D'?tnra pavšalirana!
Štev. 9 Izhaja vsako soboto. Novo mesto, dne 30. julija 1921. Posamezna številka K 160 Leto I.
Oglasi: Va strani K 750'—, V* K 380-—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanja popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Šedanjost“.
Ponovna zmaga SLS
v največji občini v Sloveniji.
Končno so tudi šmihel-stopiške volitve zapečatene s popolno zmago SLS. Mi smo bili zadovoljni s prvotnim rezultatom in smo z mirno vestjo pričakovali novih volitev, katere so v korist komunistov izzvali samostojneži s svojo pritožbo. Vsa besna agitacija nasprotnikov ni omajala značajnih naših volilcev. Samostojneški poslanci Kušar, Urek, Majcen in drugi so dosegli edinole oslabljenje lastne stranki; v korist komunistov, proti katerim ob vsaki priliki v svojem centralističnem besnili! bljujejo ogenj in žveplo.
Če bi število glasov, ki so jih dobile v občini Šmfhel-Stopiče posamezne stranke pri državnozborskih volitvah, odločevalo za razdelitev mandatov občinskih odbornikov, bi dobila SKS 22 odbornikov, SLS 7 in komunisti 3 odbornike. Iz tega sledi, da je SLS s svojimi krščanskimi uačelj in z odločnim bojem za avtonomijo Slovenije nadvse sijajno napredovala v razmeroma kratkem času. ker je že pri prvih volitvah prodrla z IB odborniki, dočim so samostojneži s podporo liberalcev in komunistov komaj dosegli spraviti skupaj 14 odbornikov.
Dasi so potekli komaj trije tedni od sprejetja centralistične ustave in • se veliko števiio volilcev niti ne zaveda izdajstva samostojnežev in zlih posledic tega izdajstva za ljudstvo, je SLS, tudi pri drugih občinskih vdlitvah številčno napredovala. V Šmihelu je n. pr. naša stranka skoraj v enakem razmerju s samostoj-nefci, katerih glavni liberalni štab je v Kandiji. SKS pa je pri dingih občinskih volitvah pala kar za dva odbornika.
•Dasi 'je komunistična st.i'anka od državnozborskih volitev znatno nazadovala v šmihel-štopiski občini, je vendar število njenih'volilcev tspvičp prisiljene neaktivnosti te stranke vredno, da se zabeleži kot poučno'dejstvo, :da 'se ideje pribijajo le z idejo, rte pa z" nasiljem;
Ideja krščanskega socializma.'in ireVsko-nravna načela 'riašb stranke so riejirmnag-’ 'ljiva. Trdribrno sreči'"kVoni jo j)psaViiezniki, toda celota ostariš'Vres^rbinerijeriši'7ii pre) ali slejse zo^-'pb.^žpiie; zIdstno močp}' nad Vse -'ostal#.* wefcna&ln«ii' 'slranfce pa so kot/' mrihe' ino^neVnl^e ali’ pi> nkeiij; ki .tfeiftfrriorvV^fta^ol^, V,a’;'^b]^Va zapušča \Č 'fiifn ad' in	'‘do-
kaz temu najbolje služijo propadajoče stranke v Sloveniji.
Slava in čast zavednim volilcem SLS! Sedaj pa z nOvim poletom in z živim navdušenjem na delo za ljudstvo, ker le tako vršite svoje dolžnosti napram stranki, kateri ste izročili nsodo svoje občine! Občinski odborniki SLS naj se zavedajo, da je le v njihovem složnem delovanju blagostanje in uspeh njihove občine!
fltflilorad Draškovič.
Ni še preteklo leto dni po nagli smrti zborničnega predsednika dr. Pavloviča in že imamo sedem pogrebov na državne stroške. Vojvoda Mišič je sicer bolehal nekaj časa in je umrl v sanatoriju, dočim so Pavlovič, Stojanovič, Vesnič in Jovanovič umrli nagle smrti, oba Draškoviča pa sta bila umorjena: prvi pri Mladenovcn v Srbiji, drugi pa v Delnicah na Hrvat-skem. — Ta gola in zgovorna dejstva dajo mnogo misliti. Ona so odsev našega političnega stanja: mnogo je gnjilega v državi Danski — .
Milorad Draškovič je bival na dopustu v delniškem letovišču s svojo družino. Dne 21. t. m. ga je s samokresom ustrelil mizarski pomočnik Aliagič. Zadet v srce je takoj-i&dihnil. —
V duhu gledam notranjega ministra Draškoviča, ko ob splošni pozornosti cele zbornice vstane in odgovarja na interpelacijo 'komunističnih poslancev radi „ob-znane“, s katero je bilo na stotisoče državljanov stavljenih izven zakona. Viso-korastel kot jelka je v tem trenutku bil še .večji. Edino oko se mn je iskrilo, dočim mu je trepalnica nad drugo prazno očesno votlino nervozno trepetala, sicer pa je telo ostalo mirno ih dostojanstveno. (Že v rani mladosti je sošolec oslepil na enem očesu.) Govoril je s prepričanjem, govorjl kot minister; kot ravnatelj Prometne banke, govoril je 'skratka kot zagovornik kapitalističnega družabivega^reda. Y svojem skorKj ttinffiftui “govorn' (govoril trikrat) je poskušal zbrati čini Več"obtežilnega ' gradiva'‘proti komunistohi. vendar s6''objektivni' (ičenjevalcf pi^itkovali ravrio od g. DraškovjRfa- rifanj besed iti več pozitiv-' ' hrti dejslW.t - Sledil. ')p potem pVVi. jn drogi at«jnt.&{.-.na rijegoto) ..<jšel>o:' .
V‘ sVoje/m .klubn ^"Dra^o^ii^zakV^aJ.. zmerhejšo smno ^VcUj^Ibii^v<.ic\u.V', teii). sniišlu je liif'zasnovati tU(fi''‘trj^ov’ gbvor
v Zagrebu. Ureditev monarhije je zanj obstojala le v vprašanju plemenske in razredne 'nadmoČnosti v državi. Ko se mu ni posrečilo potisniti Pribičeviča v ozadje ter tako pridobiti glavni del radikalcev in demokratov pod Pašičevim okriljem za zmerno politiko napram Slovencem in Hrvatom, se je umaknil. Zmagal je demon
—	Pribičevič, dočim je Draškovič padel kot — mučenik.
Glede atentata samega je naše stali.šče ki je tudi stališče pristašev krščanske morale in večno vel javnih načel katoliške cerkve, popolnoma jasno. Mi obsojamo vsako nasilje tudi tedaj, če to nasilje vrši država, družba ali kdorkoli v kakršenkoli namen. Ravno tako obsojamo tudi atentate in atentatorje brez ozira na pobude, ki so vodile zločinčevo roko. Zato popolnoma odobravamo pisavo liberalne celjske „Nove I)obe“ v tem oziru, ko pravi: Ljudje, ki udejstvujejo politične princirite z umori, so navadna sodrga, s katero je treba postopati kakor z navadnimi morilci in roparji ali pa še huje.“ Pustimo na strani vprašanja v koliko ta sodrga opravičuje svoje zločine z neznosnim stanjem, katero 'je v državo nvela policaj demokracij a. Če se celjska „Nova Doba“ zares iskreno postavlja na to edino pravilno stališče, tla so vsi atentatorji navadna sodrga je v isti sapi že obsodila tudi sokolsko organizacijo, ki je izposlovala in priredila slavnosten prenos kosti dveh atentatorjev iz Češke v Sarajevo, kjer so bile z veliko slovesnostjo in z mnogobrojno sokolsko udeležbo pokopane kot kosti idejnih mučenikov. To se pravi vzgajati atentatorje in ustvarjati mučenike za neko idejo, katerih vsaka ima svoje pristaše in nasprotnike. Zato*pozdravljamo „Novo Dobo“, da je tako možato nastopila proti atentatorski sodrgi sploh, dasi je vedela, da bo s -tem nemilo zadela — t sokolsko organizacijo in idejo plemenskega šovinizma v enem delu. jugoslovanskega naroda. Zadela pa je tudi tiste, ki ukazujejo proslavljati atentatorje :po šolali.
Dopiši* .
: lz 'Stopič v ■netijo jo je k /natiri 'priv mahal samostojen . 'p&l. Majini5.'." V jpVjJtu-. sv/o]e£a obra#'^.' .je. . trudil #VQpHQfiti4 . St<ipčjui£ n %M<?ti ’ svoje.; stranke; T<o.A&: Stopcanj	piiiiim	ugovarjali.. O
dr. Korošču je' trdil' da |e tikova!’z'jajcj
in druge take laži. o katerih so ce.lo samostojneži prepričani, da so laži. Branil je kancelparagraf in se pritoževal, češ, da samostojneži ne dobe odveze pri spovedi. Naši so mn klicali, da se sovražnikom vere in cerkve sploli ne sme dajati odveze, ker se ne kesajo svojih grehov. Nazadnje je priporočal moža, kateremu zaupajo in tega so si vrli Stopičani že odbrali. — Za Majcenom je govoril znani also — Malovič iz Novega mesta. V glavnem je obdeloval samega sebe in svoj značaj, ko je trdil, da je bil že pri vseh strankah, največ „profita" pa ima pri samostojni. Posebno so mu kimali njegovi Spodnje-Težkulani in Žagarjev. Zavednim Stop-čanom se čudimo, da nosijo svoje težko prislužene krajcarje v to hišo, saj vendar vidijo kam se nagibljejo Žagari. — Le razsodnosti naših ljndij se ima Majcen zahvaliti, da ni odnesel kakšne hruške v spomin. Volitve so se vršile pod strokovnim vodstvom samega Vedernjaka. Pravijo, da je že prej obletal vse hleve in zaplenil vse kozje - „frnikule“, pri volitvah pa je še vihal nos pri vsakem volilcu, če je kaj kozjega duha pri njem in razširjal prste. Zdaj se že ne bo več pritoževal radi kozjih krogljic, ker so ga volilne krogljiče naučile tudi kozjih molitvic. — No. za rezultat volitev in našo zmago pa itak veste.	Bog	živi!
Iz Št, Jerneja. Na Veliki Šmaren bomo pri nas imeli romarski shod v Novem Lurdu k Materi božji. Kdor le more naj pohiti k tej romarski pobožnosti!
Iz Metlike. V nedeljo 17. t. m. smo osnovali v Metliki orlovski odsek. Sijajna orlovska prireditev v Črnomlju je fante navdušilo in sami so zaprosili, da se ne-kdauji odlični metliški odsek obnovi. Fantje,
Spomini.
Bilo je marca meseca 1. 1848. Množice ljudstva so vrele po ljubljanskih ulicah in valovile <na Kongresnem trgu veselega obraza, kajti — svoboda je zasvetila narodom. Praznovali so rešitev izpod Metternichovega absolutističnega jarma. Cesar je dovolil tiskovno svobodo in ustavo. Po mestu je korakala narodna bramba. v Šentklavžu pa se je pela slovesna zahvalna maša. Dne 30. marca 1848 se je zbrala v Framkobrodu »pripravljajoča skupščina"1, da se posvetuje o ustanovnih osnovah, ali se naj ustanovi monarhija ali republika. — Svitali so se obrisi, »zjedinjene 81 o ve n i j e“, in dne 29. marca je sprožil dr. J. Bleiweis na javnem in važnem mestu* temeljno zahtevo slovenskega programa: z j e dinje n j e slovenskih pokrajin v jdd.no npravno celoto pod nazivom „k r a} j e v i n e Slo v e n i j a*. Država naj bi se osnovala po narodnostih v »zavezno državo1*. Novo osnovane
le glejte, da bodete vredni nasledniki svojih prednikov. To bo zahtevalo zlasti od začetka mnogo truda, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Zato pa vam bodo uspehi v toliko večje veselje. — Oglasilo se je za enkrat 45 čvrstih fantov, pripravljajo pa se še vedno novi. Zanimanje je veliko in to ne samo od naše strani. Da tudi od nasprotne, je dokazal učitelj N. čigar imena iz usmiljenja ta pot ne objavimo.
O	njegovih opombah na fante, ki so šli k zborovanju, so se fantje izrazili, da so neslane. Upravičen smeh pa je izzvalo, ko je neki naš navdušen fant izjavil, da ga je g. učitelj poslal — špijonirat. Vi g. učitelj hočete biti vmes naroden delavec. Zato pa Vam nekaj svetujemo, kar si dobro utisnite v spomin. Vi ste Goričan. Glejte na Goriškem rabijo mnogo narodnih delavcev. Ali Vi ne slišite in ne berete klicov bratov izpod ital. jarma, ki zovejo zlasti svoje učitelje domov, narod reševat? Če Vam je pa le za komoduost, lastne osebe, če je Vaša domovina le tam, kjer Vam je dobro, no potem boste pa po načelih, ki se jih do sedaj držite, ostali tu.
Iz Zaplaza. Dolenjci! Po sedmih letih se zopet sestanemo na Zaplazu, kjer se v nedeljo 31. julija t. 1. vrši velik liud-ski orlovski tabor. Pri sv. maši bo pel mogočen pevski zbor, po maši pa bodo nastopili razni govorniki, ki nam bodo mnogo lepega in koristnega povedali. Nato pa bo popoldne orlovska telovadba, za godbo pa bodo skrbeli naši vrli godci iz Višnje gore. Tudi fotograf bo navzoč in vsi udeleženci se bodo slikali. Za jed in pijačo bo preskrbljeno. Še mnogo več kot to pa je vredno, da se tam v goreči molitvi poklonimo Materi božji zaplaški. Dolenjci! udeležite se v obilnem številu.
dežele morajo imeti vsaka / zase svojo lastno vlado; za vse domače zadeve, svoj deželni zbor. Na Dunaju pa naj bo osrednje ministrstvo za oskrbovanje vnanjih državnih opravil s tujimi deželami, vojnih in denarstvenih zadev, trgovine in kupčije. Na Dunaju bodi državni zbor, h kteremu naj pridejo poslanci posameznih dežel. Prišla je revolucija oktobra 1848. Windisch-graetz in Jelačič sta zatrla revolucijo na Dunaju, dne 2. decembra 1848 se je cesar Ferdinand 1. odpovedal vladanju in žezlo , izročil svojemu nečaku Francu Jožefu I. Prišli se Schwarzenberg, grof Stadion in Bach. Ta vlada je zastopala centralizovano Avstrijo. (Taka je, pač vsaka nasilniška vlada. Op. ur.) Državni zbor v Kromerižu je pričel zborovati 22< novembra 1848. Med dragim se je. posvetoval tudi o načrtu ustave** — Dne 5. marca 1849 naznani Feifalik državnemu zboru, daje -odbor dovršil <voje. imenitno delo; slovesno so vetopiji odborniki, (ličili so jim prša trakovi z novimi barvami Avstrije.
Iz Adlešič. Minulo soboto 16. t. m. smo dobili iz ljubljanske zvonarne nov bronasti zvon za našo župno cerkev, ki tehta 256 kg in stane z vsemi stroški vred domu postavljen do 40.000 K. Zdaj imamo vsaj dva zvona. Za nove zvonove so nam poslali naši Amerikanci do zdaj 56.245 K, doma pa smo nabrali do 5.000 K.
Strni so pri nas letos še precej dobro obrodile, kakor že nekaj let ne. Žal pa, da so pšenice močno uničevale miši, katerih je letos nenavadno veliko po poljih, posebno po njivah bliže host. Na nekaterih njivah so vničele eno tretjino pridelka.
Pri nas smo imeli do zdaj hudo vročino in sušo, vsaj nismo dobili izdatnega dežja od 22. jun. Po nekaterih njivah se je bil že posušil krompir in fižol, deloma tudi turšica. V torek pop. smo dobili šele čez 4 tedne nekaj dežja, pa ne toliko, da bi se dalo orati. Tudi sinoči smo imeli hud naliv, pa vendar še ni dosti namočilo. Prve krme je bilo letos pri nas malo, a otave, kakor kaže, ne bo nič. Tudi paše ni skoraj nič. Kako vročino smo imeli, kaže tudi to, da je imela Kulpa 18. t. m. 28 O topline, a včeraj 26 C.
Zgodovina vrtov.
Vrtnarstvo se je šele pozno razvilo iz poljedelstva. Najbolj se je vrtnarstvo razvijalo in širilo na Kitajskem, v Jndiji, Moro-potamiji in Egiptu. Kitajska je nastala kot poljedelska država, kjer je bil kmet največji gospod; vojak je bil spoštovan. Kitajski cesar je bil prvi kmet; sam je oral, sejal in obdeloval svoje polje, od katerega se je preživljal. Ob raznih slavnostih, ko so prihajali k njemu visoki kmetje — dostojanstveniki in zastopniki
Vesel krik je odgovarjal sporočilu, in zbor je sklenil, da se prične 15. marca razprava o tem ustavnem načrtu. Toda prišlo je drugače državni zbor se je polagoma zameril višjim krogom. Že 14 dec 1848 je zahteval Windiscbgraetz razpust zboru in oktrovanje ustave, z omejeno tiskovno svobodo, brez pravice udruževanja. (Obznana.) Ko je bila vlada gotova s svojimi varnostnimi pripravami, v smislu obznan, je poslala nekaj vojakov v Kro-meriž, kamor je 6. marca 1849 prišel tudi Stadion, pozval k sebi najodličnejše poslance in jim povedal, da je cesar velel razpustiti državni zbor in oktrovati ustavo. Zjutraj 7. marca so zasedli vojaki vhod zborniee. — Najbolj očrjeni poslanci so hitro zbežali. — Oktrovana ustava je bila dete centralističnih očetov. (Tu se vidi komu v korist je centralizem! — Op. ur.) <Dne 14. marca je bila sicer Ljubljana razseljena, zajedno je pa bilo vojaštvo v pripravnosti po vojašnicah, straže pomnožene, policija na nogah. Dne 15. marca
tujih držav, posebno pa ob vsakoletni spomladanski slavnosti, se je cesar potrudil, da je njegovo polje bilo čim lepše. Pridno je izbiral razne plemenite rastline in cvetice, jih negoval in obrezoval, trebil in umetno presajal ter se je tako razvilo vrtnarstvo. Sedaj gledajo kronane glave na lepe konje in vojake, prej pa se je strogo pazilo na lepoto polja in njiv. Že več kot 2000 let. je Kitajska kulturna država in njena 'knltnrn izviraj iz poljedelstva.
Iz Kitajske je k nam prenesena špinača, meloni, bob, grah, žefran, laški orehki itd. — Za Kitajsko in s pomočjo Kitajcev se je začela razvijati šele pozneje Japonska kot poljedelska država in danes je Japonska dosegla naj višjo stopnjo poljedelskega razvoja, ker je podlaga vsemu
—	kmet. Najlepši vrtovi so na Japonskem in narodna dolžnost je za Japonca gojiti cvetje in umetno vrtnarstvo. Sam japonski cesar ima v svojem grbu krizantemo, naj-priljubljenejšo japonsko cvetlico. Kot višek umetnega vrtnarstva so mali vrtički, kjer se goji sadno drevje^ Na umeten način ostane n. p. višnja tako majhna, da se jo lahko goji v loncu na oknu tudi sto let, pa nikdar ne zraste, pač pa rodi sad kot vsako drugo drevo.
Istotako je tudi v Egiptu vrtnarstvo zelo slovelo. Razni zgodovinski spomeniki nam dokazujejo o razkošnih vrtovih, o sadjereji in lepih parkih in drevoredih.
Prvotno se je gojilo samo domače sadno drevje kot n. pr. rožiči, datlji, granatna jabolka, smokve itd., pozneje pa je iz Sirije prišla oliva, iz Kavkaza jablana, hruška in breskva, potem topoli, platani.^lipa jesen in lovor. Toda najvažnejša rostlina pa je bil papirus, katerega široki listi so se rabili za pisanje in od katerega ima svoje iuie tudi naš papir. Papirus se je
je bila zopet slovesna maša v stolni cerkvi, prodajalne so bile med tem zaprte na uradno povelje. Minister Bach je sicer veliko obljuboval raznim slovenskim depo* tecijam, toda izpolnilo s% je malo. Oktro-vana ustava in deželni stanovi so ostali na papirju in 31, decepilra 1851. je vlada ustavo kratkomalo odpravila. Strogi absolutizem in centralizem je vladal odslej v Avstriji. Bachovi hnzarji so še narodu v živem spomina. To je trajalo do porau avstrijske vojske pri Magenti iu Solferina
1. 1859. Nastale razmere «o prisilil« vlado, da je izdala oktoberski diplom in Štner* lingovo ustavo 24. feb. 1861.
Kaj smo vse Slovenci <k>živeH «4 18. marca 1848 do 28. oktobr* 1918; oi 28. oktobra J9J8. do 28 junija 1921 in kaj bodemo §e vse doiiveli od 28 jmija naprej! Pro*tfttjn#o zgodovino in zbirajmo »e pod »taro častitljivo zastavo aed i njene Slovenije!
gojil v treh barvah:	belo-modro-rdeče.
Vence so prvotno delali iz poljskega cvetja in šele pozneje so se začele umetno gojiti cvetice po vrtovih. Iz raznih krajev so prihajale cvetice v Egipt. Ko je bilo rimsko cesarstvo na vrhuncu svoje slave se je niška obala spremenila v ogromen vrt samih vrtnic, ki so se potem izvažale v Rim. Egipčansko vrtnarstvo je imelo največji vpliv na rimsko vrtnarstvo in odtod se je preneslo tudi k nam, vendar pa se pri nas zelo malo goji vrtnarstvo pač pa pri Bolgarih, kjer so veliki vrtovi vrtnic, iz katerih se izdelujejo dišave in parfumi, kar daje prebivalstvu lepe dohodke.	(Konec	prih.)
Naši državniki.
Stojan Protič je človek izrednih državniških sposobnosti. Po starosti je vrstnik Pašičev. Tudi Stojan Protič se je že zgodaj posvetil politiki. Po zvršenih gimnazijskih študijah je vstopil na mo-droslovni oddelek tedanje velike šole. katero pa ni dovršil. Nekaj časa je bil potem pri sodišču. S Pasičem se je spoznal že na gimnaziji. Radikalna stranka je bila preganjana kot prot.idržavua stranka. Zato je Protič zapustil državno službo in prevzel uredništvo radikalnega lista, kateremu je dal ime „SamoupraVa“, ker je takrat radikalna stranka stala na stališču razdelitve države na samoupravne enote. Od tega časa je stranka in njen list neraz-d vojno vezana s Protičevim imenom. Mučeništvo je Pašiču pripravljalo pot k politični karijeri. Protič pa je s svojo delavnostjo in politično bistrostjo reševal zamotane položaje, v katere je spravljal stranko Pašičev radikalizem. Zato je tudi Protič presedel več let v temnicah vkovan v železje in batinan. On je trpel ne samo za svojo idejo, temveč tudi za grehe drugih. Dočim je Pašič pobegnil iz domovine, je Protič vstrajal med ljudstvom in pod strahovitim osebnim režimom tedanjih srbskih mogočnežev. Kar Protiča posebno odlikuje in ga vzdiguje iznad vseh ostalih srbskih politikov, to je njegova poštenost in čiste roke. On je pravi Srbin in e njegovih žilah ni cincarske krvi, ki jr zasužnjila srbstvo. Protič je bil ministe že vseh resorov, najbolj pa se je pokaza^ kot finančni in vojni minister. Ker je bi* neizprosen nasprotnik militarizma in klikam va v vojaki, ga je .črna roka* 1. 1913. kot ministra uotrajnih zadev ppskušaia onemogočiti. Ker ni betel sam ssa pustiti svojega položaja, se je Pašič uklonit vofMkeia« pritisku in tamsijoiaraJ s celim kabinetom. Pri ponovni sestavi P***čeve vlade Protfč im prfcei v po&ev. Drogi incident eiiake prirode je bil ea časa vojne v Niiu. Protičeva volja je neupogljiva, trmasta, toda ta dotlej, če je
izvedljiva. Dočim so vsi srbski politiki milijonarji, je Protič napram njim pravi revež, ker je robat poštenjak skoz in skoz. Kot Srb noče delati ovir sedanji vladi in njeni ustavi, ker je v korist srbskemu plemenu iu ker je nasprotnik jugoslovanstvu. Toda. ker ta ustava škoduje Slovencem in Hrvatom ter državi sploh, zato vztraja v svojem boju. Njegov prihod v Zagreb in v Slovenijo je v ozki zvezi z nadaljnjim parlametarnim delom. Protičeva uboga je odločilne važnosti v boju za avtonomijo. Zato ga pozdravljamo: Dobrodošel na slovenskih tleh!
Novomeško Orlovsko okrožje ima sejo 7. avg. ob 3. uri pop. v Št. Petru v sobi tamošnjega izobraževalnega društva. Odseki naj pošljejo zastopnike.	Predsednik.
Orlovski tabor novomeškega okrožja se vrši 18. septembra v St. Petru. Sosedna društva in okrožja opozarjamo, naj ta dan ne prirejajo nikakib prireditev.
Tedenske novice.
Katoliški shod v Novem mestu. Dolenjci, ali se pripravljate na manifestacijo katoliške misli, ki	bo	14. in	15. avgusta	v Novem mestu?
Ali se	zavedate,	da bomo	takrat javno pokazali,	da	se ne	sramujemo	vere svojih očetov in	da	obsojaiho namere	framasonskih mi-
nistrov. ki hočejo nam in našim otrokom iz-legati najdražji zaklad iz prši?—Verno dolenjsko ljudstvo, odpri oči, zgani se, pridi na katoliški 'tabor! Prireditelj! so na marljivem delu, da pripravijo zate veliko duševno šolo. Bratje Orli, sestre Orlice pridite v krojih in polnoštevilno ! Pokazati bočemo/ da smo pred-stražak atoliškega prepričanja. — Kdor želi prenočičš in hrano naj se prijavi vsaj do 10. avgusta na tajništvo >SLS v Novem mestu. Sadovi, ki jih boste odnesli bodo bogati, trud malenkosten. Agitirajte za častno ude-ežbo, s tem vršite apostolsko delo! — Na noge, na svidenje! — Bog živi!
Gg. duhovniki, pozor! 2. avg. ob 2. uri pop. bo pri oo. frančiškanih sestanek duhovnikov v svrlio točnejšega dogovora o novomeškem katoliškem shodu.
Župne urade prosimo, da z ozirom na katoliški shod prijavijo najkasneje do 10. avg. tiste udeležnike, ki žele hrano in prenočišče v Novem mestu.
Rezultat Šmihel - stopiških volitev je na posameznih voliščih sledeči.
SLS in KZ SK8 komun. Oddano Šmihel	176	188	47	411
Stopiče	243	56	4	303
Vavta vas 62______________86	6	154
Skupaj	481	330	57	868
Z ozirom na to so izbrani za občinske odbornike slecLeČi posestniki: SLS ia KZ (18): Alojzu Vovk, Janez Bohte, Ant. Sedlar, Jos. Jarfcič, Fr. Sekula, Mattfa Kren, Joi, Vovk; Franc Brulc, Atojsij Baiar, Frase Brkopec, Jožef Judež, Vid Ucman, Janez Cimermančič, et' Krpič, Frsne. Mura, Jane« Nosa, Jožef Benkovič in Franc Kulavee; SKS (12): Ant. Avsec, hran Koline, Ivan Ambroiič, Franc Hribar, Ja&ec Burgar, Ivan Dular, Joi. Kle-
2o,K«n SLOVENSK
Interesna'skupnost’ s llr.vat. EskoniptnO' PODRI Banko in Srbsko Bapko y Zagrebu.	i	;*,v	_.
■ ■ ‘Hrauihie vloge.
■	1)1 ' > '.-ihU: . • •. <	t	•	'	.VO
Eakonipl. nj<enie;: .terjatev, fkl$tnr. -h~ Akreditivi. -7-
č vi ^riikci- i.x* • '••'4 'v iwi ■:
1	Dbla^ii	pe	HiUlfljfiRfcP**
V/ ~*r i i yi*. f':
Izdpjatelj 'fti	RatteMok
Tiska J. Krfljec nasl. v No veni mesni!
na stroja
rabljen se prodaste. uprava tege lista.
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
tfovo mesto
se priporoča
Razširjajte naš list in prispevajte v njegov tiskovni sklad!	Hotie zakuho prašičem inbrzo-perilnike „illfau bre? --'Vv--':',v
Občni zbor Gospodarske zadruge za Novo mesto in okolico se vrši v rokodelskem domu dne 6. avgusta 1921 ob 8. uri zvečer z dnevnim redom: razdružitev in likvidacija zadruge. V slučaju, da ni ob določeni uri dovolj članov navzočih, vrši se Čez pol ure kasneje občni zbor pri vsakem što-vilu članov. Odbor.	ima v zalogi A. Potočar, Verh, Mirna peč.
	i Krava s teličkom dobre ! pasme, 2 leti stara se proda. — Zglasiti se je v trgovini Kres^ Sv. Peter.
WGT Šivalna
nov m en ze Naslov pove
Trgovina ALFONS OBLAK v Novem mestu
priporoča špecerijskel, kolonijalno *#•>“ in galanterijskp blago."
Točna in solidna postrežba!
POZOR!
Kdor reflektira na najcenejšo reklamo jn anonce. naj se obrne na:
Leopold Majntinp
protokol, anončni in reklamni z^vod
„HERNIES“
Ljubljana, Zgor. Šiška 89.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
| Podružnica v Novem mestu |
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni- , jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna	’
umetna gnojila, žveplo zatrte, galico, cement, lah^l bencin itd.
1 Dospela je nova poštljatev :	d-suporfosfata	(pojila’ za ajdo). 6’
dri- 'M-; ,j ..i
, t, Rezerve okrog v, Hkj ?.OOQ.QOO. kron ,
'PO.Dltb^li^A^liOllO^MIESTO	bflitei^-tiandSikcijČ'
Zagrebu.	i	u.	ts.irJ	'<»V'•irv.df.! T--'1 . /d f '< ■- : 'i'J i. t.ij naj’khj^itn^]e1	'
menčič, Janez Lenarčič, Martin Jakše, Fran Golob, Janez Vindišman in Janez Gačnik; komun. (2): Franc Fabjan in Jožef Pirnar.
Belokranjci v nedeljo v Semič. Ob koncu socialnega tečaja dolenjskega kat. dijaštva bo v nedeljo 3. t. ni. v Semiču ljudska prireditev. Dopoldne govori g. prof. Kovač ljudski govor, popoldne po litanijah pa igrajo dijaki Medvedovo igro: nZa pravdo in srce“ v novem Dručtvenem domu. Po igri ljudska veselica. Belokranjci, ki ljubite pošteno zabavo, pridite v obilnem številu.
Nov volilni red? Belgrajska „Samouprava“, vsekakor z znanjem Pašiča, pravi, da je sedaj. po sprejetju ustave, katero je radikalsko-demokratski blok napravil zase, potrebno sestaviti tudi nov volilni red. Iz članka je razvidno, kakšen volilni red bi bil radikalsko-dcmokratskemu bloku najbolj všeč. Tak volilni red je prej obstojal za srbsko skupščino. Vsi ostanki posameznih manjih skupin in glasovi skupin, ki niso dosegli količnika, so se šteli v korist najmočnejše skupine v volilnem okraju. Na ta način se je umetno ustvarjala iz relativne večine, absolutna večina. Vzemimo n. pr. da so radikalci dobili v belgrajskem volilnem okraju 5000 glasov, samostalci 2900. naprednjaki 2600 in socialisti 2500. Voli se 5 poslancev. Količnik je 2600 glasov. Po sedanjem volilnem redu bi dobili radikalci 2 poslanca in vse ostale stranke po, enega poslanca/kar približno odgovarja pravični razdelitvi mandatov. Po srbskem volilnem redu
pa socialisti, ker nimajo količnika ne dobe nobenega poslanca in vsi njihovi glasovi gre--do le v korist radikalcem, kot najmočnejši skupini, ki na ta način dobi 3 poslance, torej obsolutno večino, dasi je dobila samo 5000 glasov proti 8000 glasovom. Tako se je umetno vzdrževala radikalna stranka na krmilu v Srbiji. Tako hoče sedaj tudi Pašič svojemu bloku v smislu ustave, ki si jo je dal s kupovanjem glasov izglasovati z navadno večino, zahtevajoč pri ustavnih spremembah tripetinsko večino, zajamčiti nadmočnost svojega bloka tudi z nazadnjaškim volilnim redom nekdanje Srbije. Za našo stranko, ki ima itak absolutno večino volilcev v Sloveniji za seboj, bi bil tak volilni red zelo mamljiva vaba, ker bi odfrčali vsi „ostankarji"‘ za vedno iz političnega življenja. Toda kot načelna in za napredek ljudstva vneta stranka moramo tak volilni red kot nazadnjaški najodloč-nejše odkloniti. Naši nasprotniki v Sloveniji iz „goie ljubezni“ do nas, dasi so drugače ene misli s Pašičem, nas bodo v tem prav gotovo podpirali. Zato smo prepričani, da vsaj v tem oziru Pašič ne bo zmagal, vsaj v Sloveniji ne.
Za centralistično ustavo sta glasovala in sta se zato morala odpovedati poslanskemu mandatu Nikola Divljan in Marko Gakovič. Pri nas pa so samostojneži preveč „ proti farski “, da bi bili v svoji zaslepljenosti sposobni za tako pametno delo.
Večjo svoto denarja je zgubil v neki novomeški trgovin ubog mladenič, ki jo je qristra-
dal ob trdem delu v gozdu, da si kupi potrebno obleko. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v pisarni? novomeške občine.
K sobotni poroki v kapitoljsko cerkev je prišla radovednost past tudi neka „napredna,( gospa z zvenečim naslovom svojega soproga. Pri tej priliki si je dovolila v cerkvi in vpričo vernikov zelo neokusne pripombe na račun, mil. g. prošta, ki je poročil mladi par. Sicer to „olikano“ gospo itak nikdo ni pogrešal v cerkvi, toda če že pride, naj tudi ve, da božje svetišče, in cerkveni obredi ne morejo biti predmet njenim neslanostim. Komur ne prija cekveni zrak, naj ne hodi v cerkev!
Firma SKS na Mirni ima velikansko zalogo petelinov ženskega spola. Interesentje naj se obrnejo za informacije na predsednika lirine SKS mesarja Bulca ali na tajnika tovarnarje A Kolenca, oba v Mirni.
Amer. dolarji stoje sedaj izredno visoko, zato se priporoča, da se jih proda čimprej. Najbolje plačuje tuj denar Slov. eskoniptna banka v Novem mestu.
Koliko je vreden denar ?	27.	julija
ameriški dolar .	.	K	165-—
francoski frank	.	„	12 —
nemška marka.	.	„	220
romanski lei .	.	„	- —
laška lira .	.	.	„	7"25
Cehoslovaška krona	„	2-30
avstrijska krona	.	„	—T9