SLOVENSKI SINDIKATI V LETU 1976
Vrsta odgovornih nalog
Sredi januarja je predsed-stvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije razprav-ljalo o dveh terriah, in sicer o tera, kaj so slovenski sindika-ti napravili lani in kakšne so njihove letošnje naloge. Potem, ko je svojo sodbo o obeh do-kumentih povedalo najprej predsedstvo, je koaec januar-ja dal svoje mnenje tudi re-publiški svet ZSS. Podobno kot predsesdstvo je tudi RS ocenil, da je bilo lansko delo slovenskih sindikatov uspešno, da je slonelo na sklepih 8. kon-gresa ZSS in da smo dosegli na
številndh   področjih   prav  lepe rezultate.
Vendar bi se slepdli, če bi mislili, da je bilo poslanstvo republiških sindikatov vselej us-pešno. V njihovem lanskem le-tu je bilo tudi veliko slabosti in pomanjkljdvosti. Med njimi velja predvsem omenibi dej-stvo, da sindikati še ne deluje-jo dovolj množično in da pre-nekatero akcijo zasnujejo in izpeljejo v preveč ozkem oko-lju. Te in še vrsto ostalih sla-bosti bo treba zato odpraviti v letošnjem delu. Še posebej za-to, ker čaka sinddkate obilica
nalog (v delovnem načrtu jih je kar 146) vse pa so v intere-su delavcev in bodo brez dvo-ma precej prispevale k ures-ničitvi takega njihovega polo-žaja, kot je opredeljen v usta-.vi.
Nobeni  nalogi  se ni moč odreči
V letošnjem delovnem na-firtu slovenskih sindikatov je torej približno toliko nalog kot lani. Toda, predsedstvo RS ZSS sodi, da se nobeni od teh na-log ni moč odreči, jo preložiti ali opustiti, kajti prav vse so
ˇ interesu delavca, yse pri&pe-vajo k uveljavljanju njegove samoupravne vloge, k utrjeva-nju njegovega družbenega ln ekonomskega položaja. • Bili bi v zmoti, Če bi si pred-stavljali, da je kljub obsež-nosti in dokajšnji celovitosti ta načrt popoln in zaključen. Daleč od tega. V republiških sindikatih namreč menijo, da bodo letos skušali dosledno spoštovati delovnl načrt, ven-dar bodo sočasno zagotovili tu-di aktualnost, svežino in akcij-sko delovanje s kratkoročnimi načrti.
Vseh naiog, ki Jetos čakajo slovenske sindikate seveda na omejenem prostoru ni mogoče našteti, skušali pa bomo posre-dovati le najbolj pomembne. V ospredju je vsekakor organiza-cija javne razprave o predlogu zakona  o združenem  delu,  kl
se bo, tako vse kaže, začela že ta ali prihodnji mesec. Sindika-ti bodo proučevali zakon v ne-posrednih samoupravnlh oko-ljih, spodbujali razvoj samoup-ravnih odnosov v temeljnih in drugih samoupravnih organiza-cijah ter tako vplivali na na-daljnji razvoj samoupravlja-nja v vseh okoljih in na vseh ravneh.
Prav tako bodo sindikatd po-budniki za organdzacijo javne razprave o srednjeročnem družbenoekonomskem razvaj-nem načrtu, predvsem s tež-njo, da bi delavci temeljito ob-vladali dohodkovne odnose in tako naposled le odločali o ce-lovitem dohodku, uresničevali svobodno menjavo dela in se na temelju dohodkovnih odno-sov v svoji temeljni organiza-ciji uspešneje interesno pove-zovali z drugirai TOZD.
Tretja, nič manj pomembna naloga je tvomo sodelovanje sindikatov na področju razpo-rejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Sindikati namreč ne namerava-jo opustiti svoje glavne strate-ške taktite, da je treba v sa-moupravne sporazume temelj-nih organizacij združenega de-la vgraditi določila, ki bodo da-la osebnim dohodkoin pravo veljavo in vrednost, pri čemer bodo morale temeljne organi-zacije s stimulatdvnejšimi me-rili zagotoviti ustrezen doho-dek po vloženem delu in spod-budifci večjo produktivnost de-la.
Opredelitj   življenjski   minimum delavca
Med osrednje letošnje nalo-ge slovenskih sindikatov sodi-jo seveda tudi tiste s področja družbenih dejavnosta, socialne politike, skratka vse, ki »izpri-čujejo« elemente družbenega standarda delavcev, torej od vzgoje, izobraževanja, otroške-ga varstva do stanovanjske po-ldtike.
Predvsem pa bi želeld opozo-riti na »posebno« nalogo sin-dikatov v njihovem letošnjem delovnem načrtu. Sindikati naj bi namreč z ostalimd odgovor-nimi dejavniki v Sloveniji sku-šali opredeliti življenjski mini-mum delavca in njegove dru-žine. Seveda to ne bo lahka na-loga, razveseljivo pa je dejstvo, da se bomo v republiki po dol-gah letih le zavzeto lotili vpra-šanja, življenjsko pomembnega za številne delavske družine.
Ugotavljanje življenjskega minimuma delavca In njegove družine bo sicer glavna nalo-ga na socialnem področju de-lovanja sindikatov, nd<5 manj pomembno pa ne bo tudi reše-vanje vprašanj v zvezi s samo-upravni organiziranjem potroš-nikov, izboljšanjem družbene prehrane delavcev, zlasti tople-ga obroka med delom.
Sindikati bodo naposled skupno z RK SZDL proučili učinke socialndh konfllktov in delovanja slvižb, ki so zara-di tako imenovanih »skupnih potreb delavca« in za katere delavci v svobodna menjavi združujejo sredstva. Gre za področje otroškega varstva, iz-obraževanja, poklicnega tismer-janja, zdravstvenega varstva, kulture, športa in organlzirane športne rekreacije ter oddiha.
Seveda je ta splet nalog glav-no strateško orožje slovenskih sinddkatov v boju za dosled-nejšo uveljavitev samoupravne vloge delavcev v združenem de-}u ter njegovega druzbenega in ekonomskega položaja »Pake-tu« 146 nalog BS ZSS naj bi se s svojimi delovnimi načrti pridružili tudi obftinski sveti in osnovne organizacije sindika-ta, skratka sindikati na vseh ravneh svojega delovanja, zla-sti še, ker so ravno prejšnji mesec zaključili letne konfe^ rence in skupšftine, na katerih sp kritično ocenili lansko delo ih uspešnost sindikalnega de-lovanja v svojih sreddnah, s sprejetimi delovnimi nafirtl za letos pa naj bi prispevali svoj delež k uspe&nerau izpolnjevan nju nalog, ki so jih sprejeli sa* mi in republišlsi sdndikalni vrh
                I. V.