— 8 — Pri božičnem dre-jjgg^} vescu. S?5jK ri nadučiteljevih so imeli kakor vsako leto tako fvtfj^ tudi letos božično drevesce. Najtežje ga je ~Q&Z\A' čakala petletna Milica. Že tedne preje je iz- ispigKfr praševala mamo in ateka, kedaj da bode svcti Jffijffljjf večer, ko ji prinese božje Dete kak lep dar. PJJJBJE Ko je manjkalo še samo deset dni. računila tsBRvJ* !e vsa'< ^an P° večkrat na prste. Pa tudi SfRpre molila je vsak večer ter prosila Jezuščka, naj «l5QBL ji prinese razen igrač tudi tablico in črtalnik. Že tako je rada kaj Cečkala po papirju. Kar je dobila v roko, vse je počrtala s svinčnikom, tako da so morali pred njo skrivati vsak čist papir. Prihodnje leto pa jame hoditi v šolo in prav rada bi se že preje kaj nauCila. Atek ji bode gotovo rad pokazal, o lem je bila prepričana. Saj jo ima tako rad; da, še skoro rajši jo ima kakor pa triletnegfa bratca Milka. No, končno je vendarle napoiil tolikanj zaželeni sveti večer. Komaj se je zmračilo, že je hotela iti Milica v drugo sobo, kjer je navadno stalo vsako !eto bo-žično drevesce, odkar je Milica pomnila. Pajoj! vrata so bila zaprta. Vsa žalostna se vrne k mami v kuhinjo, kjer je ravno pripravljala večerjo. -Mama, vrata so zaprta!" In pokazala je z roko proti drugi sobi. ,Saj morajo biti zaprta nocoj, ker pridejo Jezu-Sčkovi angelci ter pripravijo božično drevesce z darili. Nihče iih nc sme motiti." ,,Pa kaj kmalu pridejo?'' ..Kmalu, kmalu: le malo potrpi.*-Milica bi bila tako rada videla, kako prineso an-grlci božično drevesce in darila. Mislila si je. kako lepi morajo bili. Zlatorumeni kodrasti laski jini padajo na čelo in ramena. Opravljeni so v lepa snežnobela obla-čila. Na nogah imajo zlate Cevljičke, privezane s pisanim trakom. Z obraza pa jim seva nebeška miloba. Prav — 10 — lak je angel na podobi pri Miličini postelji. Vsak večer ga je dolgo gledala, ko se mu je priporočala v varslvo. In potem je vselej tako brezskrbno zaspala; saj je ve-dela, da jo čuva on, njen angel varih! Zjutraj se je prebudila in se vselej zahvalila angelu varihu, da jo je čuval lo noč. Priporočila se mu je pa ludi še za po-dnevi. Vsakokrat je pa sklenila ročice in uprla oči v njegovo podobo. Včasih je bila tako zalopljena v tistega angela variha, da je 5e pozabila na molitev. — KakSni morajo biti še-le pravi angeli. ki pridejo naravnost iz nebes! Kako bi prišla v ono sobo, da bi jih videla? Pa ji pade v glavo, da se pride v listo sobo tudi s hodnika. Zato se liitro izmuzne iz kuhinje ter gre na hodnik. Prav nič je ni bilo strah, dasi je bila tema. Ob steni tiplje ter gre dalje. dokler ne pride do vrat. Ondi išče z roko kljuke. Komaj jo najde, že pritisne prav nalahko. Pa tudi ta vrata so bila zaprla. Skoro na jok ji je bilo, ko se je vrnila v kuhinjo k materi. ..Tudi ta vrata so zaprta. Vse zaklenjeno. Kdo je pa zaklenil, mamika?" -Kako si nadležna. Saj sem že rekla, da hočejo biti angeli sami in nam skrivaj pripraviti daril božjega Oeteta." ,Pa pridejo kmalu po večerjir" ,Kmalu." Milica je odšla v prvo sobo. kjer je pestunja va-rovala Milka. Obema je povedala, da so angelci že zaklenili vrala in pridejo z drevescem in darili lakoj po večerji. Nato pride atck v sobo. Sedli so k večerji. Milici ni bilo nocoj za večerjo. Pripovedovala je ateku, kako da je hotela iti gledat angelce, pa so bila vrata zaprta. Izpraševala je še to in ono, na kar ji je moral atek odgovarjati. Po večerji je stala Milica pri vratih ter nastavljala ulio, da bi vsaj kaj slišala, če že ne more videti. Pa ludi slišala ni ničesar. Ko tako posluša, sc naenkrat zasveli luč iz one sobe spodaj pri vralih skozi malo špranjo. - 11 — ,So že tu, so že tu!" je veselo zaklicala ter hilela materi povedat v kuhinjo, kjer je bil slučajno ludi atek. .Pojdimo, pojdimo, atek; v sobi se že sveti, videla sem skozi špranjo!" ,,Tako? — No, pa gremo.- ,,Pa tiho odpri vrata, atek: morda bomo še videli kakega angelčka, ki je pri drevescu. Tiho!" je šepetala Milica. nSaj so že sami angelei odklenili." Atek je prav počasi in tiho odpiral vrata. Vsi so bili tako tiho, da si še skoro dihati niso upali. Najbolj seveda Milica, ki se je držala atkove suknje, da bi prva zagledala angelčka. Že je pomolila glavo v sobo, kar je zakričal Milko na materinih rokah: .Luč, luč!' Milica ga je tako nevoljno pogledala, kakor še nikdar ne. Zdelo se ji je. da je nekaj zašumelo, ko je Milko zakričal. Prepričana je bila, da je bil gotovo angelček. ki je pa odletel, začuvši Milkav glas. Posebno je bila še o tem uverjena, ko je videla pozneje na drevesu dve še neprižgani sveči. Angclček bi bil go-tovo sam prižigal sveCi. Pa ti ta Milko zakriči in ga prepodi! ..So že 5li-, reče alek ter stopi k drevesu. Milica je hotela ravno kregati bratca. A ko zagleda krasno božično drevesce, pozabi tudi na svojo jezico. Kar molče je obstala in glcdala s svojirni svetlimi očmi to lepoto. Ličeca so ji lahno zardevala in nehote je hitreje dihala. Nekaj trenutkov so vsi molčali in strmeli v božično drevesce. Bilo pa je tudi res krasno božično drevo I Konec belo pogrnjene mize je stala precej velika jelka, ki je segala skoro do stropa. Na njej je viselo vse polno raznovrstnih stvari, ki so bile deloma zavite v svetli kovinski papir. Celo temnozeleno drevo pa so prepletale srebrno in zlato se bliščeče nili. Vrhu dre-vesa. na katerem je plapolalo toliko lučic, pa je stal velik angel ter držal v rokah napis: ,Slava Bogu na višavah!" — Najpreje se oglasi mali Milko v materinem na-ročju. Obrazek se mu je smehljal in stezal je ročice k drevesu. ,,Kako lepo drevesce je nam poslal letos Jezu-šček!" pravi Milica. ,Pa tu na mizi je tudi še nekaj". reče atek in pokaže na kupček z ovitkom. Sedaj se ozro vsi na mizo. Božično drevo je raztezalo svoje veje tudi nad mizo. Pod vejami pa je res ležalo nekaj daril lepo zavitih v papir in preve-zanih z rdečim trakom. Na vsakem zavitku pa je bilo zapisano eno ime: Milici, Milku, ateku. mamici in dekli Kati. Milica je dobila največji zavitek. Komaj ga je držala v roki. Takoj ga zopet položi na mizo ter ga odmota. Obraz ji je zažarel od veselja, ko je videla take lepe darove. Tu so bili črni kakor sukno mehki čeveljčki. Drugi dan jih jc pomerila, in bili so ji po-polnoma prav. V velikem papirju je bil zavit precej velik kodrast psiček črne barve z belim trakom krog vratu. ,Naš čuvaj, na5 čuvaj!" je kričala Milica in vsem kazala psička. Nadučiteljevi so imeli namreč preje kodrastega psa tudi črne barve. Milica ga je imela posebno rada. Ure in ure se je včasih igrala ž njirn v sobi, na hod-niku, ali na vrtu. Vlekla ga je za ušesa. za gobec ali za rep: pa nikdar ji ni nič storil. Včasib ga je tepla, drugič zopel božala, a čuvaj jo je samo gledal tako, kakor bi ji hotel kaj povedati. Pred par meseci pa je obote\ in pogini^. MiVid je b\\o prav hudo za njim. Zato se je tako razveselila tega psička in mu dala takoj ime Suvaj. Prav na dnu velikega zavitka pa je dobila razen slaščic tudi tablico in nekaj črlalnikov. Tudi tega je tako želela, in res dobila. Tisti večer je še dolgo bdela Milica. Gledala je božično drevesce in preštevala, kaj bode še vse dobila z drevesca, kadar bodo vzeli vse le okraske i njega. Tudi svoja darila je še pregledovala pri mizi. Naposled je pa zadremala kar pri mizi. Pred seboj je imeia tabiico, čevljičke. čuvaja in 5e druge stvari, kar ji je bil poslal letos Jezušček. — Spravili so jo v posteljo, '-.¦-'¦- — 13 — " ¦ ¦ ¦ " kamor je vzela vse darove. Nekaj časa jih je držala še v naročju, potem pa je Irdno zaspala. Atek ji je vzel, da bi česa ne potrla v spanju. in je dejal vse poleg njene posteljice na slol. Tako zadovoljna in srečna je redkokedaj zaspala Milica. Še v spanju sc je držala na smeh. Drugi dan je nekoliko pozneje vstala. Ozrla se je na stol in videla vsa darila. SpomnNa se je, koliko lepih stvari je dobila. Ker se je bila snoči pozabila zahvaliti božjemu Detetu za vse te lepe stvari, zato je danes to tolikanj bolj goreče slorila. In kaj počne sedaj Milica? Nato bi vam skoro težko odgovoril. Preje ste jo vedno lahko videli v kuhinji, na hodniku ali zunaj; tekala je seminlja, igrala se in popevala, da jo je bilo res veselje gledati. Sedaj pa sedi največ v sobi pri tisti mizi, poleg katere sloji še božično drevesce, ravno tako obloženo z vsemi darovi, kakor na sveti večer. Pred seboj ima tablico, v roki črtalnik: na mizi pa stoji pred njo čuvaj. Veste, pravi, da ga hoče narisati. Res je napravila že večkrat na tablico nekake čačke. Pa'kdo bi izpoznal v teh črtah čuvaja! Menda bi se sam čuvaj ustrašil, če bi videl, kako ga je narisala Milica. Če pa njo vprašale. pa vam takoj pokaže na sliki — na svoji seveda — kje ima glavo, ušesa, oči, gobec, noge, život ali rep. Če ji pa pravite, da ni dobro, takoj vse zbriše, pa zopet riše od začetka. Bog zna kolikrat ga je že zbrisala pa zopet napravila v teh praznikih! Enkrat se ji bode menda že posrečilo. Vsak začetek je pač težak. Kompoljski