Dopisi. Iz Ptuja. (Pokojna Božidar Raič in dr. Alojz Gregorič.) Bog akuša Slovence! Ta misel je bila prva, ki nas je navdajala, ko ae je 6. t. m. prikazala črna zaatava na ,,Narodaem domu", oznanjajoča smrt nepozabljivega nam Božidara Raiča; ona 8e nam je z vao silo ponovila, ko se je zaatava že 18. t m. spet na istem meatu pokazala, naznanjevaje nam. da nas je za vaelej zapuatil blagi dr. Alojz Gregoric. Ako rodbina zgubi uda, žaluje vae; žaloat je tem veča, čem veča je zguba za rodbino. Mi Slovenci smo ena rodbina in Raič in dr. Gregorič bila sta imenitna in visoko čialana uda naše rodbine_ Zatorej je žaloat po njima občna in velika. Če nam vzame božja previdnost v tako kratki dobi oba, pa je to skušnja za nas! — Govoriti hočem o tema možema ob enem ne aamo, ker ata bila v smrti združena. ampak ker sta hodila iste pote v življenji. Da-si 8ta imela vsaki svoj posebeu poklic, vendar njiju to ni motilo, da sta delovala skupno. 0 tem, kako sta spolnjevala dolžnosti svojega atauu, o teni mi ni govoriti. Nainenjen sem, kratko povedati. kako sta delovala kot Slovenca. 0 Božidaru Raic-n in o dr. Gregoriču je v življenji veljal izrek: BPo njib dejanji jih bodete spoznali", v polni meri. Nobeden ni trkal na avoja slovenaka praa povdarjaje svojo slovensko narodnost; prednosti nista dajala besedi, ampak vedno in povsodi dejanju. kakor se spodobi pravemu Slovencu. Raič kot ud okrajnega zaatopa in okrajnega šolskega sveta, pribajal je z Dunaja k vsaki seji; po dne udeleževal se je šestdeeetletni starec sej, po noči ae je vozil, ni ga motilo vreme, ni ga ovirala atarost in trud. (Dalje prih.) lz Ptuja. (P e v s k i z b o r.) Slovensko pevsko društvo, ki priredi letoa 15. avgnsta t. 1. drugi veliki pevski zbor v Ptuji, si je za povzdigo slavnosti pridobilo celo vojaško godbo in zagotovilo od mnogih strani obilne udeležbe. Slavnoatni odbor se je ravnokar sestavil in bo pričel avoje delovanje. Sekirice, ki so letos posebno dragocene, ao se že razposlale in ako jib še kdo ni dobil ali jih .še več potrebuje, naj se blagovoli takoj oglaaiti pri vodstvu društva. Program se bode v kratkcm sestavil in po dovrsenem tisku razpoalal. Gg. poverjeniki in posamični udje so prošeni, da se pridno vadijo, ker društvo potovalnega kapelnika še nima, Skrajni čas bode tudi za pobiranje let- nine. ki se naj od gg. poverjenikov in posamiSnih udov pošlje na vodstvo ,,Slov. pevskega društva" v Ptuji. Ptujski pevci aploh od vseh strani pričakujejo pevske in materijalne podporee, ker so tudi za naprej pripravljeni se pri narodnib alavnostih udeleževati in a svojimi bornimi inočmi priskočiti. Dobro bi bilo, ko bi gg. poverjeniki naznanili, koliko pevcev pride, da zamore slavnostui odbor priprave popolnoma izpolniti. Novi udje se zmiraj sprejemajo. Vodstvo ,,Slov. pevskega društva" v Ptuji. Z Bleda. (D v a spomenika.) V št. 24. ate omenili preklica, ki bi se nekaterim liatom spodobil, ki so prinesli veat o pokončanem apomeniku nemako kranjakega grofa in pesnika AuerspergGriina. Šel sem ga gledat in Vam poročam, kar sem videl. Na zapadni strani jezera, kjer ni nobene hiše blizo, je v pečino uzidana eden meter viaoka in pol metra široka plošča, na kateri beremo, da je na onem mestu omenjeni grof živel in peval. Po tem sledi majhen odlomček iz njegove peani o lepoti Bleškega jezera, ki nam pove\ da ai ne ve razložiti hrepenenja, katero ga prevzema v očigled take krasote. Spodaj stoji podpis posestnika jezerake vile ali poletne hišice, plemeaitega Rittmeyerja, ki je spominek omislil. Da bi bil kdo spominek razbijal ali ga oakrunil, o tem ni sledu na njem. — Na izhodni straui jezera, pod cerkvijo, kjer 8e največ naroda zbira, pa stoji lep, čveterooglat steber v spomin Franca Prešerna, najboljšega in v resnici duhovitega peanika slovenskega, ki je blizo Bleda, v dve uri oddaljeni vesi Vrba 1. 1800. rodil in od 1. 1849. iia pokopališču v prijaznem Kranju počiva od zemeljskega truda in trpljenja. Na stebru se ber6 na eni strani beaede: Dežela Kranjaka nima lepa'ga kraja, Ko je z okol'co ta podoba raja. Na nasprotni strani pa beremo: Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milše zvezde, kakor zdaj svetile. Spomenik, katerega ao ljubljanski rodoljubi omialili, je čedno z železom ograjen in res prava dika tukajšnemu božjemu vrtu — prelepemu jezerskemu pobrežju. Ob nedeljah in praznikib se vidi po jezeru vse polno, ne samo gospode, nego tudi domače slovenske mladine, ki prekrasne peani prepevajo. Posebno umetni pevci so fanti iz Gorjan, ki Mašekov ,,Otok bleški" in pa Vilharjevo pesem: ffPo jezeru" tako dovršeno lepo pojo, da jih je vsak tujec vesel, kjer koli se prikažejo. Srepež. Iz Ljubljane. (Velika skupščina) družbe sv. Cirila in Metoda bo na praznik teb. dveh njenih patronov 5. julija t. 1. Ob desetih dopoludne bo v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani v kapelici, sv. Cirilu in Metodu posvečeni, elovesna^ av. maša, Potem bo ob eaajstih. zborovaaje v Citalnici. Dnevui red: 1. Poročilo osaovnega odbora o aedanjera dražbeaem staaji; 2. račun o prejetih novcih; 3. volitev dražbeaega vodstva, aadzoraištva in razaodaištva, ter 4. razgovor o podružničaih nasvetih Vabijo se torej vsi, ki iraajo aa veliki skupščiai posvetovalao ia glasovalao pravico, toao: pokrovitelji, zaatopniki podrtižaic ia po adje dražbeaega vodstva, za zdaj oaaovnega odbora, k obilai udeležbi. Podružničai zaatopaiki smejo tadi aa mesto aebe pooblaščeaca izmed dražbeaikov poslati. — Ob eaem so aataaovljene podražaice opomiajajo, če katera šo nima stalnega aačelništva, aaj ga nemudoma izvoli ter si potem tudi zastopaika za veliko akapačiao izbere ia oboje precej družbeaeBia vodstva (oaaovaemu odbora) le-sem Bazuaai. Na vaakili 50 dražbenikov je 1 zastopnik. Osaovai odbor dražbe av. Cirila iaMetoda. Iz Spodnjega Doliča. (0 v o 1 i t v i.) Takajšaji občiaski zaatop, kateri ae da še »komaadirati" gosp. Pudniku, imel je 15. dae t. m. po avoji zapozajeni aavadi avojo eBoatraasko volitvo, katera je bila pa aamo v Vitaaja marljivo razglaJeua, v St. Florijaaa pa celo opaSčeaa. Ker je pa polovico občaaov valed tega postopaaja aeveda izoetala, bilo je mogoče aapovcdati le protest zoper izvolitev. Primoraai amo, vložiti ga zavoljo goropadnih reči, ki smo jih aboge reve morali v liberalnej 6letni dobi (Pnčaikovega aradovaBJa) pretrpeti. Dozdaj zapeljaai ia s ailo pritiakaai volilci pa ai aaj zapomflijo, da je njihov malik tudi v nemškem(!) Vitanja ob vao ,,korajžo", celo na straa potiaajea ia da je ediai Križaa, ki ju za občinako vodstvo zmožen, z delom že tadi preobložea. Pri aaa bi ae za aloveBakega kmeta amelo v srediai občiae in le sloveaako aradovati in zato bi se dalo tudi zdatao niaujšo p'ačo storiti tako, kakor se je pred časom znauega rogovileža godilo. Naj bi ae izvolil za žapaaa — mož, ae mevža. tafc, ki bode zaal v soglasja s avojimi avetovalci ia odborniki odločevati, ae pa za vsako maleakost. v trg hoditi plaakov Kzat. Ljabi Bog aam je dal paraet, da jo rabimo, ne pa do jo obešarao na klia.