pASfnTtf« p1ax*n* t
Leto XIV., štev. 301
Ljubljana, četrtek 28. decembra I933
Cena 2.— Din
Llpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Teleton St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2. — Telefon St 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno Uin 25.— Za Inozemstvo Did 40,—
Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje. Strossmaverjeva ulica štev. 1, TelefOD št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglasi
Namesto razorožitve oboroževanje
Složni naskok Nemčije in Italije na razorožitev in Društvo narodov, dve ve-levažni pridobitvi človeštva, je do najvišje mere zaposlil mednarodno diplomacijo. Potovanja vodilnih državnikov, ki so bila še nedavno velika redkost, so zdaj postala tako pogosta, da si skromen državljan niti ne more sproti zapomniti, kdo potuje ravno dotične dni tja in tja, kdo vrača posete preteklosti in kdo se pripravlja, da poseti enega izmed vodilnih politikov te ali one države. Zlasti je ta ljubezen do potovanja opazna pri angleških politikih, o katerih je bilo nekdaj znano, da neradi zapuščajo London, kakor bi se bali, da vsak poset v tujini škoduje prestižu britskega imperija.
Tik pred prazniki se je mudil v Parizu angleški zunanji minister sir Eric Simon in se posvetoval z Boncourom in Chautempsom glede skupnega nastopa v stvari nemške zahteve po zvišanju oborožitve do enakosti z vsemi drugimi državami, kar je zadnje leto alfa in ornega vse nemške zunanje politike. Svoje razgovore v Parizu je minister Simon kaj spretno uvedel z ugotovitvijo v angleški zbornici, da je nastopil trenutek popolnega sporazuma s Francijo tako glede nemških zahtev po oborožitvi, ka kor glede italijanskega predloga za pre osnovo temeljev Društva narodov.
Kar se tiče nemške zahteve, ki je zadevo razorožitve spravila v stadij, da se v bodoče ne bo več razgovarjalo o razorožitvi, marveč o povišanju oboroževanja, naglaša parišti tisk, da se raz orožitveno vprašanje da obravnavati sa mo v Ženevi in da tudi nemška nova oborožitev spada samo pred ta forum. V Parizu tedaj odločno zavračajo angleško stališče, ki bi se bolj zadovoljilo s pogajanji med prizadetimi velesilami in ki je še vedno čudnega nazora, da se med francosko tezo o varnosti in nemško zahtevo po oborožitvi da najti kompromis brez močnih mednarodnih jamstev za varnost pred pretečim nemškim napadom.
Italija si v tej zmedi ponovno na vso moč prizadeva pripomoči do veljave paktu četvorice. Štiri velesile naj bi prevzele v svoje roke tako ureditev raz-orožitvenega vprašanja, kakor preosno-vo Društva narodov, da bi onemogočila soodlcčevanje malih držav v stvari, ki zadeva le-te neposredno in prvenstveno. Tem rimskim težnjam pa močno nasprotuje Amerika, ki noče direktorija štirih, marveč zahteva, naj se to vprašanje velikega mednarodnega pomena reši s svobodnim sporazumom vseh držav. Zato se bo v najboljšem primeru uresničila italijanska želja le v toliko, da bo morda prišlo do posvetovanja štirih velesil, podpisnic rimskega pakta, kar je skorajda potrebno. Ni si namreč mogoče misliti vsecbčega sporazuma, dokler se velesile ne sporazumejo med seboj, ker je v nasprotnem primeru gotovo, da bo Italija ali Nemčija skušala onemogočiti vseobčo konvencijo.
O vsem tem se bo Simon, kakor v Parizu, posvetoval tudi v Rimu predvidoma že 1. januarja na povratku z otoka Capri, kjer se zdaj mudi. V teku prvega tedna v mesecu januarju bo angleška vlada zavzela stališče k Simonovim predlogom, izdelanim na temelju razgovorov s Francozi ir Italijani. V zadevi reforme temeljev Društva narodov sta si Francija in Anglija že edini, da se ženevska institucija ne sme oslabiti. To je tudi Macdonald še nedavno prav odločno zatrdil v imenu Anglije. S tem ni rečeno, da se v Parizu in Londonu upirajo vsakršnim izpremembam v ženevskem postopku. Nasprotno, tudi oni priznavajo, da je ravno postopek zelo potreben preosnove. Pač pa mora pakt sam ostati nedotaknjen, zlasti pa načelo soglasnega odločanja v svetu Društva narodov; tudi udeležba zainteresiranih in prizadetih držav mora ostati še nadalje vsakomur trdno zajamčena.
Ob koncu januarja se bo zopet sestal glavni odbor razorožitvene konference, M pa bo po dveh letih pogajanj, prekinitev in konferenc lahko samo ugotovil, da je izgubil prvotni značaj odbora za znižanje oborožitve, ker se bo moral ba-viti z vprašanjem zvišanja oborožitve Nemčije. Kako stališče bodo zavzele države napram nemški zahtevi, je danes še močno negotovo. Nemci naglašajo, da njihovo razoroženje zahteva enako postopanje tudi pri drugih državah. Pravno ta nazor ni utemeljen, ker niti mirovna pogodba niti pakt Društva narodov ne predvidevata splošno razoroženje kot protivrednost za razorožitev Nemčije. Nemci so si bili sicer prizadevali na mirovni konferenci, da bi se to dvoje povezalo, pa niso uspeli. Zavezniki so samo izjavili namen in pripravljenost za splošno razorožitev. Slednja je bila odvisna od lojalne izpolnitve pogodbenih bremen s strani Nemčije, o taki lojalnosti pa po dosedanjih izkustvih ne more biti niti govora.
Razorožitvena misel, ki so io vsi narodi pozdravili kot rešilno blagovest, je
ALBANIJA - AHILOVA PETA
RIMSKE DIPLOMACIJE
Francoski komentarji o naraščajočem nasprotstvn med Italijo in Albanijo — Nacionalistično gibanje med albanskim narodom dela
Mussolinijevi politiki vedno večje ovire
Pariz, 27. decembra, r. Odpoved italijanskega stomilijonskega posojila Albaniji ie dala francoskemu tisku povod za razglabljanje o odnošajih med Italijo in Afeanijo in o splošni italijanski mednarodni politiki. Pri tem poudarjajo vsi vodilni listi, da spremljajo francoski politični in diplomatski krogi s posebno pozornostjo razvoj odnošajev med Italijo jn Alibanijo, na katerih sloni v glavnem vsa južno-vzhodno-e-vropska politika Italije. »Temps« piše, da izvira sedanja napetost albansko-italijan-skih odnošajev v prvi vrsti iz odpora albanskih nacionalistov zoper politiko, ki naj bi ustvarila v celoti proteiktorat Italije nad Albanijo. »Journal des Debats« posveča temu problemu uvodnik in nazlaša, da zadeva Italija pri svoji akciji na vedno odločnejši odpor. Albanska vlada že nekaj časa sem nič več ne prikriva svoie želje, da se čim prej otrese rimskega varuštva, ki izvira iz trianonskega pakta leta 1926. in ki se
Je s sklenitvijo defenzivne zveze leta 1927. še ojačil Ziasti podčrtavajo Listi, da je v Tirani vedno bolj prevladuje stremljenj*e po dobrih odnošajih s sosedno Jugoslavijo. »Tempsc poudarja, da kaže Albanija kot suverena država in članica Društva narodov vedno odločnejšo voljo, doseči na vseh poljih ono neodvisnost, ki je v skladu s suverenostjo države. V teku zadnj-ih let je nacionalni pokret v Albaniji zelo napredoval. Albanija, ki j« bila plemensko in versko razcepljena, je danes baš pod vplivom italijanske politike na znotraj in zunaj enotna, kakor ni bila še nikdar. S tem dejstvom morata računati tako vlada kakor kralj Zogu, če tudi morda vse to ni docela v skladu z njunimi simpatijami in razpoloženjem.
Vpliv Italije se je uveljavljal r Albaniji pod posebno ugodnimi prilikami. Italija j® zavzemala položaj protektorja, ki ie odločeval v vseh važnih zadevah. Zato je ra-
Ves Pariz je spremil
žrtve na zadnji poti
Včeraj dopoldne so pokopali žrtve železniške nesreče pri Parizu — Preiskava o vzrokih katatsrofe
Pariz, 27 decembra, r. Davi so spremili žrtve železniške katastrofe pri Parizu k večnemu počitku. Pogreba se je udeležil skoro ves Pariz.
2e davno pred napovedano uro so se začele zgrinjati pred vzhodnim kolodvorom in v sosednih ulicah nepregledne množice. Policija, ki je bila v strogi pripravljenosti, je jedva vzdrževala red in delala prosto pot za oficielne predstavnike. Prostor pred kolodvorom je zaprl kordon vojaštva. Pred postajnim poslopjem je bil postavljen ogromen katafalk, izza njega pa so v štirih vrstah razporedili 302 krsti z ostanki ponesrečencev. Krste so pokrivali nešteti venci, med katerimi sta vzbudila pažnjo zlasti venec predsednika republike in venec vlade.
V oddelku za prtljago, ki je bil spremenjen v kapelico, so se zbrali sorodniki pokojnikov in tu so jim predstavniki oblasti in drugi odličniki izražali sožalje ter jih tolažili. Ko so se svojci poslavljali od nesrečnih žrtev, so se odigravali pretresljivi prizori, posebno v onem delu improvizirane mrtvašnice, koder je bilo razvrščenih 45 krst s telesnimi ostanki onih, ki so bili tako razmesarjeni, da jih niso mogli spoznati.
Pogrebne svečanosti so se pričele ob 9.45 Malo pred tem so prispeli po-edsedinik republike, ministrski predsednik Chautemps z vsemi člani vlade, celokupni diplomatski zbor, številni zastopniki senata in poslanske zbornice, cerkveni dostojanstvenJki s kardinalom Verdierjem na čelu ter številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ob veliki asistenci duhovščine je opravil cerkvene obrede pariški nadškof Verdier. V imenu vlade je prvi izpregovorll minister za javna dela Paganon, ki se je v imenu vsega francoskega naroda poklonil nesrečnim žrtvam icn izjavil, da se bo izvršila nepristranska in temeljita preiskava, ki naj dožene in v bodoče onemogoči vzroke za takšne strašne železniške nesreče. Spričo
tolikšne žalosti hoče ves narod, da se ts« znanost in tehnika postavita v «lu4bo varnosti. želez, signali in zavore se morajo izpopolniti kar najbolj mogoče, da ee rešijo in zaščitijo človeška življenja Vlada bo to nalogo nadaljevala > vbo energijo tn z vsem srcem.
Nato je spregovoril Se predsednik vzhod-no-železmiake družbe, ki Je v svojem govoru globoko obžaloval nesrečo in tudi ■ svoje strani zagotovil, dn '<» bo storilo vse za varnost potnikov. Žrtvam tragične nesreče pa se bo družba poleg tega, da bo prevzela skrb za svojce oddolžila še s tem, da jim bo na skupnem grobu postavila spomenik.
Ob 9.30 je krenil žalni ajrrerod med
špalirjern sto in stoCsoč glave množice na pokopališče. Tako dolge vrste krst ni bilo videti niti za časa pogrebov v svetovni vojni. Po ulicah, koder se je pomikal mrtvaški sprevod, so gorele svetilke, zastrte $ črnim floram. V sprevodu so šli predsednik republike, vsi član j vlade, predsedstvi obeih zfbornic, diplomatski zbor, številni senatorji jn poslanci ter razni drugi odličniki. Za vsako krsto pa so korakali svojci pokojnikov. Občinstvo ni imelo pristopa na pokopališče. Pogrebne molitve je opravil kardinal Verdier jn v cerkvah je zazvonilo poldne, ko so poslednjo krsto spustili v grob. 17 krst so na kolodvoru po cerkve^-niiih svečanostih prenesli v pripravljene vagone, da jih na željo sorodnikov prepeljejo v domače kraje.
Bordeaux, 27- decembra. 8. Občinski svet ie imel žalno sejo, na kateri }e proslavil spomin ponesrečenca župana Bordaauxa in narodnega poslanca Sleiterja. Na seji so sklenila pokopati župana na občinske stroške. Žalni seji je prisostvoval tudi maršal P i' tain.
Kaj je povzročilo strahovito nesrečo
Pariz, 27. dec. d. Vsa Javnost z največjo
nestrpnostjo pričakuje končnih rezultatov preiskave o železniški nesreči pri Parizu, ki je, Kakor je poročalo že (ponedeljsko >Jutro<, največja katastrofa v zgodovini železniškega prometa. Poleg sodišča, ki vodi preiskavo po uradni dolžnosti, je bila po sklepu vlade imenovana še posebna komisija strokovnjakov, ki je odšla takoj na kraj nesreče. Kakor znano, sta bila strojevodja in kurjač strasbourškega brzovla-ka aretirana in stavljena v preiskovalni zapor kot domnevna krivca nesreče.
Ugotovitve preiskovalne komisije
Uradna komisija je vršila preiskavo z vso naglico in natančnostjo. V ponedeljek so formirali posebno kompozicijo, s katero so napravili poizkušnjo vožnjo na daljšem odseku vzhodne železniške proge, da Da
eni strani pireiizkusijo aparaturo k&amotl-ve, na drugi strani pa signalne naiprave, upoštevajoč obenem vladajoče vremenske prilike. Rezultati preizkušnje so bili za železniško upravo naravnost porazni. Irka-zalo se je namreč, da signalne naprave funkcionirajo tako slabo, da je naravnost čudno, da se v času ogromnega prometa za praznike ni zgodilo še več nesreč. Cela vrsta signalnih naprav sploh nI funkcionirala, nekatere pa skrajno nezanesljivo. Temu je bil sicer deloma vzrok tudi hud mraz, ki je vladal zadnje dni, zaradi česar »o signalne naprave tako poledenele, da «c bile svetkAne signalne ena^rave zastrte ali pa vsied zaledeneiosti sploh nepremične.
Podrobnejša preiskava pa Je tudi ugotovila, da so signalne naprave že same po sebi skrajno zanemarjene, premalo mazane in deloma docela zarjavele. Nasprotno pa »o aparature na lokomotivi strasbourškega
prezgodaj postala predmet mešetarje-nja med velesilami in se je tako popolnoma kompromitirala. Razorožitev je izgubila svoj tehnični in pravni značaj in po zaslugi Nemčije, a tudi Ajiglije in Italije, ki sta pri vsaki priliki radi skočili v hrbet Francozom, postala politi-kum najčistejše vrste. Zdaj je Nemčija uspela tako daleč, da Hitler ponuja sosedom desetletne nenapadalne pogodbe, ki gotovo niso nikomur dovoljno jamstvo za varnost. V teh desetih letih bi si Nemčija z dovoljenimi 300.000 možmi stoječe vojske — poleg 2 milijonov Hitlerjevih SA in SS, za katere »Fiihrer«
sploh ne išče dovoljenja — ustvarila mogočen napadalni instrument in svet bi bil natanko tam kakor leta 1914. Namesto varnosti nudi Nemčija narodom deset let odmora, da se sama dobro pripravi. To naj bi bila edina kompenzacija za dovoljenje zopetne oborožitve Nemčije. Zamisel je tako prozorna, tako čisto po nemško groba, da iz nje tudi slepec otiplje vso nevarnost obnovljene nekdanje prusaške .schimmernde Wehr', blesteče obrambe, koje edini smisel ie napadalnost in zopetno nasilje nad narodi.
zumljivo, da se rtalija sedaj na vse načine trudi, da ohrani to svojo pozicijo tudi za bodočnost, ki pa je bila v zadnji dobi že zelo omajana. Nacionalni pokret v A?baiw-ti hoče namreč osvoboditi državo vsakega vmešavanja tujcev. Lanskoletna zarota proti kralju Zogu je imela svoj izvor baš v tem pokretu proti italijanskemu vplivu.
Od takrat dalje Je opažati, da zavzema albanska vlada proti Italiji vedno bolj odklonilno stališče. Tako Je najprej odklonila zahtevo Italije, da Imenuje italijanska svetovalce v vseh panogah Javne uprave. Na enako odklonilno stališče je naletela Italija, ko Je zahtevala, da ii Albanija prepusti zaščito obmejnega ozemlja proti Jugoslaviji. Albanska vlada tudi ni hotela zamenjati angleških oficirjev kot inštruktorjev albanskega orožništva z italijanskimi.
Slična nasprotja so se kopičila od dne do dne tudi v vseh drugih področjih. V tem pogledu ]. zlasti važno vprašanje italijan-
skega Šolstva v Albaniji. In ko Je sedaj albanska vlada sklenila docela proti volji Rima še trgovinske pogodbe z raznimi drugimi sosednimi državami, so v Rimu smatrali, da Je mera polna ter da Je treba nastopiti z represalijami. Tako ie prišlo do odpovedi pogodbe o stomilijonskem brezobrestnem posojilu, ki ga je Italija dovolila Albaniji že leta 1931.
Ta .korak Mussolinija je po mnenju francoskih političnih krogov najdalekosežnejše važnosti, ker je treba vpoštevati, da je izvajala Italija svoj vpliv v Albaniji zlasti z raznimi finančnimi in gospodarskimi operacijami. »Journal des Detats« naglaša v svojem uvodniku, da je to šele začetek izračunavanja med Italijo m .Aiban i-l o. Ki pa pomeni obenem priznanje neuspeha italijanske politike na Balkanu. List opozara na cilje, ki jih je zas!edova'a rimska diplomacija, hoteč napraviti Italijo za odločujočo velesilo v Evropi. V te-j težnji je »topila na čelo revizionistov, dasiravno je to najmanj v skladu z dejstvom, da bi mogla revizija baš Italiji sami največ škodovati. Tirolska ln Julijska Krajana bi bili, če bi se uresničile želje revizionistov, vsekakor odprti vprašanji. Ista politika je do-vedla Italijo v nasprotstva z Malo antanto. čeravno bi mogla živeti Italija v prav tako prijateljskih odnošaiih z Malo antanto kakor Francija. Če se vse to upošteva, predstavlja Albanija, na katero je z:da!a rimska diplomacija vse svoje načrte, njeno najo^utnejšo Ahilovo pe<to.
brzovlaka, ki »o Jih takoj po nesreči po odredbi preiskovalne komisije demontirali in natanko pregledali, funkcijonirale brezhibno. Merilne naprave so ves čas pokazo-vale prosto pot, zaradi česar je strojevodja vozil z največjo brzino. K temu ga je napotila že okolnost, da je imel vlak nad eno uro zamude. Na podlagi teh ugotovitev Je preiskovalni sodnik že sinoči izdal odlok, da se strojevodja In kurjač kot docela nedolžna takoj izpustita iz zapora. Oba sta sprejela to vest sicer vzradoščeno, vendar sta kljub temu še vedno skrajno potrta Strojevodja, ki ima že 27 let službe in je slovel kot eden najvestnejših uslužbencev, je po izpustitvi iz zapora izjavil, da noče nikdar več stopiti na lokomotivo. Njegovo življenje je uničeno. Do smrti mu bo lebdela pred očmi slika strahotnega razdejanja.
Ostra kritika pariškega tiska
čeravno rezultati dosedanje preiskave Se niso bili uradno objavljeni, Jih pariški tisk že obširno komentira. Listi ostro kritizirajo postopanje vizhodno-železniške družbe, ki je največja in od države najbolj favorizirana železniška družba v Franciji. Ves tisk poudarja, da bi ne bilo te strahotne nesre če, če bi družba ne izvajala naravnost ne-vzdržnesa sistema racionalizacije. Dokler so bili na progah nameščeni številni čuvaji In pregledniki prog, s0 bile nesreče, čeprav Je promet v Franciji najbolj živa hen In vozijo vlaki z največjo hitrostjo, razmeroma redke. Odkar pa se Je družba vrgla v mehanizacijo progovne 6lužbe, namestila avtomatične signalne naprave In znižala število progovnih čuvajev na najskrajnejši minimum, so nesreče vedno pogostejše. Ugotovitev komisije, da so bile signalne naprave zarjavele, še bolj povečuje po sodbi tiska odgovornost družbe za nesrečo. To Je dokaz, da je nastanjenih premalo uslužbencev, ki zaradi prezaposlenosti ne morejo držati prometnih naprav v takem stanju, kakor bi bilo za varnost prometa in potnikov neobhodno potrebno. Ostro kritizirajo listi tudi sistem, ki Je uveden na vzhodni železnici in ki na ravnost vzpodbuja strojevodje, da vozijo preko normalne dopustne brzine, če Ima namreč vlak zamudo, dobi strojevodja dokaj visoko premijo, ako zamudo s povečano hitrostjo zmanjša aH celo izravna. Listi zahtevajo. da se ta nemoralni in za potujoče občinstvo skrajno nevarni sistem nemudoma ukine, že sedaj je napovedanih tudi več interpelacij o nesreči in njenih vzrokih t parlamentu, tako da Je pričakovati da se bo to vprašanje še temeljito razmo-trivalo. Vsekakor pa so tudi v vladnih krogih mnenja, da bo treba izdati primerne ukrepe, ki bodo povečali odgovornost železniških uprav, da se tako preprečijo po-dobne nesreča
Sabotaža ?
Pariz, 27. dec. r. V nasprotju s kritiko pariškega tiska, Id zavrača krivdo za nesrečo na zanemarjene signalne naprave in malomarnost železniške uprave, so se danes razširile vesti, da je nesreča posledica sabotaže. V soboto proti večeru so železniški uslužbenci na vzhodni postaji zahtevali od direkcije posebne nagrade za prekomerno službo, izzvano zaradi silno povečanega prazničnega prometa. Tega dne so odpravili s te postaje poleg zelo pogostih rednih Se 30 izrednih vlakov, železniška direkcija je zahteve ž. lezničarjev odklonila. Zaradi tega so začeli izvajati sabotažo. Eden izmed ranjencev je pri zasliSanjn izjavil, da je bila pred odhodom ponesrečenega vlaka na vzhodnem kolodvoru dvenrna protestna stavka, kar je izzvalo v prometu velikanko zmedo. Maki so se pomešali in dežurnim uradnikom ni bilo mogoče pravočasno sporočiti novih navodil. Koliko odgovarjajo te vesti resnici, bo ugotovila preiskava.
Število žrtev še vedno narašča
Število smrtnih žrtev se je povečalo doslej že na 217. V teku noči je umrlo v bolnicah še 15 hudo ranjenih, a 20 nadaljnjih se še vedno bori s smrtjo, tiko da niti to strahotno visoko število smrtnih žrtev še n| dokončano.
Promet zopet normalen
Pariz, 27. decembra. V teku danaiSnjega dne je bila proga pri Lagnvju docela očiščena ln popravljena, tako da se od dame* opoldne vrši zopet normalen promet. Samo ostanki razbitih vagonov, ki so zloženi ob obeh straneh proge, označujejo kraj nesreče. Lokomotiva, ki je povzročila nesrečo, stoji do nadaljne odredbe preiskovalne komisije na stranskem tiru postaje Lagny.
Modernizacija prometnih naprav
Pariz, 27. dec. r. Celokupni tisk, prav tako pa tudi železniški strokovnjaki razpravljajo o nujni potrebi modernizacije železniškega prometa. Predvsem zahtevajo, da se ne smejo več uporabljati leseni vagoni, marveč naj se takoj zamenjajo z vagoni Jeklene konstrukcije. Prav tako se morajo izpopolniti in modernizirati vse signalne naprave, zlasti nočni svetlobni signali. Najuglednejši strokovnjaki predlagajo, naj bi se urejeval promet vlakov po radiju kakor se to vrši že pri letalskem prometu. Tudi v vladi se bavijo s tem problemom in je prometno ministrstvo že imenovalo posebno komisijo, ki naj prouči vse nedostatke železniškega prometa v Franciji ter izdela nove in poostrene varnostne predpise.
Sožalje vsega sveta
Pariz, 27. decembra. AA. Z vsega sveta prihajajo še zmerom eožaLne brzojavke zaradi žeilezniške katastrofe pri Lagnvj. i. Tako ja zunanji minister dobil eožalni brzojavki tudi od češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša in od markiz? Aberdden, predsednice mednarodnega ženskega sveta* V zunanjem ministrstva so se pa m,ed drugimi zglasili in izrekli sožalje apostolski nuncij Maglione. sovjetski poslanik Dovga-levski in holandski poslanik London.
Še ena nesreča
Pariz, 27. dec. r. Kakor se šele sedaj doznava, se je skoraj istočasno, kakor pri Lagnyju, pripetila druga železniška nesreča na progi Pariz-Mesmin v provinci Vendeš. Tam je iztiril brzovlak, pri čemer so se 3 vagoni precej razbili. Materialna škoda je zelo velika, človeških žj-tev pa k sreči ni bilo. Samo en potnik je lažje ranjen.
Nova morilna sredstva
London, 27. dec. s. Angleški vojaški krogi zasledujejo z največjim zanimanjem rezultate delovanja nemškega profesorja Gerlieha, ki je do nedavno bival v grofiji Hend. Prof. Gerlichu se je posrečil izum, ki pomeni popoln preobrat v gra^dnji topov in v konstrukciji ladijskega orožja sploh. Konstruiral je topovski naboj, ki leti z brzino 4 km na sekundo. Naboj prebije najmočnejše jeklene plošče. Rane, ki jih povzroča ta izstrelek, so hujše kot od >dum dum« izstrelkov. Angleška admiraliteta in vojašfke oblasti so profesorju Gerlichu prepovedale zapustiti Anglijo. Nemški znanstvenik pa je pred kratkim tajno odpotoval iz Anglije na Dansko, kjer nadaljuje svoje proučuje v tvornici Schulz-Larsen. Angleška admiraliteta in vojaški krogi proučujejo sedaj obrambne možnosti proti temu topovskemu naboju.
Zanimiv proces v Bjelovaru
Bjeiovar. 27. d?cembra. n. Pred tukajšnjim sreskim sodiščem se je pričel danes proces proti gimnazijskemu profesorji Aleiksieu. ki ga je tožil sarajevski nadškof dr. Šarič, e^š da ga je v iavnem predavanju o Petru Petroviču Nj?gošu. ki ga je imeti v Sokoiskem domu v Bjelovaru, osebno žalil. Zaslišanih U bilo mnogo znanih Bjelovarčanov. ki so se udeležili predavanja in so potrdili inkriminirane besede, katere pa so tolmačili enako, kakor obramba obtoženca, č?š Ja ie prof. Aleksič po Njegoševih besedah apeliral na mladino in javnost, naj ne sledi onim. ki delujejo proti iugoslov?nslvi. Ker je predavanf? poslušal tudi srpski sodnik, ki }e vodil proces, ie obramba zahtevala, da se vrši proces pr?d kakim drugim sodiščem. Njen predlog je bil sprejet in je bil proces zato odgoden-
Kralj in kraljica na Bledu
Včeraj popoldne sta Nj. Vel. kralj in kraljica prispela na Bled, da se udeležita lova na Gorenjskem
Bled, 27. decembra. Danes ob 4.05 popoldne sta Nj. Vel. kralj in kraljica s svojim spremstvom prispela na Bled.
Zagreb, 27. decembra n. Nj. Vel. kralj in kraljica sta danes opoldne odpotovala
na Gorenjsko, kjer ostaneta nekaj dni na lovu. Pred odhodom je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci prosvetnega ministra dr. Radenka Stankoviča.
Čeprav Zagrebčani niso bili obveščeni, da se pripravljata kralj in kraljica na pot v Slovenijo, so vendar spoznali po pripravah okrog glavnega kolodvora, da odpotujeta. Okrog kolodvora se je kmalu zbrala velika množica ljudi, da manifestira ponovno svojo vdanost in ljubezen. Malo pred 12. sta se pripeljala na železniško postajo dvorni maršal general Dimitrijevič in dvorna dama ga. šverljugova, ki sta se umaknila v dvorsko čakalnico. Ko se je oglasil točno opoldne top v gornjem me-
stu, sta se NJ. Vel. kralj Jn kraljica pripeljala pred postajo. Publika Ju Je sprejela z navdušenimi manifestacijami. Viharnim pozdravom sta suverena ljubeznivo od-zdravljala. Slovo od prisotnih odličnikov je bilo zelo prisrčno ln dvorni vlak Je nekaj minut pozneje odbrzel proti Ljubljani. Za časa bivanja na Bledu bo v dvornem lovišču okrog Kamniške Bistrice prirejenih več lovov. S kraljem in kraljico Je odpotovalo le nekaj spremstva. Dvorni maršal Dimitrtjevič, dvorna dama ga. šverljugova in drugi so ostali v Zagrebu.
Zagreb. 27. decembra. Prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Ječmenič je že nekaj dni v nekem tukajšnjem sanatoriju. V želodcu se mu je pojavil čir, ki je v poslednjih dneh začel krvaveti. V sanatoriju so izrvršili transfuzijo krvi, ki je dobro uspela. Kralj je odredil, da ga stalno informirajo o zdravstvenem stanju bolnega generala.
Avstrijski skošie
proti
Predbožični pastirski list — Manifestacija za avstrijsko samostojnost — Obsodba narodnega socializma
Dunaj, 26. decembra.
Tik pred božičem je končno izšel dolgo napovedovani in pričakovani pastirski list Avstrijskih škofov. Klerikalni krogi so v svoji konsternaciji r.čd umikom katoliške duhovščine iz aktivne politike napeli vse sik in izkoristili vse visoke zveze, da dosežejo javno obrazložitev s cerkvene strani. ki bi vsaj delno popravila porazni vtis p-eloma episkopata z dosedanjimi politič-n:mi tradicijami. Kljub temu je trajalo dokaj dolgo, preden je uspeio prepričati vsaj kardinala Innitzerja o potrebi take of;cielne in slovesne iziave.
Popolnoma sicer tudi pastirski list vlad-n-h krogov ne bo zadovoljil, kajti iz njega odmeva le skromno zaupanje v trdnost in stalnost režima. G ovori Pu mrtč o kočljivem političnem položaiu, ki narekuje cerkvi, da se odstrani od aktivnega političnega dela. Umik je samo začasen in si cerkev pridržuje pravico potom duhov-n^štva sodelovati pri oblikovanju javnega življenja, vendar šele, kadar bo konlno in stalno urejen novi državni red Kakor rečeno. zaupan ia v končno zmago današnjega vladnega kurz-a ni videti mnogo in med vrstami se da čitati marsikaj, kar ni ravno sposobno vzbujati pogum in optimizem Dollfussovih ljudi.
Vendar pa jr pastirski list pogumna manifestacija katoliških škofov za avstrijsko samostojnost, obenem pa uničujoča obsodba narodno-socialistične?a gibanja z verskega in cerkvenega sta':šča. Tudi Dollfus-su izreka toplo priznanje za njegov »cerkveni kurz« in mu zagotavlja vso moralno pomoč cerkve v njegovih »krščanskih prizadevanjih«.
Pastirski list predvsem poudarja potrebo avtoritete. ki se mora priznavati kot zastopnica božja. Cerkev obsoja revolucijo, pa tudi vsako nasilje, ki z atentati in umori ogra/a zakonito vlado in njene organe. Tudi politični umor je grozoten zločin: granate, bombe in razstrelivo niso dopuščeno orožje za zasebnike: zato ima legalna avtoriteta pravico tudi s smrtno kaznijo braniti mirno nrebivalstvo. Vidi se: obsojena je teroristična akci/a in sankcioniran Dollfussov preki sod
\ eno vrsto s temi prevratnimi akcijami pa stavi ja jo škofie trajno in trdovratno neposlušnost in odpor proti legalni vladi ter opominjajo verno prebivalstvo, da ne posluša onih, ki zapeljujejo k neookor-nosti.
S nolitično stranjo narodno-soc;alistične-ga gibanja se poslanica avstrijskega episko-pata ne peča mnogo. Ugotavlja pač, da
Avstrija ni kriva bratskega spora z Nemčijo, ki ji je bil vsiljen. Tem obsežneje pa razpravlja o verski in cerkveni miselnosti narodnega socializma, v kateri vidi pravi in najgloblji vzrok avstrijskega odpora proti kapitulaciji pred Berlinom. Poslanica spominja na skoro že pozabljeno dejstvo, da je nemški episkopat že pred leti z verskega in cerkvenega stališča odklonil in obsodil narodni socializem. Ta obsodba še danes velja kljub spremenjenim razmeram in tudi nemški konkordat ni nobeno priznanje narodnega socializma, še manj pa odobravanje njegovih verskih zmot. — Obramba avstrijske samostojnosti je torej obenem borba proti prodiranju protiver-skih in proticerkvenih načel. Prav izrecno se s katoliškega verskega stališča obsojajo rasni antisemitizem, ekstremm nacionalistični princip in stremljenje po ustanovitvi nemške nacionalne cerkve. Vse te tendence morajo neizbežno voditi do odprtega preloma s katoliško cerkvijo.
Ofenziva avstrijskega episkopata proti bitlerjevskemu gibanju kaže v škofovski poslanici prav ostre oblike. Toda zgodovina zadnjega leta uči. da je treba tudi take slovesne izjave visokih cerkvenih krogov sprejemati s primerno skepso. Saj še ni minilo leto dni, ko je bil v Nemčiji proti narodno-socialističnemu gibanju izrečen cerkveni anatema. V kratkem razdobju sta sledila kapitulacija centra in depolitizacija klera, preklicano pa je bilo tudi versko-cerkveno prokletstvo proti novim proro-kom. Nihče ne more in ne sme obsojati zaradi tega predstavnikov nemškega katolicizma. Pomisliti je treba, da bi osebno junaštvo zahtevalo samo prekomerne osebne žrtve, vernikom in cerkvi pa koristi ne bi prineslo. Saj je znano, kako se godi duhovnikom. ki so kazali še znake odpornosti, na Bavarskem ;n ob Reni; v njihovih krogih se je izvršila dolga vrsta aretacij, ki se še nadaljujejo. Celo proti monakov-skemu nadškofu, staremu Faulhaberju, je bilo že podpisano zaporno povelje.
Toda baš zaradi tega je težko verjeti v trajnost stališča avstrijskega episkopata, če se politični položai spremeni. Pri tem ni treba misliti ra kako aneksijo Avstrije po Berlinu: zadosti bi bila že notranjepolitična zrnata narodnega socializma, katero bi inozemstvo težko preprečilo. Boj v tej smeri pa gre veselo dalje in uživa vso podporo Hitlerja samega, ki vidi v zmagi kljukastega križa v svoji pravi domovini menda vprašanje osebnega prestiža. Zato je ravno v avstrijski točki Berlin nepristo-pen za vsako posredovanje.
Francija odklanja
direktna pogajanja
Razorožitveni problem se vlade obravnavati samo
Pariz, 27. decembra, s. Na snočnji seji ministrov za narodno obrambo, ki sta ii prisostvovala tudi predsednik vlade Chautemps in zunanji minister Paul Boncour, so razpravlj ali tudi o vprašanju nemških zahtev zastran oborožitve in sklenili, da se lahko nadaljujejo samo informativni razgovori z nemško vlado preko francoskega poslanika v Berlinu, ne pa neposredni razgovori. Danes je pod predsedmštvom predsednika republike Lebruna vlada nadaljevala vprašanje celotnega kompleksa franco-sko-nemškega razmerja in vprašanja nemških zahtev glede oboroževanja. Po sklepu mmistrskega sveta bo dobil poslanik v Berlinu nalog, naj obvesti Hitlerja, da je Francija voljna razpravljati o razorožitvi samo v okviru Društva narodov.
V	zvezi s sinočnjo sejo trdi »Populaire«, da so na njej sprejeli stališče, ki ga je zastopal g Paul Boncour.
Vsi listi odobravajo, da Je vlada, zvesta politiki mednarodnega sodelovanja, kakor se je spočela v Ženevi, v načelu zavrnila trancosko-nemške razgovore v svečani obliki pogajanj med šefoma vlad. kakor si jih predstavlja Nemčija.
V	zvezi s tem pripominja »platin«, da niso imeli nedavni razgovori francoskega poslanika v Berlinu in Hitlerja oblike pogajanj temveč so bili zgolj informativni.
»ExceIsior« piše: Francoska teza je jasna: oborožitev Nemčije je stvar, ki zadeva vso Evropo Tako resno vprašanje se nc more ured:ti z neposrednimi razgovori med Parizom in Berlinom Zato se mora mednarodni razorožitveni problem dokončno -ešili v Ženevi in tam je dolžnost vseh dr-'-v. da prevzamejo svoj del odgovornosti.
Živahna akcija pariške diplomacije
riz 27 dec. č. Po kratkem presledku Vižične praznike se je včeraj na novo lo parlamentarno in d:plomatsko de-
mora po mnenju francoske v okviru Društva narodov
lovanje v Parizu. Francoski zunanji minister Paul-Boncour je na železniški postaji sprejel belgijskega zunanjega ministra Hy-mansa. Kakor znano, je napovedan tudi prihod rumunskega zunanjega ministra Ti-tulesca Določeno pa je bilo sedaj, da se bo točni datum prihoda določil šele, ko se Boncour definitivno odloči glede svojega potovanja v srednie- in vzhodno-evropske prestolnice. Paul-Boncour bo odpotoval proti Vzhodu bržkone šele v prvi polovici meseca februarja, ker namerava meseca Januarja prisostvovati nadaljnjemu delu razorožitvene konference
Hymans v Parizu
Pariz, 27 dec. AA Belgijski zunanji m«, nister g. Hvmans se je snoči pripeljal it Bruslja v Pariz. Na postaji ga Je pozdravil belgijski poslanik v Parizu. G. Hvmans j« v poslanikovem spremstvu obiskal dan«« dopoldne g. Boncourja in Chautempsa Razgovor je trajal od 11.15 do 13. ure. Po razgovoru je g. Hvmans izjavil, da so kon-ferirali o vseh političnih i.n gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo obe državi. Razgovor je bil po njegovi Izjavi zelo zadovoljiv Popoldne je Hvmans obiskal g. D«!a-dierja, ob 16. pa ga je sprejel predsednik republike g. Lebrun
Umor armenskega nadškofa v Newyorku
Newyork. 27. dor^bra A A. V?erai po štirje neznanci zabodli v stranski ladji tukajšnje armenske cerkve nadškofa Tur-jana. poglavarja apostolske armenske cerkve v Zedinjenih državah Umorili so ga v trenutku ko ie stopil pred o'tar Policija ie aretiral;) 4 osebe, o katerih sumi, da so v zvezi s tem umorom.
Smrt Ltmačarskega
Mentoa, 37. decembra. AA Bivif s©vjst-aki komisar za prosvete Anatol Vssiljev
Lunačarskij jc včeraj po dolgi bolezni umrl.
•
Anatol LunaierakiJ M )• »odfl 1667. v
Ukrajini kot sin ruskega državnega svetnika. V svojih akademskih letih jc postal socialist in bil izgnan v Sibirijo. Od tam
je zbežal v Pariz in se priključil boljše-vikom. Leta 1917. »e je -vrnil v Rusijo in je po oktobrski revoluciji prevzel ljudski komisariat za prosveto. Pod njegovim vodstvom so v Rusiji uvedli poenostavljeno ortografijo, preosnovali vse Šolstvo po načelih o delovni šoli in socializirali vse visoko šolstvo. Obenem je Lunačarskij dosegel tudi ločitev cerkve od države. Po skoraj desetih letih dek se je umaknil iz vlade in prevzel poslaništvo v Rimu, toda že leto kasneje so ga spet pozvali v Moskvo, kjer je znova prevzel prosvetni re-sor. Ko je Stalin izločil iz politike Buhari-novo politično skupino, se je Lunačarskij do dobra spri z ruskim diktatorjem. Zato so ga na lep način izločili iz vodstva državne uprave. Odtlej se je posvetil literarni profesuri v Moskvi in Leningradu. Pred tremi leti so ga poslali za poslanika v Pariz, letos pa v Madrid.
Lunačarskij se je mnogo udejstvoval tudi v literaturi. Napisal je poleg drugega tudi več dram, od katerih so nekatere že prevedene v tuje jezike. V politiki se je upiral radikalni izločitvi inteligence, ki je bik še meščanskega izvorn, iz najvišjih krogov komunistične stranke, kakor je to prvenstveno zahteval Stalin. To mu je v politiki prineslo končni poraz, ki pa so ga sovjeti napram Lunačarskemu proti svojim običajem v veliki meri omilili.
MI HI M m&R&m
kraljica čokolad«
Lepo in poceni darujete, če upotrebite za Vaša darila
odlične in okusne MIRIM Izdelke.
Pazite in zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena.
Visoka grška odlikovanja
Beograd. 27. d«c AA. Poslan :k grške republike g. Melas je danes ob 12. posetil predsednika vlade dr. Milana Srškiča in mu izročil red sv. Spasa I. stopnje, ki ga je z njim odlikoval predsednik grške republike. Z istim redom ie bil odFkovan tudi zunanji minister g. Bogoljub Jevtič.
Maximo$ v Parizu
Parii. 27. decembra. AA. Grški zunanji minister Maximos je v spremstvu grSkega poslanika v Pariiu g. Politisa včeraj konkuriral z g. Boncouriem. Po razgovoru je izjavil, da so govorili o celotnem mednarodnem položaju, posebej pa še o položaju na Balkanu. Vsi trije so bili soglasni, da je treba gledati, da se organizira mir na P-al-kanu in v vsei Evropi- Ponohine le imel g. Maximos razgovor z Daladier-em, jutri pa se bo sestal z s. Cha.rfempeom.
Pogreb Macie
Barcelona. 27. deoetnbra. AA. Iz vseh krajev Katalonije so prispele množice ljudi v Barcelono na pogreb predsednika katalonske vladP' Macie- Do 7, mre davi je pokojnika pokropilo nad 40.f;00 ljudi. Ob pol 11. se ie začel pogrebni irprevod, v katerem l3 bilo mno^ najvi&iih odličnikov in velikanska množica pogrebeev.
Božični nagovor angleškega kralja
I.ondon, 27. decembra. AA. Na božični večer je angleški kralj iz svojega stanovanja v Sandringhamu govoril po radiju prebivalstvu vsega angleškega imperija. Zveza med posameznimi pokrajinami je bila vzpostavljena v 15 minutah. Valovi «o šli preko Dublina, Bermutsfcih otokov. Ottavve, Wel-lingtona. Sydneya, Bombava do Capeno\v-na in odtod nazaj v London. Kralj je voščil božične praznike prebivalstvu vsega angleškega imperija.
Rumunski prestolonaslednik
v Švici
Bukarešta, 27. decembra g. Prestolonaslednik Mihajlo Je davi odpotoval i« Bukarešte v Švico. Od tam bo. kakor se do-znava. odpotoval v Italijo, da poseti svojo mater princeso Jeleno, ki biva v Florenci.
Politična misija habsburškega nadvojvode
Budimpešta 27. novembra, g. Bivši nadvojvoda Albreht je bil pred božičnimi prazniki nekaj dni v Parizu. V budimpestanskih političnih krosih se je govorilo, da je bil Albreht v Parizu v politični misiji, iz njegove okolice pa se izjavlja, da je bilo njesovo ootovanje samo zasebno poslovnega značaja.
Nizozemska vlada prosi za pomilostitev Van der Lubbeja
Berlin. 27. decembra, č. Nizozemski poslanik v Berlina je po nalogu svoje vlade iz. ročil nemškemu zunanjemu ministru rathu pismo, v katerem pro?i nemško državno vlado, nai izposluje pomilostitev Van der Lubbeja, tako. da bi «f njegova kazen spremenila v dosmrtno ječo.
Sestanek Mussolinija in Simona
London, 27. decembra AA- »Daily Herald« poroča, da se bo angleški zunanji minister Simon po vsej priliki sestal s predsednikom italijanske vlade Mussolini-jem 3. januarja. Mussolini bo skušal prepričati angleškega zunanjega ministra, da je postopek četvornega pakta edini izhod iz sedanje mednarodne zagate.
Podaljšanje trgovinske pogodbe z Rumunijo
Beograd, 27 decembra AA. Z izmenjavo not v Bukarešti je podaljšan trgovinski aranžman med našo kraljevino in kraljevino Rumunijo za prihodnjih 6 mesecev, to je od 1. januarja 1934. do 30. junija 1934.
Goriška nadškofija
podrejena Benetkam
9 papešldm dekretom je ukinjena kot nadškofijska provinca in priklopljena beneškemu patriarhatu
Gorica, 27. decembra, d. Za letošnji Bo-žtt je uradni list goriike nadškofije objavil dva dekreta konzistonalne kongregaci-je z novimi določbami, ki se nanašajo na goriško nadskofijo ter na podrejeni ji škofiji v Trstu in Poreču. Prvi dekret datira z dne 25. novembra t 1. in formalno potrjuje dejanski stan, po katerem se ljubljanska in krška škofija cerkveno ločita od cerkvene province goriške nadškofije ki podredita neposredno sveti stolici.
Drugi dekret je datiran 15. decembra t.
1. in določa, da se glede na izvršeno ločitev ljubljanske in krške škofije od goriške nadškofije, tržaška in poreška škofija ter goriška nadškofija, kolikor to zadeva škofijske konference in provincialni koncilij. priključijo beneškemu patrijarhatu, dokler sveta stolica ne bo drugače odredila.
Kato'i5ki tednik »Idea del Popolo«, ki ga podpira goriška nad%ofija. pravi v svojem komentarju o poslednji fuziji goriške in beneške cerkvene oblasti: Z bulo »Quo Christi fideles facilius« z dne 10. februarja t. 1. sta se pridružili goriški nadškofiji dekaniji v Idriji in Vipavi, tržaški škofiji pa postojnska, ki so doslej pripadale ljubljanski škofiji. S sedanjimi odredbami se je upravna ureditev naše nadškofije skoraj dokončno uredila. Če prvi dekret ni bil ničesar drugega nego log;čna posledica spremenjenega državnega stania, ratificiranih mirovnih pogodb in konkordatnih sporazumov, pozdravljamo poslednje odredbe svetega očeta z dolžno pokorščino
napram najvišji avtoriteti. Spričo najvišjih interesov cerkve ter koristne in potrebne
združitve cerkvenega delokroga pomenijo, papeške odločbe za nas nove vidike in nove koncepcije v verskem življenju, ker smo sedaj za velik korak bližnji Rimu. Politična usoda in samovoljnost ljudi sta zgradili med brati zidove, ki so se moTali sedaj z odločno gesto znova porušiti. To je bil učinek naše dobe. Neznatne stvari morajo popustiti, veliki partikulanzmi se morajo umakniti univerzalnosti. Cerkev je večno mlada in zato ne dopušča, da bi se preživ-ljeni koncepti izkristalizirali. Fuziia goriške in beneške nadškofije pod egido slavnega leva svetega Marka, kakor jo je hotel papež in so si jo želele nove življenjske in katoliške struje, pomeni potrebni napredek, svetu preobrat v najnovejši zgodovini naših krajev. Po 400 letih bolestne in zločinske ločitve se spet vračamo pod velika krila beneškega leva, v beneški patriarha!
Tržaški cerkveni krogi derhijejo sicer is
več let, da bi »e ustanovik nova cerkvena
provinca, v katero bi se vključile goriška, tržaška, puljska. reška in zadarska škofija in ki bi imela svoj sedež v Trstu, tako da bi se tržaška škofijska oblast povišala v nadškofijsko. Kakor pa vse kaže, so se v Vatikanu udali želji beneškega patriarha, ki ga je nedvomno podprl tudi centralistični fašistični režim. Vlada pač ne bi nikdar pristala na to, da bi Julijska Krajina s pretežno večino slovanskega prebivalstva tvorila svojo posebno cerkvcno provinco.
Novo planinsko iezero
Peč, 24. decembra
Leto 1026. je bilo usodno za naše starodavno mestece Peč. Tistega leta je namreč v Rugovi nastalo veliko jezero, ki se je potem razlilo na Peč ter povzročilo veliko škodo. Voda je prihrumela tako hitro, da se ljudstvo ni moglo pravočasno rešiti. Bilo je 36 človeških žrtev in voda je ali popolnoma odnesla ali pa deloma porušila večje število hiš in drugih poslopij. Zato pa je tudi te dni spreletel nepopisen strah vse mestece, ko so pridrveli domov s hribov pastirji, goneč pred seboj svoje črede koza in ovac in kričeč, da je v hribih pred njihovimi očmi nastalo veliko jezero, ki venomer raste in raste in bo še tisto noč poplavilo Peč.
Ljudstvo v Peči tisto noč nI zatlsnilo
oči. Toda zgodilo se vendar ni nič, tako da naposled že skoraj nihče ni hotel verjeti pastirskemu pripovedovanju. Pastirji pa so trdili, da je bil prejšnji dan v planinah zelo lep. Vrhovi planin so bili vsi v snegu in v dolini med gorami se je čisto jasno videla struga rečice Bistrice. Okoli 11. ure pa se je zaslišalo zamolklo bobnenje. Mislili so, da se je nekje hrib utrgal, toda niso videli nikjer nič podobnega. Bobnenje pa ni prenehalo, temveč je postajalo vse močneje in je trajalo kake pol ure, potem je pa prenehalo. Ko so tedaj natančneje pogledali tjakaj, od koder je prihajalo bobnenje, se jim je zabliskala pred
»Izenačenje« nemške vojske
Berlin, 27. decembra, g. Geneiral K-jrt Freiherr von Hammerstein - Equord h odstopil kot šef generalnega štaba nemške vojske. Državni predsi^nik Hindenburg ie sprejel ostavko s 1. februarjem 1034. Obenem je bil general Hammerstein imenovan za generalnega polkovnika. General Hammerstein je bil 1. novembra 1030 imenovan kot naslednik generalnega polkovnjka HaTea za šefa vrhovnega poveljstva nemške vojske. Njegov sedanji od<4op je javnost presenetil, čeprav ie bil njegov korak ▼ poučenih krogih znan že delj časa. ker ie bil Hammerstein intim is S<-hleicherjevih krogov. Vzrok za to, da ie Hammerstein še po oadcu Schleicherja o=tal na svo?>m mestu, ie bil saino v tem, da predsednik Hinden-burg pri izprem^bi režima nI ?elel tak*i-šnie izprememb* na fehi nemške vojsk*. Očita se Hammers^einu, da kot pristaš Gro-neria in Schleicher-a ni izvedel >izena$enia*. kakor so od njega pričakovali. V tem se ie tudi razlikoval od sedanjega ministra za državno hrambo Blomberga. Iz tega vzroka ni mogla izostati njegova demisija.
Nevarnost državnega udara
G v. ..n
raju
Atene. 77. dec. Listi »Etnos«, »Hcstia« ki »Akropolis« pozivajo na alarm vse parlamentarne stranke, tako vladne, kakor opozicijske, češ da obstoja velika nevarnost od neke tajne zakulisne akcije, ki hoče. izkoriščajoč težavno in zapleteno politično situacijo v državi, uničiti v Grčiji parlamentarizem in zatreti obenem tudi vsr politične stranke. Vest teh vplivnih listov je izzvala v vsei javnosti največjo nozor-nost in razumljivo vznemirjenje »Hestia« zatrjuje, da bo morda čez par dni že prepozno. če šefi političnih strank nemudoma ,ie izpremene svoje taktike Kakšna zarota se pripravlja proti parlamentarizmu in v čem obstoja omenjena tajna organizacija, še ni znano. »Akropolis« poudarja, da vesti o možnosti državnega udara proti vladi in proti opozicijskim strankam niso nelogične in ne neosnovane To je javna tajnost ki je znana vsej javnosti in je zato dolžnost političnih strank, da so na_ straži in da se združijo v obrambni akciji.
O' Duffy pred vojnim sodiščem
T)nhHn. 27 decembra d. General 0' Duffv ie prejel ukaz. da mora pri« 2. Januarja pred vojno sodišče, ker je obtožen hujskanja k umoru De Valere Ta obtožba temelji na govoru, ki ga je imel O' Duffy na svojem zadnjem propagandnem potovanju po grofiji Donegal v Ballyshanoru.
Nov! telefonski zvezi
Beograd. 27. decembra. AA. 1. januarja bosta vzpostavljeni telefonski zvezi: Jese-nice-Ponteba CS-minutni razgovor 2.10 zl. fr.) in Sušak-Genova (3.45 zl. fr.).
očmi vodna površina, ki se >e brtro
in dvigala. Nastajalo je med gorama K<>-privnikom in Gubavcem jezero, ki je raslo od trenutka do trenutka. Tedaj so se spomnili strašnega dogodka pred sedmimi leti, pa so pohiteli s svojimi čredami v Peč. da obvestijo prebivalstvo o grozeči nesreči.
Da bi se prepričali, ali je res kaj resnice v pastirskem pripovedovanju — ljudstvo ie bilo prepričano, da so pastirji videli najbrž meglo, ki so jo smatrali za jezero —< so naslednji dan odrinili v hribe lovci, dobro opremljeni, seveda. Ko so se povzpeli do višine 1650 m nad moriem. se ie med Koprivnikom in Gubavcem zalesketalo pred njimi veliko iezero. ki zavzema vso raz-sežno kotlino med obema visokima hriboma. Jezero mora biti. sodeč po višini, do katere se je povzpelo ob hribih, zelo globoko. Kako je nastalo, je seveda sedaj še največja uganka. So ljudje, ki menšio. da je nastalo po velikem jesensJcem deževiu. Toda bilo ie še večje deževie. toda jezera ni bilo. Drugi mislijo, da je prodrlo na površino podzemsko jezero in je ta predor spremljalo ono bobnenje, ki so ga slišati pastirji. Vsekako bo treba, da ta zanimivi naravni pojav preiščejo znanstveniki, kar se bo pa moglo zgoditi šele pomladi, ker je sedaj zapadel še nov sneg in je okolica jezera nedostopna. Seveda, ako jezero dotlej ne izgine. Da bi se razlilo v podnožje gora. s čimer bi bilo mestece Peč zopet v nevarnosti, se menda ni bati
TarHna pogajanja z Bolgarsko
Sofija, 27. decembra p. Vodstvo bolg»f« sitih državnih železnic je obvestilo gene« ralno direkcijo državnih železnic v Beogradu, da se bodo pogajanja glede tovornih tarif med Jugoslavijo in Bolgarijo nadaljevala 11. januarja v Beogradu. Bolgarsko delegacijo bo vodil šef tarifnega oddelka bolgarskih državnih železnic g. HU kov.
Števce tatvine svinj
Ptuj, 27. decembra
V	zadnj.h dveh mesecih je bilo v Slovenskih goricah izvršenih več drznih tat-v'n. kjer so tatovi kar iz svinjakov odpeljali več svinj. Novembra ponoči jc bi'a ukradena posestniku Kocmutu Ignacu okoli 80 kg težka svinja, kakih 10 dni pozneja pa še druga, okoli 250 kg težka svinja. Koc-mut je sicer slišal tatove, ki so razgrajali pred hišo, vendar se ni upal na prosto, ker se jih je bal. Nemoteni so torej tatovi odnesli še znatno količino žita, moke in drugega. Svinjski tatovi so nato obiskali po-sestnico Weisbacherjevo Ivano na Kicarju ter odpeljali 90 kg težko svinjo, Tereziji Rojkovi v Spodnjem Velovleku pa so nekaj noči pozneje ugrabili 50 kg težko svinjo.
V	isti vasi so obiskali svinjake posestnika Arnuša Tomaža, kjer so hoteli odpeljati nad 200 kg težko svinjo. Svinja je imela že vrv okoli vratu, vendar je gospodar pravočasno zaslišal tatove in jih odločno pregnal. Naštel je okoli osem oseb, ki so oddale proti njemu dva strela, dočim so svinjo, ki je bila že skoraj napol mrtva, pustili na licu mesta. Orožniki so tatinski družbi že rta sledu. Številne tatvine svinj so seveda naše ljudstvo, ki itak živi^ v bedi. zelo razburile in v strahu za svoje imetje so kmetje postavili ponoči straže.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa dane«
Vlažno, pretežno oblačno in megleno, zmerno mrzlo, pričakovati je še ekbS^ea vremena. — Sitjacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk, ki je prevladoval zadnje dni uad zapadno Evropo in se pomikal proti jugu, je sedaj zajel ves južni kontinent. Nad severnim kontinentom sta se istočasno ^tvorila dva ciklona z nizkim pritiskom, ki sta pričala sedaj prodirati proti jugu. Zaradi tega je v .poslednjih dneh prevladovalo lužno vreme. V nizkih krajih se te pričel sneg povsod topiti- Pritisk ie narasel nekoliko na eeTeru. na jugu je padel povprečno za 1 do 3 mm. Temperature so narasle v zapadni Hrvatski za 1 do 4 stopinje, v vzhodnih krajih države p« 6o padle za 1 do 6 stopinj.
^ Dunajska vremenska napoved za četrtek
Večinoma nejasno, temperatura okoli ničle, možnost padavin.
Jutro« se. sol
CetrteS, 28. XIL 1933
Naši kraji In ljudje
Roparski morilec Markovič pred sodiščem
Pričevanje živega in mrtvega morilca — Markovič noče »žaliti«
mrtvega pajdaša
Beograd, 27. decembra
Tudi <ftugi dan razprave proti roparskemu morilcu Markoviču ni prinesel nobene jasnosti v strašno zločinstvo, ki je bilo izvršeno že pred osmimi meseci. Tudi zločinec Markovič se od razkritja zločina ni niti malo spremenil. Odkar ve, da njegov sokrivec Miljkovič ne more več govoriti, si prizadeva na vse kriplje, da bi strašno razbojstvo zvalil na mrtvega pajdaša. Kadarkoli ga predsednik sodišča vpraša o kaki krvavi podrobnosti, dobi za odgovor ali nekaj, kar kratkomalo vali vso krivdo na Miljkoviča, ali pa kako kratko prav cinično in spričo groznih dejstev naravnost groteskno izjavo. Tak je bil tudi «>dgovor na splošno vprašanje, če se sploh zaveda, aa je kriv. Markovič je brez pomisleka odgovoril:
—	Niti malo ne. Moja krivda je samo v tem, ker vse zadeve nisem prijavil oblasti.
Malo pozneje, ko mu je državni tožilec predočil razna nesoglasja v prejšnjih izjavah, pa je Markovič dejal:
—	Seveda sem prej drugače govoril, ali sedaj se branim.
V glavnem je Markovič umor trgovca Stankoviča opisal takole: Stankovič in Miljkovič sta imela večjo /alogo vtihotap-Ijenega tobaka in sta prišla k njemu; da bi za prevoz posodil avtomobil. — Ker mi prej nista hotela plačati provizije, smo se kregali in ko sta sama zavijala tobak, sem odšel iz sobe in že na hodniku slišal, kakor da je nekaj padlo. Ko sem se obrni! in odprl vrata, je Miljkovič držal nekaj v rokah in v tistem trenutku sem tudi videl, kako je udaril. Razburjen sem skočil nazaj, Miljkovič pa je pritekel za menoj. Stankovič je ležal na tleh. Miljkovič me je rotil, naj mu pomagam, da spravi mrliča proč, pa nisem hotel in sem šel spet iz sobe. — Mrliča, pravi, da je Miljkovič sam spravil v kovčeg ter potem naicl dva neznana človeka, ki sta odnesla kovčeg v avtomobil.
—	Ti ga torej nisi ne ubil in tudi dotaknil se ga nisi? je vprašal predsednik. Na to vprašanje je Markovič kratko, a brez pomisleka odgovoril: »Nel«. Potem je pripovedoval, kako je brisal kri po tleh in prikrival druge sledove zločina, da ne bi bil sam »zapleten v vso zadevo«.
Po dolgem pripovedovanju Markoviča pa je bilo prebrano pismo, ki ga je njegov pajdaš Miljkovič napisal, ko se je skrival po Velebitu in ki je bilo 28. maja odposlano iz Splita šefu beograjske kriminalne policije. Miljkovič je na dolgo in široko opisal vse to, kar bi govoril tudi pred sodiščem. če bi bil še živ. Najprej opisuje, kako se je z Markovičem seznanil v ječi.
—	Ko sem bil izpuščen, sem šel takoj k njemu in prvo je bilo to, da mi je izvabil moj'h 30.000 Dir.. Hvalil mi je svoje podjetje ter mi obetal gradove v oblakih. Ostal sem pri njemu in bilo je, kakor da me je hipnotiziral. Kmalu me je pripravil do nonarejevanja podpisov. Markovič je bil v poslovnih zvezah z dr. Nikolo Petrovičem, nekega dne pa je pritekel ves razburjen: »Ali veš,« je dejal, »da ima Nikola 500 tisočakov v blagajni! Morava ga ubiti.« Dr. Petrovič je bil moj rojak in jaz sem to preprečil. Markovič je bil zaradi tega hud in je dejal, da mu delam škodo.
Smrt trgovca Stankoviča pa opisuje Miljkovič takole: Nekega dne mi je dejal Markovič: »Pojdi in pokliči Stankoviča, pa bo spet dosti denarja. Tvojih 30.000 ti bom vrnil. Pazi, da te nihče ne vidi« — Ker nisem šel po Stankoviča, mu je Markovič sam telefoniral. Pred očmi mi je še, kako je prišel in se smehljal. »Vi ste me klicali,« mi je dejal. »Ne! Markovič vas je klical.« — Odšel je brez besede. Žal mi je bilo človeka. — »Bogami g. Djoko,« sem mu dejal, »jaz na vašem mestu ne bi delal z Markovičem.« Pri vratih naju je že čakal Markovič. Veselo je pozdravil Stankoviča ter mu odprl vrata. Videl sem, kako je za njegovim hrbtom spravil sekiro pod svojo suknjo. Komaj je Stankovič stopil v pi-
sarno, sem že slišal zamolkel udarec. Slišal sem tudi vzklik in človek je padel. Hotel sem bežati, vpiti, skočil pa je za menoj Markovič ter naperil name revolver. Potegnil me je v sobo. Z nogo je stopil na Stankovicevo truplo, poljubil samokres in dejal:
»Poljubi ga tudi H in prisezl, da boš molčal.« Tedaj se je Stankovič zganil in Markovič ga je udaril še nekajkrat. Ko ga je zadrgnil še z vrvjo, mi je dejal: »Če pride na dan, boš tudi ti odgovarjal. Pomagaj mi, da speremo kri.« Ko sva truplo odnesla v kopalnico, pa je zazvonilo. »Če je policija,« je dejal Markovič, »evo ti, revolver, pa streljaj. Drage pomoči ni.« — Zvonenje pa se ni ponovilo in pozneje sva ugotovila, da je bil poštni sel. — Natančno opisuje tudi, kako sta truplo spravila v kovčeg in se potem z avtomobilom odpeljala na mesto, ki ga je Markovič določil: češ, da »je tam polno jam in da ni videti niti vraga.«
Markovič Je gledal nepremično prod 80»
ko so čitaii dolgo pismo njegovega mrtvega pajdaša.
—	No, ali si slišal, kaj piSe, Je vpraSe! predsednik.
—	Ne morem žaliti pokojnega. Je odvrnil Markovič.
—	Saj ga ni treba, aamo povej, čo Je to resnica.
Ne, je dejal Markovič in mahnil g roko.
Markovič obsojen na smrt
Beograd, 27. decembra
NoooJ ob 9. Je bila pred okrožnim sodiščem razglašena sodba v procesu proti bivšemu bančnemu direktorju Mihajlu Markoviču. Sodišče ga je spoznalo krivega, da je skupno z Milkom Miljkovičem zvabil trgovca Stankoviča v svojo pisarno, ga tam ubil in oropal ter nato truplo odpeljal v Smederevo in ga vrgel v močvirje.
Markovič je obsojen na smrt, ter na plačilo Stankovičevi vdovi 69.000 Din, ki jih je oropal pokojnemu Stankoviču, 4000 Din za odvzete stvari, 50.000 Din na račun odškodnine m 5000 Din pravdnih stroškov. Za ostala dejanja je bil oproščen. Markovič je sprejel sodbo zelo vznemrrjen.
SAMO ŠE DANES! velefilm
HREPENENJE
Predstave ob 4., T. % in 9.% uri zvečer Rezervirajte si vstopnice!
Nov grob v tujini
Metz, 24. decembra Kruta usoda zahteva v zadnjem času med izseljenimi rojaki velike žrtve. Smrt je neizprosna in neizbirčna. Ne ozira se n® na mladost, ne na družino, ne na starost. Čeprav vemo, da nosi rudar vselej mrtvaško srajco, kadar gre v jamo, nas je bridko presenetila novica, da se je smrtno ponesrečil 19. t. m. naš dragi tovariš Martin Plot v Merlebachu. Žrtvoval je svoje drago življenje tujemu kapitalu, zapustil Je v tugi svojo zvesto družico s tremi nepreskrbljenimi, iskreno ljubljenimi otročiči. Ni mu bilo dano, da bi bil vsaj še enkrat pred smrtjo videl domovino, od katere se je pred leti poslovil tako tožen, vendar upajoč v srečno bodočnost
Mrtvemu tovarišu je bilo lahko vsaj malo v zadoščenje, da so prihiteli k njegovemu svežemu grobu tukajšnji rojaki, med njimi tudi predstavniki jugoslovenskih oblastev iz Metza. Poleg konzula Koste Mišica in izseljenskega delegata Grujtčiča, je stal ob grobu g. Glavina, predsednik _Zveze jugoslovenskih delavcev »Kraljevič Andrej« z zvezno zastavo, ki je bila jugoslo-venskemu delavstvu v Franciji poklonjena od našega prevzvišenega vladarja kralja Aleksandra. Po prekrasnih poslovilnih besedah se je prapor nagnil nad sveži grob, ki ga je nato okrasil tudi skromen žalni venec sotrpinov. Poslavljamo se od tebe, dragi naš tovariš, daleč od naše lepe in mile domovine Jugoslavije z vročo željo v srcu, da bi ti bila tuja, vendar pa bratska francoska zemlja lahka! Žalujoči obitelji velja iskreno sočustvovanje vseh tovariških jugoslovenskih družin v Franciji. Vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, pa bodi izrečena presrčna zahvala!
Ne vozite v mesto s sanmi!
Ljubljana, 27. decembra že nekajkrat smo zabeležili, v kakšne zagate lahko v zimskem času zabredejo na ulicah kmečki vozniki, ki dovažajo v mesto razne tovore na saneh. Tramvajski tiri, ki so razpredeni po vseh najvažnejših ulicah in cestah, so marsikateremu vozniku prizadejali to zimo že mnogo težav. Južno vreme, ki smo ga dobili za praznike, pa je z naših cest pobralo še tisto tanko plast snega, kar so ga plugi m mestni delavci še pustili, in na vseh koncih in krajih sta izpod zimske odeje prišla granit in asfalt spet na dan.
Dočim je med prazniki zlasti tovorni promet po mestu zamrl, se je na prvi današnji delavnik razgibalo po ulicah in cestah spet vse polno voz in sani. Toda vozniki s sanmi z dežele, kii jih na odprtem polju pač ne more biti skrb za srečno vožnjo, so imeli v mestu silno slab dan. Kdorkoli je vozil kaj prida bremena, vsak je na križiščih in cestah prihajal v zadrego: sančnice so obtičale na goli zemlji, asfaltu ali granitu. V Gradišču se je spet pripetilo nekemu kmečkemu vozniku, da so mu
ULTURNI PREGLED
Posmrtni Domjanlč
Dobrega pol leta po smrti nepozabnega pesnika Dragutina M. Domjianiča je izšla v Zagrebu postfrumna knjiga njegove kaj-kavske lirike »Po dragomu kraju«. Pesnikova mati ji je napisala predgovor, najkrajši in najganljivejši izmed vseh, kar jih je kdaj izšlo pred poezijami:
»Ove popevke predajem n«rotfn onak, kak ih ie moj dragi sin za izdan j« aložil i priredil. Mama«.
Lično opremljena Zbirka je natisnjena na težkem rumenkastem papirju: barve jeseni in smrti. Pozornosti je vreden posnetek pesnikove novejše fotografije, ki je nedvomno najboljša izmed vseh dosedaj objavljenih. Besede častitljive starke _ matere kažejo, da je zbirko pesnik sam pripravljal, a Je ni utegnil Izdati. Zato so na teh straneh skriti njegovi poslednji pogledi, v njih se razodevajo poslednja drhtenja in zadnje nežnosti pesnikove plemenite duše.
Nič novega ln presenetljivega nI v tej zbirki, kakor ni nič novega v šopku vijolic, ki nam jih nabere draga roka v zgodnji' pomladi. V prirodi je že tako, da Imajo drobne vijolice večji čar kakor mogočen hrast in da lahko nasto drug poleg drugega, vijolice in hrast. Zakaj ne bi mogle tudi na robu viharne dobe in velikih dogod-
kov vzniknitl take tihe, nefine pesmi, ki govore samo srcu in ničemu drugemu?!
Tudi v posmrtni pesniški zbirki Dragu-tina M. Domjaniča nahajamo njegove značilne motive. Občutje domačnosti in zvestoba domačemu kraju, žalost minljivosti, bolesti in smrti, neizbrisno razočaranje z življenjem, prevarani ljubezenski upi, to so osnovni toni, ki se oglašajo, da se izrazimo z Ot. Bfezino, iz klaviature njegove duše. Tudi oblikovno je ta zbirka samo nadaljevanje »Kipcev in popevke ter »V suncu in senci«. Med pesmimi v tej knjigi je tudi mareikakšna nedozorela; to ali ono bi bil pesnik pred končno redakcijo za knjižno izdajo izpustil. Ali pa tudi ne! Zakaj njegova lirika je čisto razpoloženjska, in vsi duševni otroci takih trenutkov so očetu enako dragi. Pesnikova doživetja, ki stoje za temi verzi, barvajo vsebino, im njegovo srce polaga vanje to. česar mi včasi niti ne dogledamo.
Pred vsem Imaš v tej zbirki nekatere pesmi, ki so posvečene cerkvam in kapelam. Domjanlčeva trubadursko sanjava duša se je v zadnjih letih bližala marijan-skemu kultu, ki so bili zanj bolj ali manj dovzetni, vsi novoromantiki. Takoj v prvi pesmi (»Sunce«) se srečujeta slovensko Brezje in poljska Czestochowa, nato se vr-
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
sani obtičale na tramvajskih tirih tako nerodno, da je za nekaj časa zavrl promet električne cestne železnice v obe smeri. Potem ko so potniki, sprevodnik in voznik s tramvaja izstopili in nekaj časa pomagali vleči sani iz zagate, so morali potniki naposled prestopiti in sta se vozova električne železnice vrnila vsak v svojo smer. Z veliko težavo so čez nekaj časa rešili vodnika in njegov tovor.
Dokler se vreme ne Lzpreobrne, vožnja s sanmi po mestu pač ne bo več mogoča
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-cica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v'največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Strašna smrt obupanega mladeniča
Krško, 27. decembra
Zgodaj davi se Je razširila vest, da je vlak na Vidmu razmesaril nekega neznanega moškega. Neznanec je bil strašno razmesarjen in so bili kosi njegovega trupla raz-Lreseini po progi en kilometer daleč do postaje. Kmalu so ugotovili, da je storil strašno smrt 23 letni brezposelni pomočnik Milko Bohorč, ki je v zadnjem času prebival pri neki svoji sorodnici na Vidmu. Mladenič je bil že precej časa močno potrt in je svojim znancem pripovedoval, da ni vredno živeti v tako hudih razmerah. Kakor vse kaže, se je nesrečnež vrgel pod brzovlak, ki vozi mimo Vidma ob 5-54.
Smrt dveh uglednih meščanov Slovenske Bistrice
Slovenska Bistrica, 27. decembra N« sveti večer je po dolgi, mučni bolezni umrl veletrgovec Albert Stiger. Dosegel je čestito starost 86 let Pokojnik je bil iz ugledne meščanske družine. Že davno pred prevratom je igral vidno vlogo v .političnem življenju slovenj ebistriškega okraja. Dalje časa je županoval, slednjič pa Je bil počaščen z imenovanjem za častnega meščana Slovenske Bistrice. Na vzorno urejenem posestvu se je vneto bavil s poljedelstvom in vinogradništvom. Pred mnogimi leti, kar je starejšim vingradnikom pač še v dobrem spominu, je uvedel streljanje proti toči. Veliki možnarji z razprtimi lijaki, ki so bruhali grom proti sivim oblakom, so bili njegov izum ln so se zelo razširili po vsem spodnjem Štajerju.
Na sveti dan opoldne pa se Je po Slovenski Bistrici nepričakovano razširila tra-
Vsaka gospodinja mu ostane zvesfa!
Po pravici! Lepo čisto — dotgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga imo gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira iz Schichtov ega terpentinovega mila.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem sa Vam ni bati ponarejenih miL
..ampak poprej za
na|enska e:/TERPENTIN0V0 MILO
hvala!
ST3.3-5?
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
gična novica, da je po kratki bolezni umrl na svojem domu ugledni gostilničar in mesar g. France Sorčnik. Vsi someščani smo ga spoštovali kot dobrega gospodarja. Pokojnik je bil v najlepši moški dobi 53 let in je zapustil ob vzorno uvedeni obrti in gospodarstvu ženo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. — Uglednima meščanoma bodi ohranjen trajen spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje!
RANE ZARADI PREDOLGEGA LEŽANJA.
Pri uporabi preizkušenega zdravila »FI-TON&f« izgine že po nekoliko dnevih neprijeten duh, bolečine so manjše, tkivo se okrepi in rana se začne celiti. Steklenica 20 Din v lekarnah. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno Fiton, dr. z o. j.
Zagreb.	i*'8
V bedi je začel kovati krivi denar
Leskovec, 27. decembra Orožniki v Leslkovcu v Halozah so aretirali kovača Mihaela Mlakarja iz Male Varnice, ki je ponarejal v svoji kovačnici 20dinarske kovance. Pred nekaj dnevi je zanesel en tak novec v Pintaričevo trgovino, kjer je kupil zanj neke malenkosti. Trgovec Pintarič je šele pozneje ugotovil, da je sprejel falsifikat, vendar ni mogel nikogar osumiti. Čez nekaj dni je Mlakar spet prišel v trgovino ter hotel plačati s falsifikatom, ki ga je trgovec takoj spoznal. Zadevo je ovadil orožnikom, ki sO kovača trdo prijeli in je kmalu skesano priznal, da je kovance sam izdeloval. Model za izdelovanje denarja je imel skrit v neki luknji zidu, kjer so ga orožniki zaplenili ter vse skupaj izročili sodišču. Mož se izgo-
varja na veliko bedo, v kateri živi. Skrbeti mora za petero otrok, ženo ima v umobolnici ln pred leti mu je bilo prodano posestvo na dražbi.
Obsodba zaradi uboja
Maribor, 27. decembra Pred senatom trojice se je danes zagovarjal 17 letni posestnikov sin Anton R. iz Moškanjcev, ki je letos 5. avgusta s kolom pobil posestnika Ivana Zamudo do smrti.
Omenjenega dne je spremljal obtoženec svojega prijatelja Franca Segulo na vasovanje v Formin. Mimo je prišel posestnik Zamuda, ki je nahrulil Šegulo, češ, da je še premlad za vasovanje. Fanta je to silno razkačilo in začel je zmerjati starega Zamudo. Kmalu je nastal pretep. Prijatelju je prišel na pomoč tudi obtoženec. Na klice hišne gospodinje, ki je prihitela na dvorišče. sta fanta zbežala po cesti proti Ormožu. Kmalu pa sta se vrnila in počakala v zasedi na Zamudo, ki je prihajal v spremstvu svoje žene. Prepir se je ponovil in sta fanta naskočila Zamudo s koli. Obtoženec ga je udaril večkrat s kolom po glavi, da je nezavesten obležal sredi ceste.
Po zločinu sta fanta zbežala. Zamudo pa so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam ter zapustil tri majhne nepreskrbljene otroke. Sodba se je glasila: 2 leti robije.
SMUČARJI!
Uporabljajte
dr. Kmetovo mazilo
IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din.
Najboljše, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno Izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« izdelujeta
BRATA NAGLIC, ŽIRI
Zahtevajte cenik! Cene solidne! NaSe čevlje dobite tudi v trgovini tvrdke A. GOREČ, Ljubljana, Tyrševa cesta St. 1.
ste motivi iz Zagreba, pa pesmi s sprehodov in izletov. Tipično Domjaničeva pesem je »Bogečko groblje«. Pokopališče revežev. Pozabljeni grobovi, pomandrani križi. Skrivnosti življenj, ki jih nihče več ne pozna. Minljivost in pozabljenje. Nekoč ne bo več grobov >drugi tu cvet bu i svet«, toda veter se bo tudi takrat igral v bližnjem žitu.
Minljivost se ka3e tudi v pesmi »Park«. Sodoben motiv. Staro graščino je kupil pe-tlčen zelenec, vojni ali povojni dobičkar; lz nekdanje nimfe v parku izdelujejo njegov kip. »Tu gospočije več ni, — ona za cinto-rom spi, — postel kak sneg joj je bela.« Sic transit... Motiv pozabljena a se plete skozi vso zMrko. Večina Domjaničevlh ljubezenskih pesmi govori o neizpolnjeni in prevarani ljubezni, tej stari, neozdravljivi rani pesnikovega srca. Mirna bolest se včasi izpremeni v snežinke belih sanj in pada pred pesnikovo dušo na tla večne pozabe, včasi pa požene plahi cvet odpovedi in odpuščanja. Občutje zapuščenosti in osa-melosti se vrača pesniku vedno znova. Več pesmi je posvečenih ajdi, tej nežni znamilki jeseni, ki krasi zagorske hribe enako kakor podalpske njive Slovenije. Ponekod ga zaustavi kruta igra prirode: ptički, ki se že ženijo, poginejo v hudem mrazu (Valentinovo). Misel na smrt se kaže posebno izrazito v eni najpopolnejših pesmi te zbirke »Črni metuli«. To so simbolična krdela smrti, ki venomer >letiju, letiju«. Težki objema nas spanec, kak da od maka je lanec.
Tak smo i trudni I čudni, nemremo ostati budni. A zutra, Bog zna, zutira bu II za nas još jutra? Burno H v zarju ranu mogli veselit se danu, burno II tiče još čuli? II buju zadnje nam 6enje, oči i dan 1 življenje zgasili črni metuli?
Tako Je ta poethumna Domjaničeva fcnll-ga vzlic bloigi vedrini tn mirnim barvam svojih pesniških slik izpolnjena z melanholičnimi občutji zapuščenosti, pozabe in smrti. Vse se pozabi, pravi v neki pesmi.
Oči eo v nočih, a v dušah su mraki, v srcu je tuga i skriva ju vsaki, vse, kaj je lepo I drago, se zgasne: stmčani dani i oči tak jasne.
Vse se pozabi: I rože vu cveta, bele kak sneg i te žarke — vre k letu. Zgine popevka i sladiki slaviček, dojde pak novo i cvetje i tiček.
Vmes med pesmimi te vrste je tudi nekoliko šegavih, porednih, skoraj čisto ljudskih in naivnih, kakor da niso potekle '.z peresa moža, ki je že zgodaj občutil (kakor priča prva knjiga njegovih štokavskih pesmi) brezno in kozmične daljave življenja. Vsefcako pa je zbirka »Po dragomu kraju« tako tesno spojena s prirodo, ljudmi in govorico Hrv. Zagorja, da bo še dolgo ostala — prav kakor nekatera poglavja iz Kovačičevega romana »U regi-
straturi«, Gjalskega »Pod starim fcrovovi-ma«, nekatere strani iz Matosa ki ostali
dve kajkavski zbirki Domjaničeve lirike _
topel vir domačnosti. Ta sladki plod je mogel zrasti samo iz te zemlje in iz nobena druge; v sebi ima esenco noenega solnca in njenih tal, in v njem bo še dalje živel pesnik »dragega i sladkega kaj«. Saj pravi v pesmi >Vse se pozabi«:
Ni ti to mrtvo, kaj zemlja nam efcrlTa. a moja ljubav v popevkah bn živa.
prazniki v naSi drami. Božičnemu nar strojenju primerno je naša drama obnovila pester repertoar, da bi privab>ia v hišo cim širše občinstvo. »Mlinarjiava hči« na sveti dan popoldne je ostala v precej praznem prostoru. Nekaj več zanimanja }3 našel »Cvrček za pečjo«, na isti dan zvečer. Božični praznik sam se zdi našim ljudem pač malo preveč intimen, da bi iz kroga domačnosti hodili v hram umetnosti in radosti. Pravi naval na gledališče pa je bil r.a Ste' fanovo. Popoldne so dajali Golieve »Petrč-kove poslednje sanje« v režiji prof. Šesta in 9 konseirvatoristko Jelko I s 1 i čevo v ulo-gi Petrčka. Ta naša najboljša mladinska igra. ki je tako polna sveže poezije in ki jo vodijo tako plemenite ideje človečanstva, socialne pravičnosti in Iribezni, je hišo do vrha natrpala z malimi in velikimi gledalci in si vnovič priborila nezadržan triumf. De-but je edč. Isličevo pokazal kot resničen igralsik talent in Petroek je v njeni kreaciji
Domače vesti
•	Podban odsoten. Podban g. 4r. PlrfcBaa-Jer t petek 29. t. m. ne bo sprejemal s-tr&ak ker bo odsoten.
•	Sreska konferenca JNS ¥ Krik »m. V
soboto 30. t m. ob pol X«. uri dopoldne bo T Stritarjevi gostilni r Krškem plenarna seja sreskega odbora JNS, na katero so vabljeni poleg članov še župani in predsedniki občinskih organizacij JNS. Na dnevnem redu so poročila senatorja g. dr. Ra-Jarja o političnem položaju, poslanca g. Drmelja o uredbah in zakonskih predlogih gospodarskega značaja, novinarja g. Ambroža o zunanje-političnem položaju, nadalje organizacijska vprašanja občinskih organizacij, snovanje mladinskih organizacij, kooptacija novih članov ter še nekatere druge interne zadeve. Udeležba je »a člane sreskega odbora strogo obvezna!
» županska zveza bo imela svojo II. glav-eno skupščino 8. januarja ob 10. v Ljubljani v veliki dvorani »Zvezde«.
•	Iz vojaške službe. Za komandanta 3. bataljona 16. pp. je imenovan (polkovnik Vaclav Dic, za vršilca dolžnosti komandanta 261. letalske skupine major Zdenko Gorjup, za vršilca dolžnosti šefa I. oddelka letalske poizvedovalne skupine kapetan I. Leonid Bajdak, za upravnika dravskega municijSKega skladišča art. major Miloje Nikolič, za vršilca dolžnosti načelnika ln-tendanture komande bregalniškega divlzij-skega poveljstva major Ivan Mihič; kapetan H. stopnje s činom od 17. decembra 1929. je postal pešad. poročnik Josip B-ren-c6.
| X. tradicijonalnl j
• Napredovanje. Z ukazom NJ. Ved. kralja sta napredovala v višjo skupino gg. Inž-Josip Zidanšek, načelnik Kmetijskega oddelka kr. banske uprave v LJubljani, in višji kmetijski svetnik Franjo Trampuž.
» Iz finančne službe. Napredovali so pri dravski finančni direkciji: za višje katastrske inšpektorje v V. pol. skupini Zupančič Franc, Verbič »Ivan, Kavšek Ka-rol, Pavlečič Stjepan; za višje katastr. geometre v VI. pol. skupini Juran Leopold, Jeras Bazilij, Osole Franc; za katastr. geometre r VII. pol. skupini šifrer Franc, Kalin Ivan, Marinček Ivan, Armič Leopold. Prelovec Hinko.
Da!
pri tvrdkl J. MAČEK
pa Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška in dečja oblačila.
*	Izpremembe v banovlnskl službi. Z odlokom banske uprave sta imenovana: Josip Cotič za banovinskega arhivskega uradnika pri upravi banovinske žrebčarne na •Selu pri Ljubljani, dr. Viktor čerček pa za i>anovinskega zdravnika - pripravnika pri Javni ženski bolnici v Novem mestu.
» Diplomiran je bil 23. t .m. na tehniški fakulteti v Zagrebu za inženjerja sfcrojar-»tva g. R e b e c Dimitrij, doma lz Litije. Bil je požrtvovalen član in večletni odbornik AD Triglava v Zagrebu. Vsi Triglava®! svojemu vriemu tovarišu pri tej priliki iskreno čestitajo ln mu ob slovesu želijo v življenju vse najboljše!
*	Starši dijakov, ki imajo zopet daljše božične počitnice, so mnenja, da ne morejo dijaške gospodinje zahtevati vse hra-narlne tudi za čas počitnic. Najbolje bi bilo, da se ta stvar enotno uredi. Plačati bi bilo tudi za čas počitnic tisti del pogojene mesečnlne, ki odpade na stanovanje, odšteti pa bi bilo razmerni znesek za hrano za časa počitnic. To bi bila morda naloga društva »šola in dom«? — Tako in slično se
9
e
Za vsak pri nas kupljen film ali ducent
plošč dobite
1 povečano sliko 13X18 gratls
pri FOTO TOURIST LOJZE S MUC, Miklošičeva 6, nasproti hotela Union.	855
Krika milo
za britje je izredno.
Se niste nakazali naročnine
za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »Tri-GLAV«. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je
čtaslfc pteoaa, kl smo jih zadajl čas pre-jett od več strani z dežel«.
•	Mestna hranilnica ljubljanska prosi svoje vlagatelje, da naj samo zaradi vpisa obresti v knjižice nikar ne prihajajo takoj prve dni po novem letu, ko je največji naval. Obresti se itak brez posebnega naročila pripišejo konec leta k vsaki vlogi, v knjižice pa kadarkoli je.
•	Za naše morje! Sekcija Podmladka JS Je v tekočem mesecu med šolsko mladino raznih krajev prav pridno skrbela tudi za predavanja o našem morju ip pomorstvu. Glavni tajnik Pomladka g. Viktor Pirnat je orisal organizacijo in ustroj organizacije Pomladka JS, njen pomen in namen ter popeljal Sterilne j»Le4e poslušalce Ln poslušalke vzdož naše obale od Bojane do Sušaka in še dalje ob obali do izliva Soče. Lepe skioptične slike so bile najvernejši tolmač navdušujočih besed. Tudi prizori iz orientalske Bosne ter tajinstvenih Plitvi-čkih jezer niso manjkali. Predavanja so se r nabito polnih dvoranah vršila v Trebnjem, kamor so prišli tudi PodmladKa.rji iz bližnje Nemške vasi, dalje v šmihelskem samostanu pri Novem mestu, na trgovski gremijalni šoli v Ljubljani, v Kočevju, v Zgornji •žiški in v Trbovljah, kjer je bilo pri predavanju nad 7-00 otrofk. Do 2500 podmladkarjev osnovnih, meščanskih in srednjih šol se Je udeležilo v decembru teh predavanj. Poleg tega pa v Kočevju in Trbovljah še okoli 600 odraslih članov JS, ki so imeli posebna predavanja zvečer. Po novem letu se bodo predavanja širom banovine sipet nadaljevala. Podmladki in Krajevni odbori JS naj se Banja javijo Oblastnemu odboru JS v Ljubljani.
•	Ciril Metodova družba ima v zalogi ■razglednice za novo leto. Kupujte CM razglednice! Podpirajte CM družbo!
» Nov krajevni odbor Jadranske straže
Je bil ustanovljen 17. tm. v Mengšu in šteje že danes preko 60 članov. Prisotnim je delegat Oblastnega odbora JS g. Marjano-vič razložil pomen in smotre JS. Pripravljalni odbor, katerega načelnik je bil župan in industrijec g. Kane Alojzij, je podal poročilo o dosedanjem delu, nakar je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Smole Izidor, šolski upravitelj, podpredsednik Kane Alojzij, župan, blagajničarka gdč na Sire Mamica, delegat za OO g. Lavrič Mir-jo; odborniki: Mrak Jože, Vodopivee Ivan, ga. Snidar Marija, gdč. Nada Završnik. Gregorc Stanko, Žun Franc in Jenčič Inka. Hvalevredno je, da je tudi Mengeš čuti) potrebo ustanovitve krajevnega odbora JS Gotovo se bo dela v proevit in napredek Jadransue straže oprijela posebno mladina, ki bo v ideologiji JS našla podlago za naci-rvnalnp in državno vagojo.
•	Oblastni odbor Aerokluba v Zagrebu Je te dni na svojem občnem zboru sprejel med drugimi tudi predlog, naj bi se na Driveničkem polju poleg Crikvenice ured:l stalen aerodrom, da bo tako letalska proga Zagreb—Sušak vodila tudi preko Crikvenice. Po sklepu občnega zbora bo oblastni odboa na tiierodajnih mestih tudi posredoval za ukinitev uvozne carine na turistična letala, ki znaša 30 odstotkov, kar tvori veliko zapreko razvoju športnega in turističnega letalstva.
•	Zadruga zdravniškega sindikata. Sin dikalna organizacija zdravnikov, ki je bila, kakor znano, nedavno ustanovljena v Beogradu, je že osnovala v raznih večjih mestih svoje sekcije, sedaj pa je ustanovila tudi svojo zadrugo, ki je že odobrena od ministrstva za trgovino in industrijo. Pra vila zadruge so sestavljena tako, da bode vsi člani zdravniškega sindikata lahko postali tudi zadružniki, če plačajo določen delež. Med zadrugarji pa ne bo nobene razlike ker bo imel vsa« pravico samo do enega deleža in bo tako .tudi vsak lahke glasoval samo za sebe in ne po številu svojih delnic. Na ta način so seveda izključene vse špekulacije z zadružno imovino.
•	Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo je izdala letos že 3. zvezek Prirodoslovnih razprav. Ta zvezek prinaša prvi botaniški prispevek: dr. M Vraber, »Donos k poznavanju rodu Riella« 3 slike v tekstu in tab. VIK—X. Po temeljiti morfološki ln esnbriološki analizi za-vršuje avtor razpravo z zaključki o sistematski pripadnosti tega mahu. __ Kakor doznavamo, je obstoj našega edinega znanstvenega prirodoslovnega časopisa ogrožen. Da ustreže svojim članom in splošni potrebi, je ustanovila Prirodoslovna sekcija poljudni list »Proteus«, ki žamje veliko priznanja (ki -®u pa žal ne odgovarja primerno Število naročnikov.,.) In _ obenem ogroža obstoj svojega starejšega, znanosti posvečenega tovariša. Prirodoslovna sekcija apelira na svoje člane, naj ostanejo zvesti »Prirodoslovnim razpravam«, če ne kot čitatelji in strokovni interesenti, saj jih obdrže kot podporniki in
Najboljše sredstvo
proti obolenju grla in proti angini ao
Thyangol
pastile
Dobite jih v vseh lekarnah. Odobreno od Min. za nar. zdravje S. Br. 3386—27. H. 1933.	13361

poskušajo tu pa tam pridobiti kakega novega člana. Saj 30 Din letno ni prevelika žrtev ze to, da se vzdrži znanstveno glasi lo slovenskih prlrodoslovcev. Biblioteka, ki Jo ustvarja društvo z zameno svojega časopisa za druge znanstvene revije, raste od dne do dne. Posebej opozarjamo na to da je ta biblioteka vsem članom, tudi onim izven Ljubljane, vedno na razpolago.
* Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Karolina Kneblova, soproga trgovca. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice na Stari poti 2 k Sv. Križu, kjer bo položena v rodbinsko grobnico. — V čestiti starosti 80 let je umrl v Ljubljani bivši tovarnar in trgovec gospod Ivan Bahovec st. Spoštovanega moža bodo spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu jutri ob 16. iz Streliške ulice 37. — N'a Štefanovo je legel v Ljubljani v grob g. Teodor Drašček, adm. major v pokoju, sodelavec tvrdke »Chemotechna« — Pri Sv. Jurju ob Pesnici je umrl ugledni trgovec in posestnik g. Jurij Gaube, star 72 iet. Pogreb bo danes ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
I
se vrši nepreklicno 6. januarja 1934
» Službeni list dravske banovine objavlja v 104. številki: Pravilnik za Izvrševanje proračuna, odobrenega Zvezi Sokola Kraljevine Jugoslavije za 1. 1933-34, sestavljenega iz državne podipore, ter spisek industrijskih podjetij, ki so po vrsti in zmogljivosti posebno važna za zaščito obrambe države.
• Spomenik žrtvam avstrijske soldate-ske. V vasi Borči pri Pančevu je avstrijsko vojaško sodišče 23. septembra 1914 obsodilo na smrt 10 najuglednejših vaščanov, dočim so bili mnogi drugi obsojeni na dolgoletno težko ječo. Obsojenci so bili ustreljeni na trgu v Pančevem. Ti vaščani ii Borče so storili mučeniško smrt zaradi tega, ker so pomagali srbski vojski, ki je prodirala v Srem. V nedeljo so na trgu v Pančevem, tam kjer so bili ustreljeni, tem mučenisom postavili lep spomenik. Od onih Borčanov, ki so bili obsojeni v ječo, so živi samo še nekateri, dočim je večina izgubila življenje v ječi in v taboriščih.
» Smrt starega In zaslužnega odvetnika. V Osjeku je umrl v 6t.arosti 88 let odvetnik dr. Jovan Muačevič, eden od najstarejših odvetnikov ne samo v Slavoniji, marveč v vsej državi. Pokojnik Je bil član znane srbske rodbine v Osjeku. Zapustil je številne potomce, pridobil pa si je tudi mnogo zaslug za narod.
J£iiya
pristna terpentinova
KREMA ZA ČEVLJE
se uporablja na
DOMAČEM TRGU
kot priznano najboljša
že S& let
19
prišel do svoje najbolj žive podobe. Predstavi je prisostvoval tudi minister Pucelj. — Zvečer je bila prav tako dobrega obiska deležna istega avtorja »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki jo ie režija z nekateri mi Črtami po premieri še mnogo približala občinstvu.	prj
Klub književnikov v Mariboru. V Mariboru so u stan vil i Klub književnikov, ki si je izvolil za predsednika dr. Iva Šorlija. za tajnika pa Radivoja R e h a r j a.
0 Cirila Debevca »Gledaliških zauiskih«. ki so izšli pred meseci v založbi Tiskovne zadruge, je priobčil »Divadetni list« v Brnu pohvalno poiočilo iz peresa dr. Raitn mda Habfine. To poročilo eo v izvlečku objavile tudi »Lidove NovtaJ'«.
Krleževo dram® »V agoniji« fe uprizorilo z velikim uspehom Szifmanovo Poljsko gledališče v Varšavi. Dajejo io že mesec dni dan za dnem. V bližnjem času nameravajo uprizoriti tudi »Glembajeve« in »Ledo«.
Spomini na Fr. M. Stiftarja. V nainovej-lem zvezku revije »Slovansky Pfehled« pripoveduje prof. N. A. Curikov o kongresu slovanskega dijaštva v Pragi 1. 1908. Tu čitamo med drugim: »Marsikak večer sem presedel v družbi slovenskih delegatov iz Ljubljane. Slučajna in ganljiva okolnosrt nas je zelo zbližala. Slovenci eo me namreč prosili, da bi rim napisal naslov na karto, ki so jo hoteli poslati v Rusijo nekemu svojemu rojaku, uglednemu Slovencu, ki se ie 5e vedno oglašal v njihovih časnikih in časooisih. Kako aelo sem e? bil začudil, ko se<m spoznal. da pišem naslov svojemu staremu in dragemu učitelju, profesorja latinskega in
grškega jezika na gimnaziji v Kalugi, F. M. Štiftarju, ki smo ga iaz in moji sošolci smatrali za Čeha. Se bolj pa so se tega razveselili moji novi prijatelji, ki so me zdaj podrobno vpraisevali o življenju svojega rojaka. Napisal sem na razglednico nekoliko besed: >Dragi Feodor Matvejevič! Vaš stari dijak Vam piše iz prekrasne Prage skupaj z Vašimi rojaki. Ko se vrnem v Rusijo, pridem takoj k Vam, da Vam povem, kai sem tu videl in doži vel j® kako sem se Vas spominjal.« Ko sem dva meseca pozneje prišel v Kalugo, sem tu pa čudo ne takoj prvega dne srečal na iflksi F. M. fetiftarja. Starec se je zelo razburH. ko me je srečal. Grča na videz, a dobrega srca, me je močno stisnil za laket, kakor je delal pri dijakih, kd so kaj zakrivili, s zaradi solz ni mogel reči ničesar drugega, nego: >Xi, ti (tikai me je kakor nekoč), nisi pozabil... hvala ti. •.«. Ves večer sem mu pripovedoval o Pra® in o njegovih mladih prijateljih cojakih, ki jih on sam ni nikdar videl.*
»škriaaeek poje, ž-vrgejj...« Znani češki zbiratelj slovanskih narodnih napevov, skladatelj in slikar Ludivik Kuba i« v praški »Narodni Politiki« z dne 19. t m. napisal zanimiv {ei!#on o slovenski narodni pesmi »SkrjanSek poje. žvrgoli« m nje usodi na Češkem. Ta pesem je sodila med najljubše popevke velikega češkega državnika Antoni na Svehle in z njo eo ga pred dnevi spremili v grob v HostivafH. Kuba jo je 1. 1888. zapisal v Mihe/lu pri Novem mestu in ■priobčil v sloveriskem delu svoiesa znamenitega zbomtka "»Slovanstvo ve svych Besedilo je prevel učitelj Bobumil Dad'onr-
ka- Iz tega zbornika se ie slovenska popevka nenavadno razširila med Cehi in mojstra Kubo eo znanci večkrat opozarjali na njo kot na posebni biser ljudske pesmi, ne ve-doč, da jo je bil baš on uvedel med C^he. Tudi Švehla je bil brčas prepričan, da j>2 ta popevka,, ki se mu je tolikanj priljjbila in ki se je oglasila tudi nad njeeovim odprtim grobom, češkega porekla. Kuba navaja v omenjenem listku slovenski izvirnik in češki prevod.
Ruski zbornik o srbski narodni »piki. Rusko založništmo Academia v Moskvi je izdalo 650 etrani obsegajoči zbornik z naslovom »Srbska eipos«. Knjigo Je uredil N. Kravcov. Vsebuje obsežne študije o zgodovinskem, kulturnem in socialnem ozadju srbskih narodnih pesmi, prevode 73 pesmi in izčrpno bibliografijo. V isti založbi izide v tri knjige razdeljeno delo »Slovenske pravljice«. Pravkar i išla prva knjiga vsebuje izbor pravljic balkanskih Slovanov. Te in druge edicije so viden znak poživljenega zanimanja za slovanstvo v Rusiji. Z druge strani je o t=-m zanimanju iasno pričal nedavni teden poljske ktiltjtrj v Moskvi.
Pozabljena obletnica. Prokoplj iz Cezar ete v Palestini je bil Belisarov tajnik inspremlje-valec na bojnih pohodih. Vojni dogodek iz bojev med Sloveni in Bizantinci v letu 533. mu je dal priliko, da ie v knjigi >0 gotski vojni« povedal nekai o naših orapradedih. To deio je bilo m?d drugimi Finžgarju vir za zgodovinsko povest »Pod svobodnim soncem«. Pmkoriiieve spise je pričel objavljali Nemec Dindorf pred sto leti (1833) — (k)
Običajni
Silvestrov večer
: ♦
♦ ♦ ♦
31. It. na Taboru
BOGAT SPORED
Vse
poslovne knjige
dobite v prvi vrsti pri
tv. IV. BONAČ
* Ureditev železniškega prometa z Dalmacijo. v ponedeljek popoldne je bila očiščena železniška proga Zagreb_Split in je tako od torka naprej na njej spet reden železniški promet. Po dolgem presledku od 12. t. m. je že v ponedeljek zvečer krenil lz Zagreba brzovlak proti Splitu in obratno.
Na liški progi in na progi Zagreb_Susai
se je vreme umirilo in vozijo vlaki spet brez zaprek.
» Opozorilo. Kakor nedavno vojaška, oblast, tako opozarjajo tudi oblastno konce-sionirane informativne pisarne občinstvo, na ne nasede izkoriščevalcem, ki 6e ponujajo za posredovalce v raznih vojašKih zadevah.
» Nevestam In dekletom 1 Dne 8. Januarja se prične na Krekovi gospodinjski fioll v
Zg. šiški pri Ljubljani drugi trounesečni kuharski ^gospodinjski tečaj. — Istočasno se prične šesttedenski večerni kuharski tečaj. Priglase sprejema ravnateljstvo do novega leta. Tel. 30-94.
•	Hazard v dobrodelnem klubu. Beograjski časopisi se še vedno obširno bavijo z zadevo humanitarnega Kluiba, ki je, kakor je »Jutroc že obširneje poročalo, maskiral hazardno igralnico. To sta vodila dva ino-zemea, ki sta, kakor so tudi odborniki humanitarnega kluba izpovedali na policiji, plačala predsedniku kluba dnevno po 3700 dinarjev. Mesečna najemnina za prostore igralnice pa je znašala 10.000 Din. Za ure-ditev igralnice sta inoeemca plačali baj.j okrog 110.000 Din. Igre so vodili trije Francozi, ki so dobivali po 400 Din, dva služabnika pa po 50 Din na dan. Voditelja igralnice sta računala, da bo igralnico obiskovalo dnevno okrog 300 bogafh Beograjčanov in da se bodo tako i lahkoto krili vsi režijski stroški. To pričakovanje se J* tudi v polni meri uresn čilo, dosler ni policija za lepo fasado dobroleinega kinba razkrinkala igralnice.
•	Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, pravi star pregovor, če ste prehlajeni tn če vas nadleguje zobobol, glavobol ali kake druge bolečine, vzemite tablete Aspirin »Bayerc, ki so po vsem svetu priznane kot najboljše sredstvo proti takim bolečinam in težavam. Aspirinove tablete vam bodo hitro in zanesljivo pomagale.
» Ni posledic brez vzroka ln tako tudi nI nalezljive bolezni brez bacilov. Pred nalezljivimi boleznimi se varujemo, če onemogočimo bacilom dohod v telo. Najboljše obrambno sredstvo so pastile Panflavin »Baver«.
•	Ni jeseni brez dežja hi tudi prehlajo-
nja ni brez kašlja ali bronhialnega katarja. Te bolezni sledijo prehladu kakor noč dnevu. Kot najboljše sredstvo proti kašlju, hripavosti in bronhialnemu katarju Je po vsem svetu znani Kresival »Bayer«. Po-služite se tega sredstva že pri prvem snv ku take bolezni, pa vam bo zanesljivo i»i hitro pomagalo. Kresival je okusen in pospešuje tudi tek.
•	Kupite si stanovanje v solastnin! v stanovanjski hiši v Ljubljani! Ponudbe sprejema »Zadruga«, Ljubljana pp. 307.
•	Obledele obleke barva v razlifcnlh barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljnbljane
n_ Božični prazniki so minili v sname-
nju miru, krize in dobrih del. Med tradicionalnimi božičnicami, ki jih razna humanitarna in nacionalna društva in konpora-cije prirejajo vsako leto, da za praznike obdarujejo najbednejše izmed bednih, moramo navesti še božičnico v mestni ogre-valnici za domobransko vojašnico, kamor se zatekajo najbednejši brezposelni in brezdomci. Tu je mestna občina na sveti večer obdarovala 50 najsiromašnejših ljudi in jim ob lepem božičnem drevescu priredila dobro praznično večerjo. V imenu občine je zbrano družbo nagovoril občinski svetnik Rupnik, eden izmed obdarovancev pa se je v imenu vseh s kratko besedo zahvalil. Temu svetemu večeru sta prisostvovala tudi magitratni direktor Jančigaj in šef delavskega oddelka v mestnem social-no-političnem uradu Ju van. — še lepše kakor prejšnja leta pa so prebili božične praznike mrtvi na pokopališču pri Sv. Križu. V Ljubljani je od nekdaj navada, da ljudje tudi pokojnim svojcem na grobeh za sveti večer in naslednje svete noči o« samo prižigajo svečke, temveč Jim na gro-bove postavljajo kar cela lepa božična drevesca. Na sveto noč in naslednje noči je bil ves Sv. Križ v lučitah in drevescih ta še daleč čez polnoč so se ljudje mudili na grobeh, kakor da bi živela v njih vera, da v svetih nočeh ne more biti strahov.
u_ Na socialno-politični urad v Mestnem
domu se je takoj prvi delavnis po božiču s-oet pričel naval brezposelnih in revnih, kakršen je bil pred prazniki. Še *daj, ko so poslovanje uredili po abecednem redu, je samo na delavskem oddelku vsak dan
Po 150_200 strank, dočim je bil prej naval
prav neznosen in so ljudje prihajali čakat na stopnišče že ob petih zjutraj, dasi 6e uradne ure prično Šele ob osmih. Sami) v tej zimski sezoni se je na delavskem oddelku nabralo 1400 prošenj. Mestna občina daje potrebnim družinam nakazila za živež. samcem pa hrano v Delavskem domu.
V petek in soboto na sadnem trgu, Vodnikov trg
VELIKA PRODAJA
zaklane perutnine, gosk in puranov.
Jamčim za blago, katero prodajam. 14017	FELDMAN,
Najprikladnejše darilo za Novo leto
eios«
tablete za kopanje lz smrekovih Iglic ▼ posebno okusnem zavojčku, a po dosedanjih neizpremenjenih cenah.
Škatlica s 6 tabletami Din 20.— Škatlica z 12 tabletami Din 38.—
Dobivajo se v vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah.
Božičnica v Zgornji šiškl. Sokolsko društvo v Zg. ŠIŠKI je priredilo na Štefanovo pofpokine v svoji dvorani pri čarma-nu lepo uspelo božičnico. Obdarovanih je bilo 250 otrok. Božičnico je otvorila kratka lutkovna priložnostna predstava, kateri so sledile deklamacije in petje božičnih pesmi. Obisk s strani staršev je bil zelo razveseljiv. Marljivemu odseku za prireditev božičnice pod vodstvom brata podstaroste velja vse priznanje!
u_ Veličastno filmsko delo »Hrepenenje« je gotovo edinstven film, ki ga smemo smatrati za umetnino. Kdor si tega dela ni ogledal, je rmogo zamudi* še v nobenem filmu ni sodelovalo toliko umetnikov kakor baš v tem. Film se predvaja še danes. _ Obenem pa se danes v Elitnem kinu Matici predvaja nov jako zanimiv Fozov zvočni žurnal, ki sa»i kaže sestanek našega in bolgarsKega kralja v Beo-gradn.

Zadetek ob 8. uri zvečer
I
u_ gadjarska podružnica na Viču priredi drevi ob 19. v risanici osnovne šole svoje drugo sadjarsko predavanje, člani in prijatelji vljudno vabljeni.
u_ še Je čas, da si ogledate film ZKD
»Zaklad gora«, ki ga predvajajo v zvočnem kinu Dvor. To delo je vzbudilo v Liubljani mnogo zanimanja. Film je res prava umetnina. Snov je zajeta iz znane gorske pripovedke iz Dolomitov. — Predstave so dnevno ob 16., 19. in 21. Cene 2, 4, 6 in 8 Din.
u_ Sokolski smučarski se« t ari »k bo drevi ob 20. v restavraciji v Narodnem domu. Predmet: smučarske tekme 30. in 31. t. m-ter na novega leta. Pridite 'k sestanku pol-noštevilno.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
SAMO SA DANES
filmsko veledelo
V SVITU ZORE
Rudolf Forster, Adele Saidrok, Ca-mila Spira
Predstave ob %7. In %9. uri PRIDE! CARSKI VALČEK PRIDE!
__ Avtotaksije (najemnike, Izvoščke in prevoznike), lastnike avtotaksov in pro. dajalce motornih vozil, ki imajo prometne tablice za poiskusne vožnje, poziva mestno načelstvo, da prijavijo najkasneje do 31. decembra v mestnem knjigovodstvu svoja motorna vozila (prodajalci motornih vozil eno vozilo) ter predložijo prometne knjižice v svrho odmere občinske davščine na vozila. Lastniicl avtobusov, kl prevažajo potnike v Ljubljano in ki hočejo plačati davščino v obliki pavšala, naj predložijo do zgoraj označenega termina mestnemu knjigovodstvu svoje oblastveno potrjene vozne rede. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, ga bo mestno načelstvo kaznovalo po določbah paragrafa 8., t. 2. naredbe o občinski davščini na vozila. Hkrati opozarja mestno načelstvo vse lastnike motornih vozil, kl so ali bodo svoja vozila stavili pod plombo, da ne pošiljajo mestnemu na-čelstvu pismenih odjav, katerih pravilnosti ni mogoče kontrolirati, temveč naj predložijo mestnemu knjigovodstvu prometne knjižice, če je uprava policije v teh knjižicah zabeležila, da je bilo motorno vozilo stavljeno pod plombo, bo mestno knjigovodstvo odjavo vozila potrdilo v saobra-čajni knjižici ter vozilo črtalo v svoji evidenci.
u— Južno vreme, ki Je nastopilo po občutnem, a vendarle osvežujočem mrazu v noči pred Štefanovo, je precej pokvarilo veselje našim zimskim športnikom. Na proznik sv. Štefana so se dilce že marsi-kod začele zatikati in udirati. Odjuga se je občutila tudi na Gorenjskem in je malce razočarala zlasti hrvatske športnike, ki so prihiteli z veliko radostjo v naš planinski raj.
u— Berači so bili med prazniki ie pod-
jetnejši, nego običajne dni. Na trgu med mesarskimi stojnicami in pa na Vodnikovem trgu so se po cele ure nastavljali brezposelni in ustavljali slehernega, ki je prišel tam mimo. Nekateri so bili gotovo vredni podpore, toda manjkalo tudi ni hinavcev. Nekdo se je v nedeljo pred svetim večerom pijan veljal tamkaj v snegu in hrulil druge. V nedeljo in na sveti dan je policija aretirala več beračev, ki so nadlegovali ljudi po hišah. Največ aretirancev je iz ljubljanske okolice.
n— Združenje brivcev, frizerjev, iaSni-čarjev In kozmetikov naznanja obličnstvu in svojim članom, da bodo brivnice 31. t. m., na Silvestrov večer, odprte z dovoljenjem banske uprave od pol 8. do 12. ure dopoldne in od pol 14. do 20. Zato pa morajo biti brivnice oa novo leto ves dan zaprte.
Gospod Dolinšek »j« prenehal biti Gospod Dolinšek naplačila za nas nikdar te
Frank in Novi
Vltomlr lz Celja naš zastopnik, nima pravice do in sploh ni imel pravice. 1400S
drugovi Sad
Silvestrovanje
V KAZINI
Sviral bo Jazi Konny Koncertne točke gdč. Gnusove Lojze Popek s svojim humorjem
»Kitajski kvartet« »Nogometian girlsi...« Ljubljanski guslar »i? ........
Večer mladosti, pesmi, smeha in šale
Komur je do resnične zabave, naj pride v krog veselih ljudi v Kazino
u— Za mestne reveže je gospa Marija Drenik darovala 100 Din v počastitev spomina pokivl.-ve gospe Matilde Seemanove, za kAr izreka mestno načelstvo iskreno zahvalo.
u_ >Krka« priredi silvestrovanje pri
MikllSu z nalašč za ta družabni večer pripravljenimi točkami. Koncert šentjanob-skega pevskega zbora, Erklavčev šramel, ki bo vabil k plesu, operni pevec Jelačin, konservatorlstka Sokova, pevka Vedralo-va, pri klavirju prof. Lucijan M. škerja nec, kupletist in harmonikar Kokalj, skratka zabave dovolj. Vabljeni vsi prijatelji >Krke«!
u_ Silvestrov večer boste prijetno prebili v salonu restavracije »Pri levu« (Go-sposvetska cesta), kamor Vas vljudno vabi članstvo društva »Tabor«. Vstopnine ne bo.
u— S"vestrovanJe Sokola I. na Taboru
bo tudi letos z bogatim sporedom gotovo med najprivlačnejšimi tovrstnimi prireditvami. Cirkus Gharaanura se na svoji turnejo po Balkanu ustavi ta večer izjemno na Tabora z izredno pestrim sporedom, živi kipi iz starogrške telovadbe bodo po zanimivosti gotovo dosegli višek večera. Tudi ostali del sporeda je tako pester, da bo vsakomur žal, če ga bo zamudil. Zato ne pozabite — na Silvestrovo vsi na Tabor.
u_ Najbolj ekonomična kartoteka sedanjosti je švedski sistem Agrippa v oblisi knjige, brez predalov in omar. Pojasnila daje zastopstvo za Jugoslavijo tvrdka M Tičar, centrala šelenburgova ulica 1, fili-jala Sv. Petra c. 26. Ta splošno priznana veletrgovina s papirjem nudi v največji izbiri poslovne knjige, registratorje kakor sploh vse pisarniške in tehnične potrebščine. Polnilna peresa prvovrstnih znamk od 40 Din naprej.
Iz Celja
e— Predavanje o primorski ženi bo v
petek 29. t. m. ob 20. v društvenih prostorih celjske »Soče« v Narodnem domu. Predavateljica pride iz Ljubljane. Vsakdo, ki se zanima za ženska vprašanja, naj pride, da spozna vrline primorske žene in matere.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 2. januarja od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e— Novi grobovi. V celjski bolnišnici le umrl v nedeljo 39 letni brezposelni rudar Franc Grebenšek iz Stare vasi pri Velenju. Na Štefanovo je umrl v Celju (Cankarjeva cesta 5) 69 letni delavec Ivan Iskrač, hišnik pri tvrdki Rakusch, v sredo pa je umrl na Sp. Hudinji 57 pri Celju' 70 letni prevžitkar in bivši rudar Ivan Lebeničnik.
e— Žrtve nesreč in napadov. Na Štefanovo je 23 letni tovarniški delavec Franc Jakob iz Nove vasi pri Celju v Petrovčah dražil nekega psa s harmoniko. Pes se je zakadil v delavca in ga močno ugriznil v nos. Ko se je 29 letni dninar Franc Vrzdov-nik iz Podgorja pri Vojniku vračal v božični noči od polnočnice, sta ga napadla dva kmečka fanta iz Višnje vasi z noži in ga občutno poškodovala po glavi. V soboto dopoldne je neki Mato Jutriša po nesreči obstrelil 26 letnega sina kočance Avguština Jesiha z Dolnjega Brezna pri Humu ob Sotli in ga zadel pod desno oko.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna komedija »Hladna devica« in dve evočni predigri
Iz Maribora
a— Mestna občina revežem za božič.
Mestna občina je priredila tudi letos kolikor mogoče vesele praznike najprotreibnej-šim med mnogoštevilnimi bednimi. Stanovalcem v zasilnih barakah ln železniških vagonih v Danjkovi ulici je razdelila razna oblačila, obutev in živila, osatlim revnim meščanom pa je razdelila nad 600 nakaznic za hrano ob praznikih ter večjo množino masti, sladkorja in moke. V mladinskem domu je bila v navzočnosti podžupana g. Golouha božičnica, pri kateri je bilo obdarovanih 130 gojencev. V mestno uhožmeo in hiralnico v Ptuju ter Muretin-cih ie odnesel poseben odposlanec mestne občine darila tamkajšnjim oskrbovancem. Skupno je bilo obdarovanih 145 ubožcev in hiralcev.
a— Seja mestnega sveta bo drevi ob 18. na mestnem magistratu, v petek pa bo imel ob isti uri svojo sejo finančni odsek občinskega sveta, ki bo razpravljal o občinskem proračunu za leto 1934.
a— Božičnica primorskih emigrantov. V prijetno zakurjeni dvorani Narodnega doma je priredilo svojim članom sveti večer društvo »Nanos«. Obdarovanih je bilo večje število najpotrebnejših članov in njihovih otrok, priložnostna nagovora pa sta 'mela g. dr. Fornazarič in predsednik g. Kralj.
a—Ljudska univerza v Studencih bo priredila drevi predavanje narodnega poslanca g. dr, Lj ude vita Pivka, ki bo govoril o Carzanski akciji ob spremljevanju ski op tičnih slik. Pričetek predavanja ob '19. url.
a— Strelci so dobili svojo koračnico. Te dni je izšla v Mariboru nova skladba, kise bo nedvomno kmalu vživela med naj-širSiml plastmi našega narodnega občinstva
v mestih ia nt deželi. Na bwedito tajnika mariborske sveže strelske družine g. Antona Mohorja je skompomrala znana glasbenica, profesorica gdč, Ervina Ropasova res vzorno, melodiozno skladbo, ki ima izrazit nacionalen ter borben značaj. Nobenega dvoma ni, da si bo vsak član strelskih družin, ki so se tako razširile na ozemlju naše banovine, omislil svoj izvod edinstvene strelske koračnice, ki se dobiva v samozaložbi skladateljice, oziroma pri tajniku mariborske strelske družine gosp. Antonu Mohorju.
a— Popravek, v nedeljskem poročilu o jubileju člana mariborske reševalne postaje Ivana Cerneta je tiskarski škrat napravil iz predsednika gasilnega društva dr. Jančjča dr. Jakšiča.
a— Posestitj Silvestrov večer Sokola Maribor-matlca v Narodnem domu!
a— Huda nesreča. Ko sta se včeraj popoldne sankali na poti s Kalvarije 211etna Frida Vičičeva in njena 25!etna sestra Marjeta, stanujočj na Aleksandrovi cesti 45, sta na ovinku v smeri proti znanemu mostu zavozili preveč na levo te>r se z vso silo zaleteli v mostno ograjo. Nesreča je imela strašne posledice. Frida Vičičeva ie obležala nezavestna s hudimi notranjimi poškodbami, njeni sestri je pa razbilo ves obraz, zdrobilo čeljusti in izbilo vse zo'be. Ponesrečenki so reševalci prepeljali v bol-
nico.
Iz Kranja
r— V soboto 30. t m začne voziti večerni avtobus redno iz Kranja v Ljubljano. Odhod iz Kranja ob 17.45, povratek iz Ljubljane ob 23.30 vsak delavnik. Pri vseh
Eredstavah v gledališču so znižane cene, egitimacije se dobe v večernem avtobusu. Prosi se cenj. občinstvo, da se poslužuje te prepotrebne večerne vožnje v svrho vzdrževanja rednega obrata. Programi predstav opere in drame bodo nabiti na hotelu »Stara pošta«. Avtopodjetje J. Goričan.
Iz Tržiča
C— V soboto 30. t. m. prične redno voziti večerni avtobus v Ljubljano z odhodom ob 17., povratek iz Ljubljane ob 23.30 vsak delavnik. Za znižane cene za opero in dramo se dobe legitimacije v večernem avtobusu. Cenj, občinstvo se naproša, da se poslužuje te prepotrebne večerne vožnje v svrho vzdrževanja rednega obrata. Avtopodjetje J. Goričan.
Iz Višnje gore
vg— Sestanek županov našega sodnega okraja je bil pred dnevi v Ivaneni gorici in so se g udeležili tudi vsi blagajniki in tajniki kakor tudi dokajšnje število občinskih odbornikov vseh občin. Na sestanku so poročali gg.: Gorkič Franc banovinski tajnik; Podboj Franc, sreski načelnik; Vari Leopold, živinozdravnik in šušteršič I., sreski kmetijski referent. Vršile so se tudi volitve pododbora županske zveze za sodni okraj višnjegorski m je bil izvoljen soglasno za načelnika g. Erjavec Jože, župan Višnje gore.
vg— Smučarji so pri nas prav zadovoljni, saj imajo najidealnejšo smuko že ves december. Gradišče, Kucelj, selška smučišča in planota pri Sv. Duhu so pokrita s 70 cm debelo snežno odejo Tudi ozračje je prav ugodno. Pokrite io vse zemeljske gube, tako da teko smuči gladko kakor po loju. Manj veseli so pa obilnega snežnega daru naši kmetje, ki jim je neugodno ie-sensiko vreme onemogočilo, pripraviti si na-stilj za živino.
vg— Na osnovni šoli imamo zdaj vendar že šest razredov. Mirovali pa ne bomo, dokler ne bomo imeli osemrazrednico. Naravno, da bo treba nekoliko preurediti šolsko poslopje. Toda kapital, naložen na tak način, bo prinašal ogromne obresti.
vg— Na zadnji letošnji sejem v Višnii gori so kmetje kljub skrajno neugodnemu vremenu in globokemu snegu pripeljali nad 250 glav živine, ki je šla primeroma še precej v denar. Seveda je bila '-ena za najboljše voli 3.50 Din za kg. Neslednji sejem, ki je znan kot eden najbolj obiskanih, bo 22. januarja.
Iz Ptuja
j— Brumen Anton na zadnji poti. Na
Štefanovo smo spremili k zadnjemu počitku 59 letnega Antona Brumna, šolskega upravitelja v pokoju, ki je bil po vsej Sloveniji znan kot pošten, plemenit mož. Spoštovanje do njega je pričala izredna udeležba pri pogrebu. Prihiteli so stanovski tovariši celo iz Maribora in Slovenskih goric, kjer je pokojni služboval skoraj 30 let in vzgojil celo vrsto generacij v nacionalnem duhu. Pred hišo žalosti so zapeli stanovski tovariši, nakar se je razvil sprevod na mestno pokopališče, kjer se je od tovariša poslovil v ganljivih besedah šolski upravitelj g. Hren iz Studencev. Kot njegov bivši sosed na Teznem se je poslovil g. Tomažič, uradnik Mestne hranilence v Mariboru, zadnji pa je v ime"nu občine Tezno, katere častni član je bil pokojni, govoril g. Vitez. Zadnjo žalostmko so spet zapeli stanovski tovariši, nakar so se po-grebci razšli s težkim srcem, zavedajoč se, da smo zopet izgubili moža, polnega ljubezni do svojega naroda Naj mu bo lahka žemljica, ki jo je tako goreče ljubil!
j— Kino predvaja v četrtek ob 20. ve-lezabavni film »Poročim se s svojim možem«. Dodatek Foxov tednik.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1_10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temoeratura: prve številke pomenijo naj. viijo, druge najnižjo temperaturo.
27. decembra 1933. LJubljana: 7, 762.0, 0.4, 96, mimo, 10, —; Ljubljana: 13, 760.5, 1.4, 93, SW1, 10,	Maribor: 7, 761.3, _2.0, 90, mir-
no, 10, 10, sneg; Zagreb: 7, 762.1 0.0, 90. SE1, 10 megla, 10, sneg; Beograd: 1, 763.3,
_1.0, 90, mirno, 10, 1.0, sneg;. Sarajevo:
7 764.3, —2.0, 90, mirno, megla 10, 1.0, sneg; Skoplje: 7, 765.0, _1.0, 85, mirno, 10, 1.0, sneg; Split: 7, 762.4, 6.0, 90, NE1, 8, 1.0. dež: Kumbor: 7, 781.5, 8.0, 85, El, 10, 10.0. dež; Rab: 7, 762.8, 5.0, 90, S SE 3. 10,
Temperature: v Ljubljani —, 0.0, v Mariboru 1.0, „3.0, v Zagrebu 2.0, 0.0, v Beogradu 8.0, —1.0, v Sarajevu 4.0, —2 0, v Skoplju 2.0, —9.0, v Splitu 13.0, 5.0, v Kusnboru 7.0, na Rabu —, 4.0 Solnce vzhaja ob 7.38, zahaja ob 16,24. Luna vzhaja ob 12.24, zahaja ob 3.54.
GOSPODARSTVO
Zasedanje Zbornice za TOI
Ljubljana, 27. decembra.
Glede na jutrišnjo plenarno sejo Zbornice za TOI so se danes dopoldne in popoldne vršile seje posameznih odsekov. V vseh treh zborničnih odsekih so razpravljali o zborničnem proračunu za leto 1934, ki ga je odobril že finančni odbor. V proračunu za leto 1934. znašajo izdatki 2 milijona 994.000 Din, nasproti proračunu za teKoče leto v višini 2,957.000 Din, za leto 1932 v višini 3,519.000 Din, in za leto 1931. v višini 3,931.000 Din. Novi proračun se drži torej na višini tekočega proračuna, ki je v primeri s prejšnjimi leti že prec«j skrčen. Tudi za prihodnje leto se predlaga enako kakor za letos 10% zbornična do klada. Enako so v vseh treh oddelkih razpravljali o zborničnem poslovniku, o službeni pragmatiki, o pravilniku za zbornično razsodišče, o pravilniku o zborničnih taksah in o pravilniku za povračilo potnih stroškov zborničnim svetnikom.
Na seji industrijskega odseka je zbornik ni generalni tajniK minister n. r.g. Ivan Mohorič poročal o stanju vprašanja davčne reforme. V tei zvezi je nodal analizo sedanje davčne prakse. Poročal je tudi o delu finančnega odlo-ra Narodne skupščine, katere določbe zakonskih predlogov so bile tam sprejete, katere spremenjene odnosno odklonjene. Sedaj razpravlja fi na,nčni odbor o predlogu zakona za spremembo taksnega zakona. Na zadnji seji so je vršila obširna razprava glede takse na račune, katerih izdajanje naj bi bilo obvezno na monop-oliziranih obrazcih. Vprašanje te takse v finančnem odboru še ni rešeno. Nadalje je industrijski odsek razpravljal o položaju naše lesne industrije ter je ob tej priliki zbornični član dr. Re-kar stavil predlog glede tarife za prevoz lesa v Italijo in glede tarife za prevoz celuloznega lesa.
Na seji trgovsitega odseka Je zbornični tajnik dr. Pless poročal o razpravi to o sklepih konference zbornic glede revizije zakona o obrtih, kolikor se tiče ta revizija trgovcev. O davčni reformi je poročal zbornični konzulemt g. Žagar. Končno so na seji tega odse»ka obširneje razpravljali o sporih zaradi nelojalne konkurence.
Zahteve obrtnikov
Na seji obrtnega odseka Je prišlo do ži-vahne razprave o vprašanju nelegalnega obratovanja odnosno šušmarstva, nadalje o stiski oblačilnih strok, ki j0 povzročajo nekatera velika podjetja (Bat'a. Tivar) s svojimi prodajalnicami in p>opravljalnicami in končno o vprašanju, kaKo naj se za določeno dobo omeji ustanavljanje novih podjetij, kakor so to že storili v nekaterih drugih državah v interesu zaščite obstoječih podjetij. Na predlog zborničnega podpredsednika g. Josipa R e b e k a so bile po
Naša predsikcila zlata
Francoska družba zlat;ii rudnikov v Peku je v marcu letošnjega leta pr.čela z ureditvijo instalacij za pnloMvanje zlata in zlatih rud. Po izvršenih investicijskih delih so 6. t. m. pričeli s psroiukcijo. Družba pričakuje, da bo pri sedanjem ob-se>gu naprav lahko pridobila na ieto okrog 150 kg zlata, pozneje pa bo lahko produkcijo še nadalje dvignila. Sedaj je v rudnikih zaposlenih preko 200 delavcev. Na čelu družbe stoji g. Nitti, sin znanega italijanskega politika v emigraciji. Rudnik v Peku je te dni prodal Narodni banki prvi doma proizveden komad zlata v teži od 7 tog 182 gr., ki vsebuje €80 pro mil zlata in 300 pro mil srebra, v vrednosti okrog 250.000 Din. Narodna banka je dobila od finančnega ministra že pooblastilo, da sme doma pridobljeno zlato odkupiti po dnevni ceni zlata na inozemskih tržiščih. Zato je plačala r Peku pridobljeno zlato po 50.000 Din za kg ('ker ^znaša po zakonu v denarju cena zlata 37.736 Din za kg, je torej Narodna banka plačala na oficijelno ceno 32.71 odst. premije). Ob tej priliki je izvršilni odbor Narodne banke razpravljal o vprašanju koncentriranja vsega zlata, ki se iproizvaja v naši državi v svrho okrepitve bančne podlage. Za enkrat bo družba za eksploatacijo zlatih rudnikov v Peku vse pridobljeno zlato ponudila Narodni banki na odkup. Na podlagi posebnega aramžmana med rudnikom in banko b0 pozneje ure;; eno tudi vprašanje izvoza določenega odstotka naše produkcije odnosno delnega plačila ponu-denega zlata v devizah.

živahni debati, v katero so posegli gg. Za-dravec, Windlscher, Volk, Burefl, Litrop i. dr. sprejete daljše resolucije.
•Iz poročila, ki je bilo podano ▼ obrtnem
odseku o splošnem položaju obrtništva s posebnim ozirom oa nelegalno konkurenco, je razvidno, da je v dravski banovini po podatkih ankete, ki Jo je Izvršila zbornica preko obrtniških združenj, okrog 10.000 nelegalnih obrtnikov pri 20.000 legalnih obrtnikih. Kosmati letni zaslužek nelegalnih obrtnikov ali šušmarjev se ceni na okrog 40 milijonov. Kakšno škodo povzroča to šušmarstvo državi, banovinam in občinam, je razvidno, če upoštevamo, znaša po davčnih podatkih čisti zaslužek vseh 18.723 malih obrtnikov v dravski banovini le 46 milijonov dinarjev. Izkušnje pri preganjanju šušmarstva silijo do zaključka, da sedanji obrtni predpisi ne zadostujejo in dosedanja praksa ne more voditi do uspešnega zatiranja nelegalnega obrtovanja. Zato naj se izda poseben zakon za pobijanje nelegalnega obrtovanja, ki naj vsebuje stroge denarne in zaporne Kazni za šušmarstvo s prepovedjo nadaljnjega dela, zaplembo orodja in izdelkov, nadalje kaznovanje onih oseb, ki krijejo š-ušanar-stvo, proglasitev poslov e šušmarji za nične in obojestransko neiztožljlve itd. V kazenskem postopanju naj se pritegnejo predstavniki pristojnega združenja obrtnikov, ki naj imajo pravico prisostvovati zaslišanju Združenje raj ima tudi pravico za pritožbo proti odloku oblastva v kazenskem postopanju.
Resolucija, ki se ti*e ustanavljanja norih obrti, otvariania podružnic in rokodelskih popravljalnic, zahteva, da se industrijskim podjetjem dovoli otvarjanj.? prodajaln, njihovih izdelkov na drobno 9amo v mestih z nad 50.000 prebivalci in le za eno prodajal-nico. Nadalje naj S3 industrijskim podjetjem prep-.iv? otvarjanje popravljalnic njihovih izdelkov ali tujih izdelkov iste vrste na rokodelski način in preipove tjdi nadaljnje poslovanja že obstoječih takih popravlial-nic. To naj vel »a zlaiati za oblačilno stroko. Izigravanje takih določb naj se kaznuje z denarno in zaporno kaiznijo. Ustanavljanje novih obrti naj se za dobo enega leta sisti-ra. Iz-lema naj se dervoli 1? v primerih, kjer to uoravieuiejo nujne gospodarske potreba in po zaslišanju pristojne zbornice-
Tretja resolucija se nmaša na izpopolnitev predpisov glede nelojalne konkurence in predlaga, da se nemudoma zbere potrebno gradivo glede postopanja nekaterih podjetij v konkurenčnem boju. Na podlagi teh podatkov naj se izdelajo čim prej konkretni predlogi za noveliranje obstorečdh predpisov o nelojalni konkureneu Pri tem naj bi se osobiio prepovedala kričeča reklama, nadalje reklama na izdelkih, ki niso predmet dotičnega konkurenta.
Izgledi za novo hmelfs&o sezono
V božični številki »Prager Tagblatta« je dr. inž. Rudolf Muck napisal članek, v katerem se peča z izgledi za bodočo hmeljsko sezono in pravi: 'Optimistično presojanje situacije ob pričetku letošnje hmeljske sezone se je naslanjalo na dva momenta: prvič na dejstvo, da je bila tako svetovna hmeljska letina, kakor tudi letina žlahtnega hmelja letos manjša nego lan-, drugič pa na upanje, da bo nastonila Amerika kot kupovalka za večje količine letošnjega pridelka. Kar se tiče cenitve letine, je bila le-te dejansko manjša nego lani, razen v Nerftčiji, vendar pa se pri prvotnih kalkulacijah ni dovolj upoštevalo nadaljnje nazadovanje konzuma piva. Uresničila se tudi niso vsaj doslej pričakovanja glede prodaje hmelja v Ameriko. Seveda ne manjka glasov. ki še nadalje računajo na Ameriko^ navzlic padcu dolarja, in na večje povpraševanje od struni Amerike v pričetku prihodnjega lete. Ne glede na to je pričakovati, da bo preostali žateški hmelj z lahkoto našel kupce. Zaloge letošnjega žateškega hmelja, k' so še v rokah produ-centov, so itak majhne in imajo svojo vrednost. Vrhu tega je tako doma, kakor tudi v inozemstvu, še precejšnja potreba. V ostalih državah, ki pridelujejo hmelj, ie letošnji pridelek, razen v Nemčiji, povsod razprodan. Nemčija je, kakor znano, vnov-čenje še preostalih zalog pri producentih monopolizirala.
Pri presoji izgledov za prihodnje leto je predvsem upoštevati, da so v treh največjih evropskih hmelj pridelujočih državah, v Angliji, Nemčiji in Češkoslovaški deloma že izvedli, deloma pa bodo še izvedli zakonito kontingentiranje bodoče površine hmeljskih nasadov, kar bo gotovo ugodno vplivalo na kupčijo m bo dovedio pivovarne do tega, da si bodo nakupile nove zaloge. Pri presojanju vseh v postev prihajajočih faktorjev ni oovuda za pesimistično presojanje položaja Kuočija se bo najbrž še nekaj časa držala mirno pri stabil-
nih cenah, kar pa ne izključuje poznejša presenečenja in nov dvig cen.
Končno se pisec peča tudi z vprašanjem napačne politike otfdavčenja konzuma piva. V Češkoslovaški znaša to obdavčenje skoro dve tretjini prodajne cene. Tudi v Nemčiji je trošarina na pivo zelo visoka, v Avstriji pa znašajo davščine na pivo 78 odst. produkcijskih stroškov. Prekomerno obdavčenje piva je v znatni men povzročilo nazadovanje konzuma in so pričakovani večji dohodki izostali, pogosto so celo nižji, nego pred uvedbo višjih trošarin na pivo. Znižanje teh davščin ne bi pomenilo za države nikako izgubo in je zelo verjetno, da bi pri pocenitvi piva prišlo do večjega konzuma in s tem tudi do večjega donosa davščin. Ne sme se tudi pozabiti, da bi tako povečanje konzuma povzročilo zmanjšanje brezposelnosti in oživljenje ostalih industrijskih panog, ki so v zvezi s pivovarništvom. Anglija je že izvedla znižanje davščin na pivo, kar je imelo zelo ugoden vpliv na konzum.
Gospodarske vesti
= Stanje Državne hlpotekarne banke.
Državna hipotekarna banka je objavila stanje na dan 30. oktobra, iz katerega je razvidno, da &o se blagajniška sredstva v teku novembra ponovno povečala in znašajo sedad 21i2.1 milijona Din nasproti 122.9 ob koncu oktobra in 100.3 milijona Din ob koncu septembra. Hipotekarna posojila nadalje polagoma popuščajo. Tudi posojila po tekočih računih ministrstvu financ, ki so se v oktobru dvignila od 367.8 na 397 milioonov, so v novembra zopet nazadovala na 346.5 milijona Din. Na pasivni strani je bil prirastek privatnih hranilnih vlog nekoliko manjši in je znašal 6.6 milijona Din nasproti 8.4, 7.2, 10.0, 32.4 in 11.4 v zadnjih 5 mesecih. Tuji fondi in ka-pitali javnih ustanov so se povečali za 5.6 na 1196.3 milijona Din. Lombardna posojila Državne hipotekarme banke pri Narodni banki pa so pri vsoti 238.9 milijona Din ostala v glavnem neizpremenjena.
—	Konjunkturni razvoj v Nemčiji. Nemški institut za proučevanje konjunkture .je objavil običajno četrtletno poročilo, v katerem ugotavlja, da se je čista produkcija v Nemčiji od 1. 1932 na 1933 povečala za 2 do 2.5 milijarde mark. Dohodek od mezd in plač je bii v drugem četrtletju še manjši nego lani v istem razdobju, in to navzlic večji produkciji, v tretjem četrtletju pa se je prvikrat zopet dvignil preko lanske višine. Ob koncu novembra je bilo 1,400.000 delavcev več zaposlenih ko lani ob koncu novembra. (Zmanjšanje števila brezposelnih je izkazano precej večje in statistika breziposelnosti gotovo ni preveč zanesljiva.) Obseg produkcije v industriji je letos približno za 12% večji nego lani. Strojna industrija je imela v tretjem četrtletju za 87% več naročil nego lani, prodaja valjanega železa pa se je povečala za 80%. Najmanjši dvig je zabeležen v produkciji konsumnih dobrin, kjer znaša povečanje komaj 8%. Promet v nadrobni trgovini pa še vedno nekoliko zaostaja za lanskim letom.
—	Zmanjšanje brezposelnosti v Angliji.
Angleški državni sekretar Sir John Simon je te dni izjavil, da pričakuje nadaljnje zmanjšanje brezposelnosti, tako da je verjetno, da bo število brezposelnih do božiča padlo pod mejo 2 milijonov in bo s tem v primeri z lanskim letom doseženo zmanišanje brezposelnosti za 800.000 delavcev.
= Državna intervencij« na češkoelova. škem žitnem trgu Kakor znano, se Je pridelek žita v Češkoslovaški zvezi s poveča-njem pridelovalne površine in z ugodnimi
vremenskimi pogoji leto« tako dvignil da jc odpadla skoro vsaka potreba po uvozu. Cim pa Je prišlo novo žito na trg, so c«ne pričele navzlic zaščitni carini naglo padati, kar je dalo češkoslovaški vladi povod, da je pričela v znatni meri z nakupi intervenirati na tržišču. Kakor sedaj poročajo iz Prage, j« češkoslovaška vlada doslej, da prepreči nadaljnji padec cen, pokupila že 15.230 vagonov pšenice in 15.400 vagonov rži. To blago je vskladiščeno ter bo država čakala ugodnejše prilike, da ga zopet proda.
= Pridelek tobaka. Letos je bil pridelek tobaka v Bolgariji, Turčiji in Grčiji precej večji nego lani, ko so imele te tri država izredno slabo letino. Bolgarija je pridelala 23 miliionov kg (lani 17), Grčija 49 (lani 27) in Turčija 40 (lani 18), skupaj vse tri države 112 milijonov kg (lani 62). Zaloge lan-skeca tobaka pa se v V9?h treh državah cenijo le na 10 milijonov k?.
=s Likvidacija »Edinosti« ▼ Zagrebu-Znana zagrebška zadruga za dajanje brezobrestnih posojil »Edinost«, vzajemno gospodarsko draštvo, ki je imela formalno svoj sedež v Mariboru, je že prid meseci prešla v likvidacijo. Sedaj objavlja »Službeni list« dravske banovine, da ie zagrebško trgovsko sodišče razrešilo dolžnosti dosedanje likvidatorje Fr. Kendo, Igorja Krišto-fiča in Mata Zunkoviča in \d kot likvidatorje imenovala dr. Fr. Oreškoviča, Drig. Li-saca in Drag. Posleka, vse iz Zagreba. Upniki se pozivajo, da v 6 mesecih prijavijo svoje terjatve.
= Zakup kolodvorsko restavracijo v 0?i-jeku. Dne 29. januarja bo pri zagrebški direkciji državnih železnic ofertna licitacija za triletni zakup železniške kolodvorske restavracije v Osijeku. Pogoji in informacije pri železniški direkciji v Zagrebu, soba 53.
Borze
27. decembra.
Na ljubljanski borzi sta devizi Newyork in London danes popustili. Avstrijski šiling se je v prjvatnem kliringu trgoval po nekoliko višjem tečaju 9.12 (v Zagrebu po 9.0750, v Beogradu pa po 9.05). Grški boni so se trgovali le v Zagrebu po 35. Med efekti je prišlo na ljubljanski borzi do prometa v delnicah Kranjske industrijske družbe po 310.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voina škoda trgovala za kaso po 296, 296.50, 297 in 298, za iebruar in marc pa po
289.	Tudi v ostalih državnih papirjih ie bilo nekaj več prometa, in sicer v 7% investicijskem posojilu po 55 in 56, v agrarnih obveznicah po 26, v 7% Blairovem posojilu po 36 ter v 6% begluških obveznicah po 38.50 in 39.50. Zaključek je bil zabeležen tudi še v delnicah Trboveljske premogokoipne družbe po 115.
Ljubljana. Amsterdam 2303.18 — 2314.54,
Berlin 1365.97 _ 1376.77, Bruselj 796.91 _ 800.85, Curih 1108 35 _ 1113 85, London 186 75 _ 188 35, Newyork 3597.16_3625.42, Pariz 224 65 - 225 77, Praga 170 34 _ 171.0, Trst 300 46 _ 302 86 (premija 28 5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.12.
Curih. Pariz 20.2750. London 16.91, Nrw-vork 329. Bruseli 71.90. Milan 27.17, Amsterdam 207-85. Berlin 123.4250, Dunaj 57.90 Stockholm 87.15. Olo 84.95. Kobenhavn 75.50, Praga 15.37, Varšava 58. Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Te?afi v i»rfv. kliringu.) Beograd 11, London 29.75, Milan 47-60, Newvork 576.79. Pariz 35.55. Prasa 25.80. Curih 175.34, «00 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 294 — 296, 7«'.
investicijsko 55 — 56, 8°/o Blair 38 — 40, 7°/o Blair 36 den., Drž. hipotekarna ban-ka 44 — 45, 4°/o agrarne 26 den., 6°/o begluške 39 den., Kranjska industrijska družba 310 zakli.	j „ J
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
296 — 296.50, za februar in marc 289 do
290,	7% investicijsko 55 — 56, 4% agrarne 26 — 28, 7°/o Blair 36 — 36.25, 8°/o Blair 39.50 —' 41, 7% Drž. hipotekama banka 53 — 54, 6°/o begluške 38.50 — 39; bančne vrednote.: Narodna banka 3850 den., Priv. agrarna banka 230 — 233; indjslrijskj vrednote: Šečerana Osijek 125 — 150. Trbovlje 105 — 120.
Beograd. Vojna škoda 298, 296.50 zaklj., za februar 289, 288 zaklj.. za marc 289 zaklj., 7°/o investicijsko 54. 55 zaklj., 4°/« agrarne 27.50. 27.25 zaklj-. 6"/o begluške 39.15, 38.25 zaSlj..- 8°/o Blair 40 — 43, 7"/e Blair 36 — 37, 7°/» Drž. hipotekama banka 3875 zaklj.. Priv. agrarna banka 238 zaklj.
Dunaj. Trboveljska 14.80, Alpine - Mcm-tan. 9.32.
Blagovna tržišča
ŽIT«
+ Chicago, 27. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.875, za julii• 82.625; koruza: za maj 50.625, za julij 52.375; rž: za julii 59.875.
+ Winnipeg, 27. decembra- Začetni teSa-fi: Pšenica: za december 60.875. za maj 64.125. za julij 64.75.
+ Ljubljanska bom (27. t. m.) Tendenca nespremenjena — Nudijo se (vse za slovensko oostajo. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mleveki tarifi): baška. 79-80 kg do 145 — 147 50; s.-emska in baranjska. 78-79 kilogramov po 142 50—145; koruza (po navadni tarifi); promptna po 130 — 132.50; no^a suš. 120—122 50: nova sušena za ian. 12750 — 130: moka: baška >0« po 250 do 255; banatska no 260 — 265
+ Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca nespremenjena- Promet srednji. Pšenica: baška, okol. N. Sad. Sombor. srednje" banatska 94 — 96: sredniebaška 95 — 97: gornjebaška in slavonska 96 — 98; baška ootiska 97 — 99: gomjebanatska 92 — 94; fjžnobanHtska 91 _ 93. Oves: baški. sremski in slavonski 51 __ 58. Ječmen: baški. sremski 64/65 ks 63 — 65. Koruza: baška in sremska 70 — 72; nova. earantirana kakovost 50 — 52.50- nova sušena 63 — 65: nova za januar 52.50 — 55; banatika stara 68—70; nova sušena 60 — 62. Moka: bf-'Ara »Og* in >Ogg« 177.50-192-50: »2« 157.50 do 177.50: >5« 137 50-157 50: *61 102.50 do 112.50; »7< 77.50- 87 50: .8« 65-70: sremska. slavonska >Og« in »Ogg« 172.50 do 187.50: >2< 152 50-177 50; >5« 132.50 do 152.50: »6« 100—110: »7« 75—85; ^8« 65 do 70 Otrobi: baški in sremski. v iutastih vrečah 50—54 Fižol in krompir n* notirata.
+ Bndimpeštan«ka terminska borza (27. t m.) Tendenca slaba, promet	Pšeni-
ca: za marc 7.37 — 7.38 zn maj 7.50—7.52; rt: za mnre 4.81 — 4.83: koruza: za »al 7.69 _ 7.70.
Iz življenja in sveta
Božič smrti v Franciji 'SpM8,tr M iDMtM
Železniška noreča pri Pontponnen je zahtevala doslej 2*7 mrtvih in okolu 300 ranjenih
■t J mi»,1'vm
¥
Razvaline brzega vlaka Parlz-Nancy
V soboto pred božičnimi prazniki, zvečer ob 20. uri 15 minut srednje evropskega časa se je primerila na železniški progi Pariz—Strasbourg 25 km od Pariza na višini Pomponne med postajama Vaires-Torcy in Lagny—Thorigny železniška katastrofa. ki presega vse podobne nesreče v 7godovini železniškega prometa. Brzovlak Pariz—Strasbourg je
za vozil od zadaj
v brzovlak Pariz—Nancy, ki je drevil po istem tiru pred njim ter raztrgal in zdrobil zaradi silovitosti zaleta predhodni brzovlak na kose.
Na dan nesreče Je ležala nad Parizom in vso Francijo
precej gosta megla,
ki je močno ovirala promet. Zaradi praznikov se je seveda vsem zelo mudilo. Vlaki, ki so prihajali in odhajali z zamudami, so skušali na odprti progi popraviti zamude. Tudi brzi vlak Pariz—Nancy je zapustil v soboto zvečer pariško postajo z zamudo 30 minut. Zamude pa ni mogel popraviti, ker se je moral ustavljati na prvih postajah izven Pariza in je bila vrhu tega še zaprta proga zaradi lokalnih vlakov. Teti a jci je prihrumel za njim brzi vlak Pariz—Strasbourg
z jekleno lokomotivo.
Strojevodja in kurjač sta zaradi megle prezrla signalne luči ob progi, preslišala pa sta tudi signalne petarde, ki jih je oddajal brzi vlak Pariz—Nancy. Ko je bil strasbourški brzi vlak že tik pred nancv-šk.im vlakom, je strojevodja skušal potegniti zavoro, toda bilo je že prepozno: njegova lokomotiva je tedaj brzela z naglico 102 km na uro in ie bila preblizu prvemu vlaku, da bi se dala ustaviti. Z vso silovitostjo je strasbourški vlak zavozil v fvojera predhodnika. Ker je imel strasbourški brzi vlak kovina st.e, njegov predhodnik pa večinoma lesene vagone, je bil učinek še strahovitejši:
železo in les sta letela na vse strani.
Samo prvi vagoni nancyškega brzega vlaka so ostali nepoškodovani, ostalo je lokomotiva strasbourškega ekspresa zmlela v strahovito maso. Telefonirali so v Pariz ra vse gasilske postaje in v bolnišnice, kajti v trenutku nesreče so bila pri rokah
samo ena nosila.
Pomoč je priš^, toda za mnoge, žal, prepozno. Na Gare de 1' Est, kamor so medtem prepeljali prve žrtve, so se odigravali pretresljivi prizori: svojci so iskali svojce, kajti vest o nesreči se je bila raznesla in razvedela po Parizu kljub temu, da so jo oblasti nekaj ur prikrivale javnosti, še hujši prizori so sledili potem, ko so začele oblegati pariško postajo ljudske množice. Pariz je imel nepopisno žalosten pred-božični večer ...
Agnosciranje žrtev je bilo silno težav-rio, ker niso našli pri mnogih ženskah in otrokih nobenih izkazil. šteli so in našteli
Smrt polarnega raziskovalca
Knud Rasmussen, zaslužni raziskovalec Gronlanda
Francoski afriški polet
Francosko letalsko minist-stvo ni izdalo o poletu eskadre generala Vuillemina nobenega bulletina. Poiet se je končal ofici-elno v Alžiru, na posebno željo letalcev pa je minister Pieye Cot dovolil, da so piloti nadaljevali poffet v Pariz, kjer so jih sprejeli prijatelji in znanci ki so jim čestitali pa lepem uspehu zračne vožnje.
v prvh urah 194 mrtvih, pozneje se je število zvišalo in znaša ob uri, ko pišemo to poročilo,
217 mrtvih.
Pa Se to Število nI končno, kajti v pariških bolnišnicah stokajo ranjenci in med njimi se jih mnogo bori s smrtjo. Hudo in lahko ranjenih je bilo pri nesreči okoli 300 ljudi in odškodnino, ki jo bo morala železnica plačati svojcem ponesrečenih in pohabljencem. cenijo na najmanj sto milijonov frankov.
V Parizu je bil o nesreči takoj obveščen predsednik vlade Chautemps, ki se Je odpeljal na prizorišče katastrofe. Najvišji državni dostojanstveniki so obiskali žrtve in vlada je sklenila, da se mrliči pokopljejo v Parizu v skupni grobnici v sredo. Pogreb je bil takšen, da Pariz še ni videl enakega.
Francoska javnost je zaradi nesreče silno ogorčena in zahteva pojasnila, kdo je kriv. Zato so pristojne oblasti v prvem trenutku odredile aretacijo strojevodje in kurjača strasbourškega brzega vlaka. Izkazalo pa se je, da sta
oba nedolžna, zato so ju čez nekaj časa izipustili. Poskusi z lokomotivo so namreč izpričali, da so svarilne naprave delovale zelo pomanjkljivo. zaradi česar ne zadene strojevodje nobena krivda. Razgled je bil slab, strojevodja je znan kot prvovrstni strokovnjak, ki se mu še nikoli ni primerila nezgoda. Kljub temu so v francoski zbornici najavljene nujne interpelacije z namenom, da se bolje
zaščiti človeško življenje potnikov
na železnici. Ni dvoma, da bo tudi nadzorstvo nad francoskimi železniškimi družbami poostreno.
železniška nesreča pri Pomponneu je največja vseh časov. Lani so v Franciii obhajali stoletnico uvedbe železniškega prometa. Francija je imela železnico poprej kakor Nemčija in Avstrija, v nji se je tudi primerila prva večja železniška katastrofa. Dne 6. maja 1842 sta trčila v Bellevilleu dva vlaka. Naslednja velika železniška katastrofa je bila pri Tayskem mostu na škotskem, kjer so našteli 20. decembra 1879 200 mrtvih in nekaj ranjenih. Pri železniški nesreči v Ceniceru na španskem 28. junija 1908 je bilo 110 mrtvih in 140 ranjenih, pri trčenju vlakov v Conti-chu v Belgiji 40 mrtvih in 324 ranjenih, pri trčenju dvah vojaških vlakov v Agigi na Turškem 1. 1921 pa okrog 200 žrtev. Nam je še v spominu strašna železniška nesreča pri Trstu 15. februarja 1919, ki je zahtevala okoli 150 žrtev. Katastrofa pri Pomponneu pa presega po svojem obsegu in strahotnosti vse podobne slučaje v zgodovini železniških nesreč.
Francoska vlada je prejela nešteto so-žalnih brzojavk. Med prvimi, ki so ji izražali sožalje, je bila Jugoslavija in min. predsednik Chautemps se je za pozornost takoj zahvalil.
Svetovni rekord v spanju
Listi poročajo iz Londona, da je dosegla želva Michel Galapagos iz londonskega živalskega vrta svetovni rekod v spanju. Ta žival, ki šteje že 120 let, a je za želvje razmere še mlada, spi namreč nepretrgoma že 14 mesecev. Nje spanje je tako trdno, da so jo smatrali že za mrtvo, toda pazniki so videli, da je tu pa tam pomo I lila noge iz oklepa. Kako trdno je njeno spanje, pa je razvidno tudi lz tega, da se je pod oklepom vgnezdila družina miši, a niti te glodalke niso bile siposobne, da hi želvo zbudile. Dosedanji rekord v vztrajnem spanju je imela isto tako neka želva, ki je pa spala le devet mesecev.
če vodi pisatelj letalo
Te dni se jc ponesrečil francoski hidro-avijon, katerega je vodil francoski pisatelj Saint-Executery, avtor znanega romana »Nočni polet«. Blizu St. Raphaela je nastal v motorju defekt, katerega ni umel pisatelj popraviti. Zaradi tega je padel z letalom v morje, kjer se pa k sreči ni mnogo poškodoval. Njegovi spremljevalci, ki se bodo v prihodnje gotovo premislili spremljati ga na takšnih »zračnih izletih«, so se, ker so bili vešči plavanja, takisto samo okopali v hladni zimski morski vodi.
Znani nemški filozof Spengler, ki je v svoji senzacionalni knjigi napovedoval propad zapada, je prerokoval v resnici uničenje humanističnih in katoliških vrednot zapadne Evrope ter pripravljal v bistvu pot nemškemu narodno socialističnemu gibanju, pišejo pariške »Nouvelles Littčraires«. Družba, ki ji je bil namenil gospostvo nad svetom, je militaristična, tehnična, diktatorska družba in ni čudno, da ga je hitlerizem sprva smatral za svojega filozofa. To slogo pa je uničila zadnja Spenglerjeva knjiga »Leta odločitve«, ki je napadla in osmešila bolj ali manj direktno marsikateri temelj narodno-sociali-stičnega programa.
V dnevih, ko skuša nemški režim na su-naj kazati miroljuben obraz, oficielnim krogom tudi ne morejo biti všeč vsi pozivi k »veličini«, ekspanzivnosti in hero-izmu, ki jih je Spenglerjeva knjiga polna. Zato oficielni to neoficielni tisk ljuto napada to knjigo, njenega avtorja pa prišteva med sovražnike režima. »Leta odločitve« so dejansko na indeksu, ki mu manjka samo še uradno potrdilo.
Sol in zdravje
V novejšem času smo spoznali čedalje bolj nevarnosti, ki pretijo organizmu zaradi preobilega zauživanja kuhinjske soli. Danes ne dvomimo več, da tkiva po prevelikih količinah soli prej ali slej povode-nijo, kar povzroča spet celo vrsto nevarnih obolenj.
Preobilo zauživanje soli ne vpliva Škodljivo samo na tkivo gibal, temveč tudi na dosti občutljivejše tkivo žleznih delov organizma, kar se le prečesto konča z rakom, poapnenjem žil, vodenico, protinom, naglušnostjo, pljučno tuberkulozo itd. Količina soli, ki jo smatrajo danes še za normalno, je v resnici že prevelika. To bi moral upoštevati vsakdo, ki ne bi rad, da oboli za kakšno izmed navedenih bolezni.
„Dama pri klavirju"
se imenuje ta izdelek »futuristične umetnosti« v kiparski stroki. Kip je bil odlikovan s prvo nagrado na razstavi futuristov V Milanu
Izboren smuk
zahteva izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje. Vse to dobite najceneje pri Drago Schwab, Aleksandrova c.
Žarki iz vodovja
Na zadnjem sestanku sodelavcev mo-nakovskega zavoda za raziskovanje baja-niških pojavov je zdravnik prof. dr. Kraft poročal o novih odkritjih glede žarkov, ki vplivajo na bajaničarje. Fizik dr. Tobler je našel, da morajo biti to žarki z valovnimi dolžinami med 0.1 mm in 10 mm, tedaj žarki med Hertzovimi valovi in infrardečimi. Dokaz se mu je posrečil s fotografijo in sicer je uporabil kremenčev kristal in mrežno pripravo, s katere so žarki odsevali na fotografsko ploščo, ki je bila v dotiki z nekimi kovinami.
žarki povzročajo na teh kovinah sekundarno izžarevanje, ki učinkuje na fotografsko ploščo kakor vidna svetloba. Prof. dr. Kraft je pokazal celo vrsto fotografij podtalnih tokov, ki jih je napravil dr. Tobler po tej metodi. Te slike so napravile na vse navzoče velik vtis. Govoril je nadalje o problemu, kako bi se dali ti žarki zasloni« na veliko, kar bd ne bilo brez pomena, saj kažejo novejša raziskovanja, da učinkujejo neugodno na zdravje in so baje v posebni zvezi z marsikaterim rakastim obolenjem.
50-letnlca Orient ekspresa
Letos je minilo 50 let, odkar obstoji železniška zveza med Parizom in Carigradom. Vlak, ki vozi na tej progi, je znan pod imenom »Orient Ekspres«. Pobudo za njegovo ustanovitev je dala mednarodna družba spalnih vagonov V začetku je imel vlak dva prtljažna vagona, dva salonska voza in jedilni voz. Pozneje so salonske vagone spremenili v spalne voze. Prvi vlak je šel iz Pariza 1. junija 1883 in je vozil s seboj 34 potnikov. V petdesetih letih se je izkazalo, da je bila ideja tega vlaka zelo dobra, kar potrjuje že dejstvo, da se je vlak obdržal do danes v mednarodnem prometu.
Rockefeller okreval
Po vesteh iz Tarrvtowna si je 94 letni Rockefeller tako opomogel od hripe. da je preživel božični oddih v popolnem miru na svojem imenju v Tarrytownu. Ameriški velebogataš je topot še srečno ušel smrti.
Zaradi hčere je sla v samostan
Nenavadna družinska aSera v Milanu
Bogat ln v milanski družbi zelo znan trgovec Je našel pred časom, ko se je zvečer vrnil domov, na mizi svojo večerjo, njegove žene in hčerke pa ni bilo doma. žena pa mu je ostavila listek, v katerem mu je sporočila, da noče več ostati v njegovi hiši in da je vzela tudi hčerko s seboj. Trgovčevo presenečenje si lahko mislimo, kajti njegov zakon je bdi v splošnem srečen in razen neznatnega spora nekoliko dni prej nista imela z ženo nikoli nobenih kontraverz.
šele čez nekoliko dnd se Je trgovcu posrečilo, da je iztaknil skrivališče svoje žene. Pobegnila je v neko žensko zavetišče, ki ga vodijo nune, hčerko pa je dala v neko vzgojevalnico, ki je prav tako pod vodstvom samostanskih sester. Ker ga nune na noben način niso pustile, da bi se raz-govoril z ženo, je mož končno poklical policijo na pomoč. In ta je ugotovila kaj čudne vzroke za ženin pobeg:
Blizu trgovčevega doma Je bival mlad »dravnik, ki se je bil smrtno zaljubil v trgovčevo — nedoraslo hčer. To ljubeaen Je
Ženska — najboljši angleški detektiv
Najboljši londonski detektiv je ga. Videt Molockova. Kdor misli, da sliči v čemerkoli idealni podobd detektiva iz kriminalnih romanov z orlovskimi očmi, ostro rezanim obrazom in energično čeljustjo ali da Je sploh na zunaj podobna moškemu, se moti. Ga. Molockova je mlada dama, ki se prav nič ne razločuje od drugih žensk.
V Oxfordski ulici, v ulici velikega londonskega poslovnega življenja, nakupuje kakor druge ženske po trgovinah, nosi preprost plašč s krznenim ovratnikom in koketen klobuček. Neposvečenec bi jo smatral za skromno in bojazljivo dekle. Toda gorje zmikavtu, ki pride v njeno bližino! Molockova ima nenavaden dar, da spregleda človeka s tatinskimi nameni in neopaženo mu sledi toliko časa, da ga zaloti na dejanju in izroči policiji. Na teden odpravi na ta način prilično 40 tatov in njena je v prvi vrsti zasluga, da ni v angleški prestolnici danes nobenega poklicnega tatu za trgovine. V svoji desetletni praksi nd Se nikoli prijela nedolžnega človeka. Majhna je in nihče bi ji ne prisodil kakšno posebno telesno moč. V resnici pa se spravi tudi na najmočnejšega moža in nobeden ji ne uide.
Rasmussenov pogreb na državne stroške
Ir Kodanja poročajo, da je vdova po umrlem raziskovalcu Knudu Rasmussenu sprejela ponudbo danske vlade, da se pokojni raziskovalec Gronlanda pokoplje na državne stroške.
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ..
da jc v Barceloni umrl predsednik katalonske vlade polkovnik Macia in da bo zavzel njegovo mesto po vsej priliki sedanji španski poslanik v Bruslju, Salvator Albert;
da je nemška policija zaradi posredovanja državnega predsednika Hindenburga izpustila iz koncentracijskega taborišča bivšega predsednika nemškega državnega zbora Pavla Lobeja;
da se kitajska javnost močno zavzema za to, da bi postal naslednik umrlega da-laj-lame v Tibetu taši-lama, ki je moral pred časoip pobegniti na kitajsko ozemlje, ker je imel proti sebi premočen angleški vpliv;
da bodo Zedinjene države Amerike osnovale v Rusiji konzulate v Moskvi, Odesi, Leningradu in Vladivtjstoku;
da je japonska cesarica rodila prestolonaslednika, kar je izzvalo nepopisno veselje v deželi;
da je kazal toplomer v Anatoliji te dni 35 stopinj pod ničlo;
da je tvrdka Bata največji davkoplačevalec v češkoslovaški republiki;
da bo prihodnje leto v Pragi velika mednarodna lovska razstava;
da bo prve dni januarja 1934 v New Vorku javna dražba slovitega servicea Napoleonove sestre, ki je bil do smrti last mrs. Rockefeller-Mc Cormickove;
da je umrl polarni raziskovalec Knud Rasmussen na posledicah zastrupljenja želodca, katerega si je pokvaril na svoji zadnji ekspediciji;
da se bavi nemška vlada z idejo koncentracijskega taborišč* za pijance:
da so v Budimpešti prošle dn' izpustili na svobodo enega izmed morilcev grofa Štefana Tisze, kemika dr. Marcela Gart-nerja;
da je Venezuela država, ki ne pozna ne državnih dolgov ne brezposelnosti;
da išče ameriška vlada reprezentančno poslopie za svoje diplomatsko zastopstvo v Moskvi;
da je prispelo letalo D 23»4 nemške Lufthanse te dni v 4 urah in pol iz Soluna na Dunaj;
da je zapustil tibetsk' dalai-lama testament, v katerem je poglavitna določba sv« ril o, naj ostane Tibet kolikor mogoče nedotaknjen od krščanstva.
priznal njeni materi, ki ji je etvar tako imponirala, da mu je brez nadaljnjega obljubila hčer za ženo — seveda ko bo dorasla. Mladi zdravnik, ki je pa videl, da zahajajo v trgovčevo hišo razni mladi ljudje in se je Dal, da bi mu ta ali oni ne izneveril »zaročenke«, je še zahteval, naj jim prepovedo vstop in dekle obvarujejo sploh vsakih stikov z družbo, žena je bila pripravljena to storiti, a je naletela na odločen odpor pri možu, ki se ni hotel odpovedati družabnih stikov, zlasti ko je dognal, kaj tiči za vsem tem. Pač pa je mlademu zdravniku zaprl vrata do svojega doma. In to njegovo ravnanje in neizmerna bolečina, ki jo je kazal zaljubljeni mladenič, sta pripravila trgovčevo ženo do tega, da je ušla zdoma in vtaknila hčer v samostansko vzgojevalnico, češ, da mora držati besedo, ki jo je kot bodoča tašča dala bodočemu zetu. Milančani so zelo radovedni, kako se bo končala ta afera, kajti žena se noče vrniti domov, mož pa tudi ni voljan, da bi se uklonil njeni čudni trmi in še bolj čudni ljubezni mladega zdravnika.
Vojna proti podganam v Londonu
London ima ogromno škodo zaradi podgan. Ta škoda znaša baje 70 do 80 milijonov funtov šterlingov na leto. Skoraj ni večjega poslopja, ki bi ga neprijetne in nevarne glodalke (saj prenašajo tudi kužne bolezni) ne obiskovale. V justični palači so uničile že na stote in stote dokumentov, niti baroke in oblačila sodnikov po zaprtih omarah niso varna pred njimi. Napadajo tudi Westminster, a je umevno, da dajejo prednost kuhinjam in kletem.
Velikansko škodo ima od njih tudi Brit-eki muzej. Sedaj hočejo nastopiti z vso odločnostjo proti uničujočim živalim, čas J je najpripravnejšl, ker se poleti izgube najši na polja ln na deželo. Boj proti podganam traja v Londonu prav za prav že mesece, a sedaj ga bodo še poostrili. Po-trojili so število mačk in pripravili velike množine vseh mogočih kemičnih snovi, ki Jih uničujejo.
Mož klavrnega dejanja
Nekdanji avstroogrski feldcajgmajster Po-tiorek, bivši deželni šef Bosne in Hercegovine, poznejši poveljnik avstroogrskih čet proti Srbiji, ki je bil od Srbov poražen na balkanskem bojišču, da se je za vedno umaknil svetu izpred oči. Umrl Je nedavno v Celovcu	«
Smrt sina Charlesa Dickensa
Pred kratkim je v Londonu umri 85 letni sin pisatelja Charlesa Dickensa, sir Hen-rv Dickens. Povozil ga je neki motociklist, ko je hotel čez ulico. Sir Dickens je dobil hude poškodbe na glavi, katerih ni mogel preboleti. Bil je šesti sin romanopisca Charlesa Dickensa in je bil prideljen londonskemu županu. To službo je vršil do zadnjega v vsestransko zadovoljstvo. Pokojnik zapušča tri sinove in tri hčere. Eden izmed sinov je admiral Gerald Charles Dickens. Pisateljsko nadarjenost je pokazala izmed Dickensovega potomstva doslej samo hči najstarejšega sina Henrvja Dickensa, Mary Angela Dickens, ki je napisala nekaj zelo priljubljenih romanov.
Za znižani e mednarodnih poštnih pristojbin
Mednarodna trgovska zbornica v Parizu javlja da se bo obrnila na kongres svetovne poštne zveze, ki bo zasedal februarja 1934 v Kairu s prošnjo, naj po možnosti zniža sedanje poštne pristojbine v inozemskem prometu ter jih popolnoma izenači s poštnimi pristojbinami, ki veljajo za notranji promet. Zbornica bo storila ta korak z ozirom na slab mednarodni položaj v trgovskem svetu, ki je najbolj interesiran na tem, da se umetne poštne pregraje v svetovnem prometu odpravijo. Kairski kongres se bo bavil še z drugimi poštnimi olajšavami, ki so danes bistvenega pomena za mednarodno trgovino.
ANEKDOTA
Pri neki gostiji je sedel kardinal Verdier ob strani dame, ki je bila v obleki precej izrezana.
Ko je hotela vzeti jabolko na mizi, ji je visoki cerkveni mož zadržal roko, rekoč: »Svarim vas! Nikar ne jejte jabolk!«
»Zakaj pa ne?« je vprašala lepotica presenečeno.
»Zato,« je odvrnil kardinal, »ker je v svetem pismu zapisano: Ko ie Eva jedla jabolko, je opazila, da je naga...«
VSAK DAN ENA
»Pomagaj, vrti se mi v glavi!« »Počakaj toliko časa, da napravim vozel!«
fSpor t
Božični table-tenis turnir
Zmagovalec izredno uspelega turnirja Je Dirijan VVelssbacher Oton.
Na praznik 25. decembra je priredil SK Raka svoj prvi božični table-tenis turnir. Prireditve v Sokolskem domu na Viču se je udeležilo preko 40 tekmovalcev Hermesa, Ilirije, Slavije in Reke. Po obsegu in odlični organizaciji lahko prištevamo ta turnir med prve tovrstne prireditve v državi in gre za to vsa pohvala agilnemu klubu.
Od petih disciplin sta si prva mesta razdelila Ilirija (3) in Hermes (2). V turnirju za prvenstvo Viča pa je prevladovala Reka in si je Lazar sigurno osvojil prvo mesto. Zunanjih tekmovalcev kljub prijavam ni bilo na start, kar je pripisovati nekoliko neugodnemu terminu. Za drugo leto bi svetovali, da bi se turnir vršil 26. decembra. V naslednjem rezultati:
Sinile gospodov (21 tekmovalcev); Za prehodni pokal predsednika SK Reke g. Zalokarja. V finale so se plasirali: Weiss-bacher (Ilirija) po zmagi nad šiško, Dro-venik (Hermes) po zmagi nad Severkar-jem. žiža (Ilirija) je premagal Zornado II, Zornada I (Hermes) pa Djinovskega. Po izredno zanimivih igrah so se končno raz-podeliii: 1. Weissbacher, 2. 2iža (oba Ilirija), 3. Zornada, 4. Drovenik (oba Hermes). Posebno boj Weissbacher : žiža je bil prava propaganda za ta šport, žal se je proti koncu odlični žiža popolnoma izčrpal, tako da je Weissbacher, ki se je zopet povrnil v svojo staro formo, premočno zmagal.
Single dam (7 tekmovalk): Prehodni pokal SK Reke. 1. Dečman (Ilirija), 2. Hočevar (Hermes), 3. Putrle (Hermes), 4. Lojk (Reka). Državna prvakinja gdč. Dečmanova je zmagala sigurno, dočim je bil boj med ostalima trema precej izenačen.
Double gospodov (9 parov): 1. Drovenik
---Severkar (Hermes), 2. žiža—Nagy (Ilirija). Favorit v tej disciplini je bil par žiža—Nagy, ki pa je moral zaradi bolnega Nagya prepustiti zmago dobro vigranemu paru Drovenik—Severkar.
Mixed-double (4 pari); 1. VVelssbacher—-Dečmanova. 2. Rejc—Lojkova (Reka). Tudi tu ilirijanski par ni naletel na enakovredne nasprotnike ter je bila njegova zmaga lahka.
Single junlorjev (19 tekmovalcev): 1 Zornada II (Hermes), 2. Scagnetti (Ilirija), 3. Lazar in Dobnikar (Reka).
Sinile gospodov za prvenstvo Viča (18 tekmovalcev): Prehodni pokal SK Reke. 1. Lazar, 2. Tič, 3. Rejc in Putrle (vsi Reka).
Po turnirju se je v imenu prireditelja zahvalil g. Furlan predvsem častnemu pokroviteljstvu, ki so ga tvorili gg. župan Petrovčič, predsednik Zalokar in tovarnar Kovačič, dalje vodji e umirja in tekmovalcem, nakar je vodja turnirja g. Ernst Na-gy razglasil rezultate in razdelil nagrade.
Vsi športni klubi in organizacije »e opo-»sarjajo. da morajo vse objave za novoletno Številko, ki \nde v nedeljo zjutraj, biti v r**dakci.fi najkasneje v soboto do 11. dop.
Službeno iz LNP. Seja k. o. danes ob 20. v nebotičniku. Vsi odborniki sigurno. Seje naj se udeležijo tudi gg. Svetic, Slapar in Jug Fr. — Tajnik m.
SK Begunje naznanja, da priredi v nedeljo 31. t. m. medklubsko alpsko tekmo v teku in smuku na 10 km; višinska razlika 450 m. Tekmujejo lahko vsi pri JZSS verificirani člani, ki se izkažejo na startu. Prijave se spreiemajo do 31. t. m. pol ure pred startom. Start ob 9. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prijavnina 5 Din. Prvi trije prejmejo diplome.
SK Ilirija (smučarska sekci>.). Danes ob 36. seja tehničnega odbora. Seja prireditvenega odbora za Stadionsko prireditev ob 18. Pozivajo se tile gospodje: dr. Korbar, Vučnik, Mahkovec, Karba, Polajnar. Banko, Baltezar, Vidic, Rosshoupl in Kajfež.
ŽSK Henw<» (nogometna sekcija ln •uprava igrišča). Danes ob 20. pri Beliču važna seja. Vsi polnošteviino.
Vremensko poročilo JZSS ln SPD od 27. decembra. Bistrica — Boh. jezero: —3, po malem oblačno, mirno, sneg suh pršič, 10 cm snega na podlagi 70 cm, smuka ugodna. — Kranjska gora — Rateče — Planica: —10, barometer se dviga, jasno, mirno, sneg suh pršič. sankališče uporabno, Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — Bled — jezero: —4. lahka megla, mirne, sneg južen, snega 50 cm, led grapav, debelina 25 cm.
Četrtek. 2S. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila- _ 13: Cas. plošče. — 18: Predavanje za kmetske srospodinje. — 18.30: Pogovor s poslušalci. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Čas, poročila, radio jazz.
Petek. 29. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Smučarska gimnastika. — 18.30: O viteških sekcijah Narodne odbrane (Kokalj). — 19: Sokolska telovadba. — 20: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, poročila, re-producirana plesna glasba.
BEOGRAD 16: Klavirski koncert. — 19: Plošo?. — 20: Prenos iz Zagreba. — 23.15: Koncert orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — l^: Koncert rjskega zbora in orkestra balalaik. — 20: Pevski koncert — 20.30: Slušna igra. — 21.%: Pesmi. — 22-15: Plesna muzika. — PRAGA 20.05: Na-pitnice. — 20-30: Orkester Češke filharmonija _ BRNO 20.05: «Vstaja glasbenih instrumentov.« — 21: Cenibale. _ 21.15: Lahka godba orkestra. — VARŠAVA 20.15: Si-nfo-ničen koncert. — 2240- Koncert ciganske kapele. _ DUNAJ 11.30: Orkester. — 15.25: Mladinski koncert. — 15.50:Pevska ura- — 19.55: Plesno »lasba. — 21.30: Koncert orkestra. — 22 30: Jazz. — BERLIN 20.05" Prenos iz Konigsberga. — 22.30: Nočni koncert. — K6N1GSBERG 20-05; četrt stoletja šlagerskih melodij. — 21.05: Nemška simfonija — 23.30: Nočni k>noert. _ M0HL-ACKER 20.10: Operetni večer. — 21.40; Nekaj za novo leto. — 23: Plesna glasba. — 24: Mešan program. _ BUDIMPEŠTA 18.40: Orkester. — 20.50: Operetna glasba. — 22.35: Koncert cigansiie kapele. — 22.50: Operetne pesmi- — 20: Plošče-
SOKOL
Sokol I, LJubljana—Tabor prosi avoje članstvo, ki še ni poravnalo članarine, da stori to najpozneje do konca leta. Kdor
svojih članskih obveznosti do tega roka ne bo poravnal, bo črtan iz društvene matrike!
Smučarski odsek sokolskega društva
Jesenice vabi vse svoje smučarje in smučarke, da se udeležijo smučarskega sestanka drevi ob 20. v Sokolskem domu. Sestanek je zelo važen, zato naj pridejo tudi vsi oni, ki do danes še niso poizkusili sreče na smučkah.
iz življenja na dežel?
BLED. Zvočni kino >Bled< opozarja ob!-
SKovalce na nov medtedenski program: 1. zabavni film, 2. šaloigra, tednik. Predstave samo ob 8. zvečer.
IVANJKOVCI. Dne 7. januarja 1934 ob 14. priredi občinska organizacija JNS v tukajšnji dvorani ja\ri zbor, na katerem bo poročal narodni poslanec Lovro Peto-var o vseh trenutno važnih vprašanjih, zlasti o novih uredbah glede zaščite kmeta, o javnih delih itd. — Za vinski sejem in razstavo, ki se bo vršila tukaj dne 4. januarja, vlada veliko zanimanje ter je že veliko prijav od stran; vinogradnikov. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja je priredila naša sokolska četa akademijo. Vse točke so se dovršeno izvajale ter gre pač vsem funkcionarjem, upoštevajoč tukajšnje težavne prilike, za lep uspeh največje priznanje. Na silverstrovo pa priredi so kol-ska četa zabavni večer z dvema enodejan-kama in drugim pestrim sporedom.
LJUTOMER. Kolo jugoslovenskih sester je tudi letos razvilo vse hvale vredno delovanje v prid ubožni deci. Da pridobi sredstvo za božičnico revnim otrokom, je izvedlo nabiralno akcijo ter tudi dne 17. t. m. dobrodelni koncert, ki pa je bil le srednje obiskan. Pestri program je obsegal glasbene točke, s katerimi so nastopili: mladinski zbor Glasbenega društva, gdč. Anica Huberjeva, g. in ga. Žagar, g. Do-beršek, g. Ivo Seršen, moški kvartet (gg. Vilar. Samec. Novak. Presl), gdč. Danica Vilarjeva in Božena Dijakova ter orkester Glasbenega društva pod vodstvom g. Zacherla. Vsi so želi zasluženo odobravanje. Dne 21. t. m. je kolo obdarilo 200 otrok obeh osnovnih šol z obutvijo, obleko in perilom ter tako olajšalo bedo, ki je doma v mnogih naših delavskih in viničar-
ricfc družinah. Vsem Clantcam, kj ao sode« lovale, posebno ie onim, Id »o stvar organizirale in tistim, ki »o šivale obleke, gre vse priznanje. Vrednost daiov znala okrog 7000 Din.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DK4MA.
Začetek ob 20.
četrtek, 28.: Tartuffe. Sreda.
Petek, 29.: Praznik cvetočih fe$eni B.
Sobota. 30.: Turške kumare. Znatno znižann
pene od 5 do 14 Din. Nedelja. 31- ob 15.: Robinzon ne sme umreti. Izven. Znižane cen? od 0 do 20 Din. — Ob 21: Raj potepuhov. Izven. Zniža-n s cene.
OPERA. Začetek ob 20.
Četrtek, 28-: Pikova dama. Četrtek. Petek. 29.: 01 - 01. Začarani ptič. A. Sobota, 30.: Biheme. Gostovanje gdč. Anite Mezetove Izven.
★
S smehom v Novo let«. Na Silvestrom bo v drami večer smeha pri burki >Raj potepuhov« z g. Cesarjem v ulogi ravnatelja jetniš-nice. Kdor želi poslednje ure starega leia preživeti v brezskrbnosti in smehj, naj obišče poslednjo letošnjo predstavo v drami. Vstopnice rezervirajte in kupujte v predpro-daji. Začetek predstave bo ob 9. zvečer.
Poslednja nurizoritev Čerepn'nove opere »01 . 01« in baleta »Začarani ptic« bo v p-tek 29. L m. za red A. Opozarjamo na trt predstavo, saj sta obe deli v muzikalnem pogledu na zelo visoki stopnji, izvedba pa re tudi odlična. Nihoe. kdor želi slišati obe deli. naj ne zamudi petkove poslednje uprizoritve.
Gdč. Anlta Meietova. gost naSe opere. Se
za časa svojega študija na ljublianskem državnem konservatorijj. je gdč. Mezetova ir redno uspešno nastopila v operi »Carm ai<. Svoje študije je nadaljevala na Duna-iu in soglasna sodba je, da je izredno mnogo ori-dobila. Nien glasovni materija! je naravnost odličen. kar potrjuje tudi deistvo, da ie dobila letos na mednarodnem tekmovanju eno prvih daril. Sedai natopi v Puccinifevi rvpe-ri »Boheme«. Gostovanje bo v soboto 30 l m. izven abonmaja.
★
Mariborsko gledaliSSe
Začetek ob 20
četrtek, 28.: Zaprto. Petek, 29.: Zaprto.
Sobota, 30. Deseti brat. B. Znižane cene.
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCl
Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
U N A IMp^NEiSl r SfteilP Z^LISICE W ' j Glavna zalooa: lekarna pri ORLU Celje.
VsaU naročnik „ JU A RAH
—	je zavarovan —
—	za 10,000 Din! —
NAS PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDELEK.
Vse vrste
avtohladišč
in blatnike strokov-njaško popravi in izvrši z jamstvom in ceno
kleparska delavnica
GUSTAV PUC
Tržaška cesta 9 LJUBLJANA naspr. tobač. tovarne.
Bret posebnega »bveelilt
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno-ljubljeni, nepozabni soprog, oz. oče in stari oče, gospod
GAUBE JURIJ
TRGOVEC IN POSESTNIK
v torek, dne 26. decembra 1933 ob %12. url po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v 73. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika se bo vrSil v četrtek 28. decembra 1933 ob 15. uri iz hiše žalosti, Sv. Jurij ob Pesnici na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 29. decembra v župni cerkvi pri sv. Juriju.
Sv. Jurij ob Pesnici, dne 28. decembra 1933.
GAUBE JOŽEFA, soproga; MARIJA DOB A J, TILDA PRtGGER, hčerki ter vsi ostali sorodniki. 14014
Slovenija

| Ima svojo univerzalno borzo v »Jutrovfh« malih oglasih. Poslužite sej«.
im?/--' , —' ' • * .
v.- -
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja, ki »mo Jih prejeli ob smrti našega nepozabnega
cQi%tla dheCenca
bančnega ravn. v pok. in rez. peš. poručnika
kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom najtoplej«
zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo pa imo dolžni Se naši vojaki s njenim predstavnikom na čelu g. brg. generalom Cukavcem, nadalje g. župniku Fr. Ka. Finžgarju za mnoge tolažilne obiske, dr. Pavlu Krajcu, vsem drugim, ki so ga v njegovi težki bolezni tolažili. Zahvaljujemo se tudi pevcem ln vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji potL
Ljubljana, dne 27. decembra 1933.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo Jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
ifuliia VirGovica
HIŠNEGA POSESTNIKA IN STROJEVODJA V P. kakor tudi za poklonjena krasne vence ln lopke se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo.
Posebej ae zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. Clbru za ve« trud ob njegovi bolezni, društvu strojevodij ln upokojencev, Šišenskemu Sokolu in gasilcem, Narodni čitalnici ln gg. pevcem za v srce segajoče žalno petje, žel. godbi Sloga za turobne žalostlnke in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej Iskrena hvala!
Sv. maSa zadušnica bo v petek, dne 29. t. cerkvi sv. Frančiška v Siškl.
V LJubljani, dne 27. decembra 1951. 14011
- 'Vl	;
g*.

ZAHVALA
Vsem, ki so z nami čutili, izrekli ustno ali pismeno sožalje tn ld so darovali prekrasno cvetje, ko nas Je prerano zapustila naša iskreno ljubljena, zlata mamica, gospa
Pavla Malovrh
izrekamo najlskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo dolgujemo 8e pevskemu oktetu UL drž. real. gtmn. is LJtibljane z gosp. prof. Rančlgajem na čelu, pevskima zboroma »Svobode« Linll, rudarski ln steklarski godbi, odboru ln uslužbencem konz. dniStva rudarjev v Hrastniku ter gosp. PllberSku za lep poslovilni govor. Nadalje še vsem onim, ki so našo zlato, nenadomestljivo mamo spremili na zadnji njeni poti.
14009	Žalujoči ostali.

ALBERT MAKS STIGER naznanja v svojem in v imenu svoje sestre IDE STIGER ter v imenu svoje soproge SIDDY STIGER, roj. AIDINYAN
in imenom svoje hčerke ELIZABETE, tužno vest, da je njih iskreno ljubljeni oče, gospod

g: fft
• V, yv
veletrgovec, bivši župan in častni meščan mesta Slovenska Bistrica
v nedeljo, dne 24. decembra 1933 v 87. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki preblagega pokojnika so bili v torek, dne 26. decembra 1933 ob 4. uri popoldne v hiši žalosti svečano blagoslovljeni ln v rodbinski grobnici k zadnjemu počitku položeni.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo ob 9. url v župnijski cerkvi v Slovenski Bistrici.
Slovenska Bistrica, dne 24. decembra 1933.
1401*
Javljamo žalostno vest, da naa je 24. t. m. nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
Teodor Drašček
adm. major v pokoju
Pogreb se je vršil 26. t. m. ob 16. url- Maša zadušnica bo v soboto 30. t m. ob %8. url r stolnicL
ZohvaJJnjeoM
se hkrati vsem, ki so blagopokojnika spremljali k večnemu počitku ta vsem darovalcem vencev in šopkov.
Ljubljana, dne 27. decembra 1933.	1401*
BERTA, soproga; MARIJA BRUMAT, sestra In ostali sorodniki.
+
Občin* LjnbljeB« K-e«tai pogrebni
Globoko potrti pod voljo Vsegamogočnega javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je za vedno zapustil naš preljubi soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
J)van (faafiovec &en*
bivši tovarnar, trgovec itd.
t 80. letu starosti.
Pogreb bo v petek, dne 29. decembra 1933 ob 4. uri popoldne lz hiš« žalosti, Streliška uPca St. 37, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. decembra 1933. 14007 •
ŽALUJOČI.
t
A. CbristI:
14
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Romao
»Tak z da i dobite velilko denarja, dragica, lepo, lepo! Le paztte,
da ga vam kdo ne izmakne. Možiti se menda ne mislite več? Koliko let vam je prav za prav?«
»Tri rn trideset.«
»Nu. to še ni toliko. Malce oveneM ste res.«
»Tega ni moči izpremeniti-« je veselo dejala Katarina.
»Prav za prav ste zelo prisrčno dekle,« je prijazno rekla stara gospodična. »Marsikateri moški ne bi bil neumen, če bi vas vzel za ženo. namestu ene teh lahkomiselnih stvarc ki daroes tekaio okoli in kažejo noge, da jih više že skoraj ne morejo. Z Bogom, dete, spomnite se me časih.«
Skoraj pol vasi je bilo zbram-e na postaji. Vsak se je hotel posloviti od nje. Mala služkinja Alisa je prelivala bridke solze.
»Takih, kakor je ta, ni mnogo.« je ihtela Alisa, ko je vlak od-drdral. »Takrat, ko me je hotel Charli-e zapustiti zaradi tiste malo-pridnice s pristave, je bila tako dobra z menoo, da ni moči povedati. Pri pospravljanju je bila silo natančna, zato je pa tudi takoj opazila, če se je človek potrudil. V ogenj bi skočila zanjo! Da to vam je gospodična, kakor se pravi, bogme da.«
Takšno je bilo Katarinino slovo od St. Mary Meada 8. POGLAVJE Lady Tamplinova piše pismo
Lady Tamplinova je odložila pariško izdaijo »Daily Maila« in se zamišljeno ozrla do sinji gladini Sredozemskega morja. Zlatnata mirnozova vejica nad njeno glavo je bila učikovito ozadje za rnično sliko: zlatolasa, sinjeoka gospa v prelestnem negližeju. Lasje sicer
menda niso biH od nekdaj zlati, a sinje od so bile vsekakor prave.
In s svojimi štirim&tiridesetinii leti se je smela lady Tamplinova še vedno šteti za krasotico.
Sicer pa lady Tamplinova v tem trenutku izjemoma nI mislila nase ali vsaj ne na to, kakšna }e na pogled. Borila se je i dosti
težjim vprašanjem.
Lady Tamplinova je bila na rivijeri znana prikazen, te njena družba v vili »Marguerite« je po pravici slovela. Bila je žena dokaj bogatih izkušenj, saj je bila imela štiri može. Prvi je bil samo zmota, tako da ni rada govorila o njem. Bil je tako pameten, da je s pri" znanjem vredno h:,trico umrl, na kar se je vdova omožila z bogatim lastnikom tovarne za gumbe. Tudi ta jo je bil po treh letih zakonskega življenja odkuril na oni svet, baje po nekem, od sile veselem večeru s prijatelji. Njen naslednji mož lord Tamplin je bil vzdignil lepo ženo v tisto družabno ozračje, ki je od nekdaj hrepenela po njem. Ko se je četrtič omožila, je pridržala naslov. Četrti soprog je bil prvi, ki ga je vzela v svoje veselje. Gospod Charles Evans je bil nenavadno zal, sedemindvajstleten mlad mož prikupnega značaja, strasten ljubitelj dragih športov in vobče vseh lepih reči na svetu. Razen tega ni imel niti beliča denarja.
Lady Tamplinova je bila s svojilm življenjem v obče zelo zadovoljna, !e časih so se oglašale denarne skrbi, zastran katerih si pa tudi ni bilo vredno beliti glave. Lastnik tovarne za gumbe je bil zapustil svoji vdovi precejšnje premoženje, a ta ie bila brez posebnega uspeha igrala na borzi, in tudi razvade lorda Tamplina so jo bile stale mnogo denarja. V prijetnih razmerah je živela sicer še vedno, a vsak si lahko misli, da zgolj »prijetne razmere« niso mogle zadovoljiti žene z njenimi zahtevami do življenja.
Ko je zatorej tistega januarskega jutra prebrala neko novico v časopisu, je nenavadno široko odprla višnjeve oči in se zamislila. Zraven nje je sedela njena hči Lenox Tamplinova, trn v peti svoje lepe mamice, ker je bila tako netaktna, da je imela že osemnajst let in se ni marala lady Tamplinovi na ljubo pomladiti. Lenox se
h odlikovala $ pikrim humorjem, kl nI nikomur prizanaSal. »Dragica,« je rekla lady Tamplinova, »pomisli —« »Kaj pa ie?«
Lady Tamplinova ji je razburjena pokazala novico, kl jo je bila navdala s tolikšnim zanimanjem
»Nu, kaj za to! Take reči se vsak dan dogajajo. Stare ženske, ki se nikoli ne najedo in živiijo v oddaljenih vaseh, navadno zapustijo svojim vdanim družabnicam po kak milijonček.«
»Morda premoženje ni tako veliko, kakor pravijo. Časniki so nezanesljivi. A tudi če odšteješ polovico —«
»Nam ga tako in tako ni zapustila,« je dejala Lenox. »Ne. dete, nam ne. A to dekle, ta Katarina Greyeva, je prav za prav moja sestriona. Predstavi si! In nehote se vprašujem —« »Kako bi se mogla s tem okoristiti,« je Lenox končala materin stavek.
Lady Tamplinova je očitajoče pogledala hčer. Leno* je Imela slabo navado, da je imenovala vsako reč s pravim imenom.
»Vprašujem se.« ie pričela lady Tamplinova iznova :n vzdignila umetno začrtane obrvi, »ali — o, dobro jutro, dragi Chubby. Na tenis greš? Lepo, lepo.«
Chubby — to je bilo milovalno ime soproga lady Tamplinove — jo je prijazno pogledal, mimogrede zamrmral: »Kako imenitna si v tem breskovordečem onega« in hitro izginil po stoo-nicah, ki so vodile z verande.
»Ta dobri dečko,« je dejala lady Tamplinova in nežno pogledala za možem —»ali, kaj sem hotela reči? Da, res —« je spet obrnila svoje misli na poslovne zadeve — »nehote se vprašujem —c »Nu, mama, za božji čas, povej že, kaj se vprašuješ!« »Nu, saj to hočem, dete. Vprašujem se, ali ne bi bilo zelo lepo, če bi ponudila tej ljubi Katarini, naj nas obišče. Zdaj bo gotovo želela, da jo kdo uvede v družbo. Prijetneje bo zanjo, da storim to jaz, kakor če bi se morala obrniti do tujih ljudi. Ona bo imela korist, mi pa tudi.«
OKLA
Kit«? išče mesto pot cika. plač« za vsako besedo 50 [«r; ta da ;anje naslov* ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema pomnike, pla ča besedo po 1 Pin; za dajah. c naslova ali ia iifro i»a 5 Din. (51
Zastopništva
spr-?im<- beograjska agen-t»ra. odliCno vpe jana. i veliko prodajno orgnniza cijo. Detajlne ponudbe pod »Prnsperi-tet 272« n« Jnjro-mo«6b, Beograd. 45245-5
Vajenko
od 15—17 le-' Mar o, pošteno, zdravo in močno sprejmem v trgovino mešanega Kap« v okolici Ljubljane Hrana in s'«nova.nje v hiši. Pomacora bi morala prj vseh gospodinjskih de-;:h. One. ki eo že vajene domačih del. imajo prednost. Nasin-v pove oglasni oddelek »Jutra«. 473S4-44
Služlnski zavod
Zagreb, Gajeva ul. 27
išče kuharice, sobarice, natakarice začetnice, dekleta za ve e bišne posl e in učenke za glasbo. Sužbo dobe. ako počakajo na odgovor v zavodu 4—5 dni in pridejo osebno. Z« pismen odg-nvor j« treba priložiti znamki za 2 Ko.
47370-1
Natakarico
zmotno kavcije, sprejmem Nae'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47394-1
Gostiln, kuharico
z dobrimi spričevali, sprejmem na Mest/nem trgu 13.
47400-1
Vsaka t>«wda 5(1 par.
oa da„*»nie iia.*lova ali	j
ta Šifro p» J Dia (1)	i
i __1
Pisarniško moč
ki mi posod: 8—10.000 Din. sprejmem Dopise en »glas. oddelek »Jutra« pod šifro »X »v o ustanov [j trn o podjetje!«	45137-1
Frizerka
perfektna ondulerka. ffiani-kerka. event. vešča vodene ondularije. d<ob: stalno mesto. Ponudbe prosim s fotografijo na Unsnleskn Peter, fri-rer, Murska So bota.	45097-1
Natakarico
sprejmem m vino-toč. oil potna ji oddam istega na račun. Potrebno 5000 Din. Naslov v podružnici »Ju trs« v Celju. 450S0-1
Kr
.roja c: co
prvovrstno, ki je obenem vešči stroja Owerlnck — nujno po'i-ebu'> trikotaža »Jugoslavija«. Paja Jage-rovič i d-ug. Zemun. Gara Dušana 25.	47369-J
Izborno kuharico
ne preko 40 let staro, ki opravlja radi druea dela. sprejmem v res-a vracij-o v Mariboru. Po-nudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Kuharica«.
47428-1
Več deklet
s prime-no kavcijo sprejmem takoj v službo. — J. Otrin. Rovte-Logatec.
47408-1
Nameščenje
dobro in »talno nndi bvrd-ka t:st°mu, ki položi 15 do 20.000 Din kavcije. — Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.	47431-il
Vsaka besed« 50 pa/.
dajanje naslova aH za 4ifr« pa S Pin. (2)
Perfekten stenograf
in strojepisec ta nemščino in slovenščino (tudi debat no), ravežhan v odvetniški, ind us-t.rijt-kii io po-litičnolr-žavni s užbi, išče zaposlitve. Ponndbe pod »Verzi ran uradnik« na oglasni o-d-delek »Jutra«.	45130-2
Službo sluge
išče mladenič. Naslov ▼ ogas.nem odde'ku »Jutra« 47375-5
Trgovski pomočnik
mlad. mešane stroke, i lepimi eprioeva.ln. zmožen deloma tudi nemščine, dober rezale«- stekla, vajen fiidi drugih del. s kavcijo 3000 Din. želi nameščenje za hrano io stanovanje. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	47397-2
Gospodična
s prakso — išče parnrno zaposie-nje ko-t pomoč za bilanč-na dela. ali korespondenco. — Zmožna je vseh knjigo vodstvenih del. slov., «-bohrv. in nemškega sam.os.toj.nega ioprs.rva n.ja. ter slov., hrvaške in nemške stenografije. Ponudite pod Šifro »Marljiva in za.ne«ljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 47303-2
Dobra kuharica
z gospod i.njs-ko šolo ta večl-etno prakso, več let samosnojma. želi premeniti službo v dobro hišo. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »25«.
473(71-2
Mesarski In preka-jevalski pomočnik
išče službo v mestu ali na deželi — najraje na Gorenjskem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pošten mesar«.
47386-2
Plačilna natakarica
vešča kavarniških io gostilniških del, zmožna kavcije, išče elužtv) za takoj ali pozneje. Ponndbe na podružnico »Jut.ra« v Mariboru pod šifro »Vm-tma in marljiva«.	474S4-2
10.000 D hi gotovine
vloži mlad trg. pomočnik maniifakturne in mešane stroke, za kakršnokoli trimesečno nameščeinje. Popise ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsee-tra.nsko sposoben«.	47427-2
Ogitadi »g. xnač«je po 1 Pia beseda; m da janje naslov« ajj ta Iifr« S Din. — Ogla« *o«ia.lu*ga močaja v«a k« beseda 50 par; m dajanj« analov« aJa ia »ifi» p« 3 Dim (6)
Različne spalnice
irebove. rn smrekove ku hinjake opreme po oajniiji (isni dobite edin-o le pri mizarstvo A-lbert 0 e r o e. Zg. 8iška — pri remiti
343^6
Norveško ribje ol]e
najfinejše, grveie. vedno T talog: Naročil« točno proti povzetju. Piccoli. Tjrševa 'Dunajska) eeeta itev 6.
M8-6
Snežke
črne barve št. 40. znamk« »Tretorn«. samo emkrat nošene. prodam po selo nizki ceni. Na >glea v oglasnem oddelku »Jutra« ▼ Prešernovi ulici.	45166-6
Okenska krila
(gotova) 31 nomadov & 143 X 65 cm ter 26 komadov 4 70 X 57 cm. ežeča pri mizarski tvrdki P e r k o. Celovški e°st« 131. proda u-pravitt>l; steča j.ae mase Tornag" d*. Benkovlč Ivo v Ljuibljani, Beethovnova uli-ca 14 'palača Dunav), ki proei oferte. 44950-6
Telefon št. 2731
za Šentjakobski i.n Kar-lovšk-i okraj, oddam.
47300-6
Blagalno
»Wertheim«, 500 kg težko, za manjšo zamenja Res-man, rio.rija.n£(ka ulica 22 47392-6
Radio
Vsaka beseda 1 Din; ( za dajanje na slova ali I šifre 5 Di,n. (91 f
Dober radlo-aparat
3—icevni, i zvočnikom, priključek na tok 2-20 voltom, kupi Kum/p ( Podaljšek) Maimontova nlica 6.
47396-9
t
Kupim
I>gla&i trg. značaja po 1 Dio beseda: ta dajanj« naslov« vil aa šifro i Din. — Ogla«' iorri«kmga	vsa
k« beseda 5(1 par: za dajanje naslov« ali za iijfr« p« S Din. (7)
Drsalke
St. 86 ali 27 kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	47379-7
Grobnico
kupiim na starem delu pokopališča pri Sv. Križu." Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Grobnica«.
47403-7
Vrednoti
■ .v a oeseda 1 Din. *• dajanj« naslov« al' '* V trn s f>i n
Vsakovrstno zlato
kiiipuje po najvišjih cenah
CERNE - juvellr
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Vsak« ba««Hla 1 Dm. u lajanje nastov« ali ta «fm p« 5 Di,n.
Posojila
dajemo najkulantneje na:
vi.oge velebank. vrednostne papirje, ratno šteto, držav ne bone. B'airova posojila in kurantno blago. Naro Sila i dežele obavljamo
prom.ptmo. Ptička štediona v Zagrebu, Meduličeva 91. telefon 90-03 Obrnite se na našega za stopnika za dravsko ba novino: Rudolf Zore. Ljub Ijana. Gledališka ulica 12.
13206-16
25.000 Din posojila
Iščem. Vknjižba na prvo mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurnost«.
45253-16
Hranilne kniižice
Ljubljanske kreditne banke
kupim. V poštev pridejo samo poštnoobratne ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Nu:no 60« 47422-16

Vsaka btKted« | 0j,n «a dajanja naslona ali za Šifro P« 5 Din. (12)
2 novi spalnici
po 1600 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«.	47398-12
K.dor ■ « d i prebiami plača za vsak« besedo 1 Dim; kdor iM* pr» brano pa .ta besedo 50 par; za dajanje n« *lov« ali šifro S Din. »tirom« i Din. (14) i*l 1 Pin
trgovski oglasi
Več abonentov
sipTe:mcm na dobro brano — Naslov y trafiki Tivoli.
478S2-14
Fižol
vsake vrtite kupi velet-rgo
vime Ed. Suppani. Pr>'« va 44966-33
V uki Otwe<la 1 Din. M dajanj« naslovi «11
«a šifro pa 5 Dia. (34)
Jabolka
>kuana. zimska Dio 8, 6 vn 4. umsko oa k ova ne u 0>je okrog 80—100 kg bruto, povzotmo razpoiilj« P mTriiiD. Maribor. Gozdna št- 56.	44305 34
tanovanje
	
i Vsaka be«.	5d« 1 Pto;
| n dajanj«	naatova aH
| aa iifro p«	t Dio. (M)
Trisob. stanovanje
oddam e 1. januarjem 1934 Vprašati pri hi&niku oa BIeiwei«OTi cesti itev. 8 44280-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam takoj ali s februarjem v Sp. Šiški, Knezova ulica 14.
47373-31
Vsa&a beseda 1 Din; M dajanj« naslov« ali
z« šifro p« 5 Din (19>
Trgovino
z mešanim b'agom. dobro idofo, že 30 iet obstoječo, ugodno prodam na prometnem kraju v večjem mestu dravske banovine. Ponudbe na podriržnico Jutra v Mariboru pod »50.000«.
44764-19
Pisarn, prostore
takoj oddnm nasproti glav ne pošte Maslov pove agl. -Kldeiek »Jutra«. 45025^19
Lokal
ia mesarijo, kroja?« ali t»od"bno. event. z eno sobo za 500 Din mesečno oddam v Florijanski u ici 22 47391-19
Pridelki
V»*k* »ostala i l»u, » dajanj« naslov« ali u šifro p« 5 Din. (33)
Ptičjo hrano
prvovrstno, u vse vrst-e ptic. po znižan* eeol oud' Sever & Komp., Ljubljana
9'»st>0sveisika ce»ts St. 5 44R51 88
Dvosob. stanovanle
oddam s 1. februarjem. Poizve se na Domobranski cesitii 17/1. med 14. in 14.
4T414-21
Dvosob. stanovanle
s pritiklinami oddam a februarjem boljši stranki. — Naslov ee izve t Bolgarski ulici 32.	47415-21
Sobo ln kuhinjo
za dve osebi, oddam s 1. januarjem v Ribarjevi ul. sit. 2/1 — za obrtno šolo.
4741! 9-21
£
tanovanja
Vsaka beseda 50 par: n dajanj« naslov« alf za Kfr« t Di«. (21-a)
Dvosob. stanovanje
lepo, išče samostojna »ta rejša gospa za takoj aLi kasneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Pritličje izključeno«.
47378-81/a
Majhno stanovanje
boljše, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina«. 47405-31/a
Stanovanje
dvo- ali trisobno, v nori hiši. s primerno najemnino, iščem za takoj ali s februarjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redno plačam«. 47411-25/a
Sobo odda
Vsak« besed« 50 par. a« dajanj« naalov« «11
m šifro I Dio. (23)
1 ali 2 lepi sobi
določni, pr«zna a-M oprem jeni. s c.eniraiH) kurjavo, iddam nj Mirju. Naslov v »gias-nem oddelku »Jutra«.
45105-23
Majhno sobico
* električno razsvetljavo, oddam tako-j v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutnac. 47377-2S
Lepo sobo
solnčno in separirano, t ceoitru mesta oddam dive-ma osebama. Naslov pov« ogastvi oddelek »Jntra«.
47330-23
Opremljeno sobo
x vbodom g • t o p n i c in elektriko oddam stalni osebi za 200 Pin, event. tudi i 2 posteljama. — Zupančič. Kolodivorsfca ul. St. lira.	47374-23
Separirano sobo
z 2 posteljama, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47402-23
Sobo
lepo in m-irno, s separatnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Ogledati v Knafiijevi uJici štev. 13/11.
47407-23
Sobo
lepo opremljeno, s strogo separiranim vhodom — v pritličju, v centru mesta oddam 1 ali 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47412-23
rUl
Vsaka beseda i Din. za (lajanje nalovi aii šifr« pa 5 Pin. (34)
XII
Vsaka Oeseda 50 par; za daianje naslova ali z» šifro pa S Din. (29)
Nemške marke
0 Sem dvomiš, Iirasi ee prodam. Dopise na ogas. :ač.neje. Po.;u.b. 47372-24 oddelek »Jutra« pod šifro
'------4740(5-39
Vsaka beseda 2 Din; za u^janje naslova aH šifre pa 5 Din (2>)
Opremljeno sobo
pri Marijinem trgu oddam e 1. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Juit.ra« 47381-23
Prazno sobo
s posute: m vhodom, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«. 47418-23
Kabinet
| poceni oddam. Naslov v i oglasnem >ddelku »Jutra« j___m16-23
i OpremLiene sobe
komfortne, po 300 in 35C Din oddam gospodom. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	47417-23
Sobo
s soii/po-raibo kopalnice in posebnim vhodom oddam. Naslov v ogasiiem odd»lku »Jutra«.	47427-23
Sostanovalca
i aH bre-z iisikrbe sprejmem v vel ko sobo v Kri-ževniSki nlioi štev. 4/1.
473x9-2'?
Sobo s štedilnikom
oddam eni ali dvema osebama ▼ Koleziji. Rezijan-»ka lil (nasproti nrtnice).
47387-23
Opremljeno sobo
oddam ▼ Pteteršnikovi ul. St. 26/11 (pri sv. Krištofu) 47-395-23
Sobo
1 ali i osebama oddam po nizki ceni i vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47401-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, z 1 ali 2 posteljama, hrano ali brez, blizu tram-vaja poceni oddam v Sp. Šiški, Cernetova ulica št. Sl/I-4.
47388-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, elektriko in postrežbo za 300 -Din oddam s 55. januarjem. Naslov pov« oglasna oddelek i »Jutra«.	47426-23
jggjEHBB
! V«a.k» Oeseda 1 Pin. 1 ] za dajanj« naslova «11 j j za šifro pa 6 Din. (27) [
Kanarčke
čistokrvne harcarj«, samce in eamice. zaradi pomanjkanja prostora po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«
44S44-27
Psica
kakrlb 6 mesecev »tar«. volčje pasme, ee je zatekla. Lasitnik jo dobi pri A. &araboa, Zaloška cest.-".
47376-27
Nezadovoljen
v zakon-u, želim znanja, z vdovo ali ločenko sredu.::h let, z lastnem stanovanjem Dopise na oglasni odd^ek »Jutra« pod »Zadovoljen«
41SC6-25
Vsaka beaela 1 Din. ia da^nje naslova ali za šifro na " D:.n
Pisalni stroj
znamke Adler z latinico ln cirilico ugodno prodam. Stroj Je v zelo dobrem stanju. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Adler 4«.	45257-29
Pietilne stroje
St. 8. 10 in 12 ter stroj za navijanje volne, dobro ohranjene kupim — Ponudbe z nav^dPe cene na >g'as. odde-vk »JuTra« pod »Takojšnje plačilo 19«
45062-29
Vseka Oeseda 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
Vsaka Oeseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za š:fro pa 5 Din f40)
Slabotni moški
Ne g.ede na vzrok slabosti starosti in druge neprilike se Vam takoj povrnejo no-malue m»iške sile Nika kih pi'u',. tablet in dragih notranjih sredstev! Speoial ne prospekte pošiljamo di skretno v zaprti kuverti, brez zunanjega napisa — proti pošiljatvi 5 Din v ■»namkflh »Salus« Zagreh. 6'Jo Savska 10. 302 40
Meščanska korporaci-ja v Kamniku proda iz proste roke in sicer: 1. tri hiše s kor-poracijsko pravico, 2. gozde: 2 parceli v 1 »Tolsti gori«, 2 parceli v »Suhem poto-: ku«, 2 parceli v »Soteski«, 1 parcelo v »Krvavem grabnu«, 2 parceli v »Mestnem lesu« in nekaj manjših parcel, 3. travnike n njive: Kmetov hrib, 4. razne ->rode Vse parcele so v Kamniku ali bližnji okolici mesta. Vsa pojasnila se dobe pri Upravi Meščanske korpora-cije v Kamniku!
13123
Kot sostanovalko
sprejmem preprosto gospodično v zakurjeno sobo s čisto in dobro posteljo, v sredini mesta, po nizki ceni. — Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 47383-23
Toplo sobo
opremljeno, oddam eni ali drvema osebama po nizki ceni pri sv. Petru — na željo tudi e h-ano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 474:13-23
Išče se
Domače, izvrstno vpeljano podjetje sprej me družabnika, oziroma financerja za povečanje in razširjenje svojega obrata. V poštev pridejo tudi hranilne knjižice res prvorazrednih ia dobrih denarnih zavodov. Sigurnost naložitve kapitala, dobro obrestovanje in dober ter stalen zaslužek zasiguran. Cenj. ponudbe je nasloviti na »Aloma Company« v Ljubljani pod
štev. 9999/34.	13381

r'i-11
Hi
f
|iii i
I
rupii.
Tvrdka „CHEMOTECHNA" dražba z o. z. v Ljubljani sporoča žalostno vest, da )e nenadoma umrl njen zaslužni sodelavec gospod
majsr v p.
Ohranimo ga v trajnem in častnem spominu• V Ljubljani, dne 27. decembra 1933. 14006
r JH1 ;i!!ii||
I

lil fefj
SI
i ■
iijlt;
■
'liiiiiil
1..; -si h. 1

KNEBL ADOLF naznanja v svojem in v Imenu svoje hčerke ERN~E KNEBL ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
♦ ♦
soproga trgovca
•
danes ob 1. url zjutraj po kratkem, mukapolnem trpljenju, previdena s svetotajstvl, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v petek, dne 29. decembra 1933 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 30. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
14004
Ljubljana, dne 27. decembra 1933. Posebna naznanila se ne bodo razpošiljala.
Ift..............................................................................
Občina Ljubljen« Mestni pogrebni zavod
♦ ♦
S !
i
♦
: ♦
i
i
t ♦
♦
i
i/v' 1
/S" . .;-.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za koonzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani