FRANC LOČNIŠKAR ga ko košček kruha, malo pšena ali kaJ Podobnega, kar laže utrpe kot denar Zato ni Marička nikoii POTOVKA MARIČKA IN NJENA KOZA brezposelna. Živali nima druge pri hiši kot ne- Tam za vasjo itna svojo revno kaj kokoši in navihano kozo Maco. kočo potovka Marička. Hiša je po- Pravijo, da zna Maca vse, samo go- krita s slamo in streha kaže na več voriti še ne. krajih gola rebra. Kdo pa naj bi jo Kadar gre Marička od doma, vr- tudi popravljal? Marička prebiva že kozi v hlevček vejnik ali sena sama v hišici in pravi, da je zanjo in žival je zadovoljna ter potrpež- vse dobro. »Dokler bom živela, bo Ijivo čaka, da se gospodinia vrne. stala tudi koča, po moji smrti se pa Koza ji daje mleka, kolikor ga rabi lahko podere«, pravi sosedu, če jo Marička zase, zraven pa še gnoj za spomni na to ali ono popravilo. vrtiček na koncu hiše in vsako po- Sicer pa Marička tudi časa nima. mlad po dva neizrečeno prijazna Dan za dnem je na poti. V mesto kozlička. Brez koze Marička ne mo- nosi jajca, maslo, zelenjavo, sploh re živeti, pravi, da bi se ne imela vse, kar ji nalože gospodinje. Iz s kom pomeniti, ko pride domov. mesta pa prinaša gospodinjam, Rastoča stiska za denar je hudo kar ji naroče. In to tako pašteno, prizadela tudi potovko Maričko. da ima vedno dovolj naročil. Zato Kupčija je zacela pešati in dohod- mora večkrat vzeti ročni voziček, ki so postajali vedno bolj pičli. Ko- sicer bi ne zmogla takih bremen. maj se je še izplačalo voziti blago Marička je zadovoljna s skrom- na trg. Mestne gospodinje so po- nim dobičkom in od gospodinj ne stajale od dne do dne bolj trde pri zahteva za razne usluge nič druge- kupčiji. Marička je le stežka še 135 zaslužila za boren kruhek, a kje so me vrečico in ker ni vedela za bolj- pa drugi stroški, ki jih ima vsak šo shrambo, skoči pri zadinjih vra- človek. tih v hlevček, kjer je gospodarila Nekega dne se je vračala Mari- koza Maca. Vrže ji vrečico na seno čka s trga prav slabe volje. Doide v jasli in odhiti spet v hišo. jo neznana ženska in šli sta skupaj. Finančna stražnika sta vstopila Obe zgovorni, sta tožili o revščini medtem v vežo. Pozvala sta Mari- današnjih dni. Ko sta bili že prav čkO) da jima pokaže vse prostore bhzu Maričkmega doma, pravi ne- in odpre vsa vrata. Brskala sta po znanka: »Slišite, mati. Jaz bi vam skrinjah, omarah, predalih, poste- prav rada pomagala, samo stvar je \^ policah, celo poveznjene lonce zelo zaupna Noben človek bi ne sta vzdigovala in pregledala tudi smel tega vedeti.« denarnico. Marički je postajalo kar »Samo, če je pošteno«, podvomi vroče in hvalila je na tihem Boga, Marička. da jo je očuval nesreče. »O, pošteno pa pošteno. Čisto Našla nista nič in se opravičila: navadna kupčija, le financi ne sme »Saj veva, da ste pošteni in da vas priti na uho. Veste — pri saharinu hudobni jeziki le obrekujejo zaradi se precej zasluži...« saharina. Pa z Bogotn, mati.« Marički je bila zadeva s sahari- »Z Bogom,gospoda«,je kar vzdih- nom že znana. Vendar je malo ne- nila Marička, tako je bila zbegana zaupno gledala neznanko. spričo takega obiska. »Le skorajžite se. Jaz ga vam ta- Še je malo počakala, če bi se koj lahko dam.« moža postave le povrnila. In že je molela Marički nekaj za- Ko je videla, da jih ne bo več vojčkov. nazaj, je najprej sklenila, da bo to Pogodili sta se za ceno in tako zadnJa vrečka, ki jo še razpeča. Šla je zašla Marička skoro nehote na Je h kozi' da bl Šrešno blago pre' prepovedano pot. nesla drugam. Skrivna kupčija je kar dobro cve- Gleda' fCe ~ v'ečke nikjer Ma- tela. Ona neznanka je Maričko stal- ca J° zvedavo gleda m se sumljivo no zalagala s prepovedanim bla- obhzuje. Maricka ne more verjeti. gom, ta ga je pa razpečavala okrog Prei?ce vse kote' a vrecke ni ln znanih gospodinj. Zaslužek ni bil je m*, ... .. , ... slab in Marička je bila kar zado- Hudl Jezikl PravlJ°- daJe ^3"' voljna, da je našla nov vir dohod- čka v tem dvomu kozo Maco °°" Itov liznila po gobčku in da je imela Zgodilo pa se je nekaj nepričako- Maca Šobček neizrečeno sladek ... vanega. Neko jutro, ko se je potov- Pravijo tudi, da je Marička tako- ka ravno odpravljala po prepove- le vzdihnila: »Hvala Bogu in tebi, dani kupčiji, opazi skozi okno, ka- Maca, da si blago tako dobro skri- ko jo mahata dva finančna straž- la. Ne bom te tepla, saj si bolj pa- nika naravnost proti njeni koči. metna in previdna ko jaz in še slaj- Maričko je zaskrbelo, kaj bo. Slu- še mleko boš imela P°slei • • •* tila je nevarnost in nesrečo. Vre- Marička pa je s tem dnem res čico prepovedanega blaga je že prenehala kupčevati s prepoveda- imela v torbici za denar. Hitro vza- nim blagom. 136