji«. Igrica ni samo zabavna, ampak tu-di poučna. Založila jo je TKD Atena v Ljubljani. Dobite jo v trgovini ge. Zlat® Brišnikove v Slovenski ulict. Da osvežite kri, pijte nekoliko dfll redno vsako jutro kozarec naravfl® Franc-Jožefove grenčice. Zadnja jesenska nogometna tekma za prvenstvo Slovenil« v ngdeljo 18. decembra ob 14. url na igriiiu l. S. S. k. Maribora S.K. Železničar : S.K. Rapid Ob vsakem vremenu V Mariboru, tfne 16. XII. 193?. Mariborski »VE CER NI K« Jutra Straai: RADIO vvsakohišo Naj večja izbiia radioaparatov: Radione, Kapsch, Minerva, Eswe, Ingelen, Orion, Eumig, Hornyphon, Berliner, Boss, Telefunken, Philips, Ojačevalce, Zvočnike, Elektr. gramofone vse sestavne in nadomestne dele. — Tovarniške cene. Plačilne olaišave. — Piedva-ianje brezobvezno. Radio Maribor Glavni trg 1 (Državni most). Tel. 26-48 Najprimernejše hožčno darilo! Gotovi damski plašči v največji izbiri mornarski plašči v vseh velikostih hubertus plačči po najnižjih cenah manufaktura in konfekcija J. PREAC. Maribor Glavni trg 13 4016 tuia Sl**1 šek oto pl valesCl za. teko« \ev vsak' za totaiw OBLEKA je najlepše boiično darilo! Lepa in praktična božična darila v veliki izbiri za Boiič znižane cene! /rečko Pihlar, Maribor, Gosposka ul. 5 Puh perje Ostanki * vtfc tlOV. trcrv. vzetiu- ‘posku^ese,1bost^ *?£&»• 4103 LOVRO TUDOR, vzorni vinogradnik, Malo Grablje, Hvar, Dalmacija MM»M> Izšla ie Blatnikova Velik« Prhtika za navadno leto 1933 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski beuečiji: — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tadi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blatnika nasl.d.d. v Ljubljani Primerna boiična darila ms Gugalni konji od Din 98 — naprej vozički za lutke od Din 75-— naprej sanke, enosedežne Din 70'— sanke, dvosedežne Din 80'— sanke, trlsedežne Din SO^- razne Igračke in okraske za božična drevesa dobite najceneje v Eksportni hiši »LUNA Maribor, Aleksandrova e. 19 USODA LJUDI! Prosluli astrolog protesor HelČn se je odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš Horoskop. Slava prof. Helena ie tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi Imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Proi. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste te uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! T. SOKLH^ v veliki izbiri IVAN KRAVOS. MARIBOR ..,.t .'ssaSggBrJBBBaggM .......................................................................... ~1 Citajte. kar Vam piše sam profesor-astrolog Hel&t, Spoštovani prijatelji! . . . Že ko sem samo omenil, da bom izgotavllal horoskope brezplačne, Je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše^ zaupanje Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prt' hatajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj, ... Mislim da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kat ie v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd ta njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do oovesge usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi _ ... . , To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec te leto rojstva te povem Vam o Vaši usodi več, negoblsraa-trali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost tn v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj za-' •vod tako-Ie: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vinograde, Sleszkš 116-M. Poštni medal » Ce^oslov^a. Oprostite mi. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem ta za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli- (Prot Hel6n le star 86 let.) ... . Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo In zaupanje tor tsi Vm napovem tok, ,0. bodotoMi. "Mh*?"ioffi? Nasa opazka: Prol. Heto pl prerok - posvetil zvezdam. Danes spada med naše največjec^rotnike_ker nam kaže pote sreči In zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda teiP^VH usoda. I Podružnica: CELJE nasproti pok,e prst IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA vloge na Knjižice In tekoči proti najugodnejšemu obrestovaniu , , . ...za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim Najbolj varna naložba denana. ter Jam« » spodaioče posle točno in kulantno svoiim premožen,em in z oso svoio davčno močro Hranilnica izvrsuie ----------------- Centrala : M A RI B O H . lastni novi palači na 09I" Gosposke-Slovenska uUce Sprejema račun svoiim premožen lem in ? vso svoio davčno močjo nraiu... v-________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________——f„E ml Ililllll — Mariborski »VE C ER NIK« Jutra Zaradi prevelike zaloge PRODAJA srebra, predmetov iz kitajskega srebra, jedilnih priborov (tudi posameznih), košaric, servisov za liker, podstavkov; predmetov iz kristalnega stekla, kakor vaz, servisov za liker in vino in garnitur za kompot. Vsi ti predmeti se prodajajo po zelo znižanih cenah, ki so deloma nižje kakor so bile nabavne! Oglejte si predmete in cene. ki so označene na njih, v mojih izložbenih oknih. Strmeli boste, kako poceni si lahko kupite najlepše stvari. Plačilne olajšave I M. Jlgeriev sin, juvelir, Maribor, Gosposka ul. 15 Ivan Pečar 7» Božič Maribor fotomanufaktura Gosposka 11 trajne kodre brez eleK' tričnega aparata m lak frizur0 se izdeluje v salonu Leopoldine Leben -EiS* Maribor, Gosposka ulica 28 in vsa oprema pajceneje pri II • •! a n • v«v MARIBOR Aleksendrova cesta 26 Popust! Ceniki brezplačno! Fotomaterijal vseh svetovnih znamk! Športniki! Samo za Božiči Kompl. smuči s palicami štev. 1 . . . Din 140'— ' štev. 2 . . . Din 180*— štev. 3 . . . Din 220*— ; Zavarujte sl vaie oko Praktična božična darila kupite v manufakturni trgovini Fellx Škrabi MARIBOR Gosposka ulica 11 z dobrimi očali Samo atrokovnjak Vam lahko svetuje I Diplomirani optik E. PETELN arijski tr, Divj ak-u, Maribor Glavni trg št. 17 Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje, Rentni davek plačuje iz svojega. Ustanovljena I. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7