List 92.
Popis dobrega in slabega gospodarja *).
Pravijo, da streha kaže dobrega ali pa slabega gospodarja, in da kjer neumna gospodinja gospodari, ondi toča v hiši bije.
Navadno imajo slabi gospodarji raztergane strehe, in neumne gospodinje, kokošam enake, prihodke berž razkopajo in razmečejo, da prehitro minejo, in potlej na posodo iščejo.
Bomo tukaj skusili nar prej častitljivo ravnanje dobrega gospodarja popisati.
Dober gospodar je namreč:
a)  Mož v besedi in v djanji, da ga imajo domači in ptuji v časti. Malo govori, pa kar govori ali ukaže, je umno in prav, in torej že njegov po-migljej velja za povelje, ker je navajen vse s pre-mislikom govoriti in delati; in ker le resnico ljubi in laž sovraži, se na njegovo besedo vsak zanaša. Njegova družina se ga boji in ga ljubi, in on je doma nar raji, ker ga po pravici očeta imenujejo in časte.
b)   Dober gospodar ima v vsem rednost pri hiši, in ostrovhoče, da se tudi družina in posli rednosti derže. Čas je postavljen za jed, čas za delo* Vsi km&lo morajo biti pri jedi, in potlej vsak pri svojem delu. Ravno tako mora biti vsako orodje snažno in na pravem kraji, da se le vzame in se ne išče, kadar ga je treba. Njegove oči so povsod, in ne da pod zlo iti ali spriditi se tudi majhni reči, ker ve, da iz posameznih zern je kašča polna žita, in iz posameznih jagod sod vina nalit, in da klas dolgo raste in veliko potrebuje, preden dozori; torej ima za greh pripušati, da se kaj spridi.
c)  Dober gospodar hoče vediti za vsako reč pri hiši, za vsacega svojega otroka in posla, kje da je in kaj dela* Pervi vstane in zadnji leč gre, in skliče družino moliti, potlej pa delati, kar je kterega delo.
d)  Dober gospodar ne hvali ne starega ne novega, ampak kar je dobro in prav, ker vse spoznati hoče; torej kar je poterjenega, ohrani, dokler še kaj boljšega ne spozna.
e)  Pri svoji hiši ne terpi ne kletve, ne laži, ne opravljanja, ne pijanosti, ne pohajkvanja, tudi nobene nar manjši tatvine ne, bodi sadja ali kaj druzega; temuč raji skerbi, da je vsega pri hiši za potrebo dovelj, in če ima posestvo, da je na njem vsacega nmozega sadja dosti, da njegovim ljudem ni treba po ptujem sadji ozirati se.
f)  Dober gospodar da svoji družini kolikor je dosti in prav, pa nič v potrato ne; že pri novini
*3 ^er se bukve „umnega gospodarstva in kmetovanj a", ki jih je spisal gosp. fajmošter J. Zal o k ar in jih bo dala krajnska kmetijska družba na svetlo, že vežejo in pridejo tedaj kmali na dan, damo iz 5. dela, ki razlaga gospodarstvo", košček bravcem v pokušnjo, da bojo vidili. kako lepo domača in lahko umevna je beseda precastitega gosp. pisatelja, ki sije s tim pervim. vse razdelke kmetijstva obsegaj očim, silo potrebnim delom pridobil velike zasluge za milo našo domovino.                                        Vred.
prevdarja, koliko bo vsake reči do druge novine treba, da ve, koliko sme prodati, koliko ne, in tudi sena kakošne uime pri tem ne pozablja. On premisli, da ima leto 365 dni, in da vsak dan je treba jesti, in še kaj druzega, in da je slabo na posojilo zanašati se.
g) Dober gospodar ima snažno in polno hišo raji od zale in prazne. Zatorej ne stavi novega zalega poslopja na dolg, če je še staro manj zalo za kaj. Dolga se boji kakor greha. Snažnost pa mu je čez vse ljuba, ravno kakor zdravje ali kakor dobro ime in čast: snaga v hiši, okoli hiše, v hlevu in povsod.
h) Dober gospodar ima vse pod ključem: on sam Izdaja in prodaja, kar je treba, in sam odkazuje pravo mero živini in ljudem, ali pa z njegovo vednostjo njegova umna žena.
i) Dober gospodar ne dela dolgov razun v sili; pa skerbi, da mu posojilo dobiček da, in da verne o pogodu.
k) Pred vsim pa je dober gospodar ponižen, ker je umen, in tudi dolžnosti vere izpolnuje. Gre k božji službi, in hoče to imeti tudi od svoje družine, ker verje, da nobeden dober ni, če se Boga boji, in da je vernega podučenja vsakteremu potreba; verje tudi, da Bog daja blagoslov, in da brez njega nič dobrega ni. Božji strah je začetek modrosti.
Tak je dober gospodar, in njegova hiša raste. K temu pomaga njegova umna žena in vsa družina.
Kar dober gospodar v zunanjih večih rečeh prav oskerbuje, to dobra gospodinja v znotranjih na drobno, umno in prav obrača, da nobene reči ne gre ne preveč ne premalo, ampak vse le po stanu in po okolišinah, in da se nič ne trati ali napak ne obrača.
Slab gospodar pa ima vse drugačne lastnosti:
a} Slab gospodar rad veliko govori, pa nerad dela, in malo premišljuje; besede gredo rade pred pametjo. Nobeden ga ne spoštuje, še njegovi otroci ne.
b)  Slab gospodar je nerad doma, ampak raji pri pivcih ali pri igri. Je rad kaj dobrega, ne pre-skerbi pa ne, kar je potrebnega. Za dom, za družino in gospodarstvo mu je malo mar, in torej mu drugi gospodarijo, da berž mine kar ima, in še sam ne ve kam. Njegovo polje je zapuščeno, streha raztergana, hlev in kašča ste prazne, otroci plašni, razcapani, zastradani in nepodučeni.
c)  Slab gospodar rad dolgove dela in denar zapravlja; upniku pušča skerb za plačilo. Rado se zgodi, da pride ob posestvo, živež in dom, in naredi sebe in svoje otroke nesrečne.
d)  Slab gospodar svoje nesreče druge dolži in rad toži čez velike davke, pa bi tudi čez majhne tožil, ker jih na svojem posestvu pridelati noče in ne ve.                                            "     *
e)   V njegovi hiši dela vsak kar in kakor hoče: kletev, laž, lenoba, nagajivost in tatinstvo je pri njem doma.
f) Slab gospodar ne mara ne za nauke, ne za molitev, ne za Boga; njegov bog je njegov trebuh; dobre gospodarje zaničuje, se jim posmehuje, jim je nevoščljiv, namest da bi jih posnemal in se po njih ravnal.
To je nekeršansko, gerdo, živinsko življenje; tako gospodarstvo gre v nič.
—    366    —