Poletne misli.
TeV , višava preljubi je« a! Naj bo pcsira posvečena,
Pesim duše ginjcne ; Si' si prijetne pogledala Tak pogosto mi kazala
U ravnice tnilene:
U ravnice , kjer košate Žita svefjo .se bogate ,
Kamorkolj se ozre oko m7 U zelenkaste ledine, Kjer marljivo krotke ž'vine
Sladke rož'ce grizejo 5
U gorice rodovitne, Kamor semena je žitne
Poljodelic pridni s'jal 5 U meline puste, s terme , S' kterih strebši divje germe 1 V njive jih koristne djal.
Zerna polni vsi rozori, Ko vode globine v morji
Kviško klas zdvigujejo. Božja roka podarila, Kar priroda je rodila,
Rabil člov'k nevtrudeno. —
Kdaj poglej prid svojga dela , Komur skerb je dni grenela,
Ko je hodil seme s'jat: Zul' se bodo zacelili, Potni curki posušili
Sred pšeničnih mu postat.
Blažen , kter'ga teža huda Odvernila ni od truda
Ob težavnim setve čas' $ Konec britkiga bo križa,
V  hitrim teku mu se bliža Uživanja mili glas. —
Nam o č e s t v o je dobrava , Tu naj raste naša slava,
Tu poganja ljubki cvet, Ki v podobe naj kmetije
V  sad presladki se razvije, In živi Slovenski svet.
Tu je treba se pognati, Tu nar krepši seme s'jati
V krepke, rodovitne tla, De tud dušne nam jedila Domovina bo rodila,
Domovina ljubljena I                             S.
132