ISSN 0040-1978 <= H It Y I I- l-ř Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., Ptuj, Ob sludenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021 TRGOVI NA-IN2ENIRING-ST0RITVEd.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax:775-28-61 LENART, Kraigherjeva 19a tel.: 720-66-34, 720-66-05 SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO TRGOVINA, MONTAŽA ■vodovod ■ centralna kurjava ■ plinske instaiocije ■ kopalniška oprema keramične ploščice BOROVCI, Borovci 64, tel.: 754-00-90 ORMOŽ, Ptujskac. 17, tel.: 740-23-20 Kulinarični icotičeic Perutnina Ptuj OT Ptuj, 22. februarja 2001, letnik LIV, št. 8 - CENA 150 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Maske Zakaj so v zgodovini nastajale maske, ni več skrivnost. Nebogljenost pred naravo, hudobnimi silami, ki so stregle po ~loveku, njegovi sre~i in blagostanju, je vzbudila potrebo po obrambi, preganjanju hudega in zato je bilo potrebno spremeniti videz. Bolj groze~a in glasnejša je bila preobleka, ve~ji u~inek je dosegla pri nevidnem sovražniku. V maskah je tudi magičnost preobrazbe, saj je v ljudeh skrita želja po drugačni, lepši, popolnejši, močnejši, občudovanja in strahu vzbujajoči podobi. Sposobnost starodavnega koranta, našega kralja mask, pa je za sodobne čase vse manj potrebna. Zime, tudi če so mrzle, za človeka niso več pogubne, "odjemalcev" energije za dobro letino je vse manj, plodnost in rodovitnost načrtujejo računalniki. Tako je kosmata pojava z zvonci in ježevko le še turistična atrakcija in strah otrokom. Človeka pa tudi danes tarejo tegobe vsakdanjega življenja, morda usodnejše kot v sivi zgodovini. Zakaj nesreč, vojn, bolezni ljudi in narave ne zdravimo z maskami? Verjetno zato, ker verjamemo le še v moč človeškega razuma, ker se težav ne lotevamo z združevanjem pozitivne ljudske energije, ker naše življenje, delo in premoženje načrtujejo računalniki, usmerja statistika, varujeta orožje in kemija. Le s kako strašnimi maskami bi lahko pregnali svetovno in državno birokracijo, sodobne načine izkoriščanja, nove bolezni, najsodobnejše orožje, uničevanje narave in njeno maščevanje - grozečo biološko bombo? Grozeč videz in glasnost ne zaležeta več. Morda je danes čas za umirjene, poštene in prijazne maske, take, ki bi poleg zunanje podobe v ljudeh spremenile dušo in srce. Le še nekaj upanja je, da jih bo človeštvo kmalu izumilo in sijih nadelo. Ne le za nekaj jlyL^ < pustnih dni. CELJE / TRI NAGRADE PTUJSKEMU GLEDALIŠČU Marjetka, str. 89 -najboljša komedija V Celju so se iztekli 10., jubilejni Dnevi komedije, ki so ptujskemu gledališču prinesli največji uspeh doslej. Za najboljšo komedijo je bila proglašena Marjetka, str. 89, nagrado za žlahtno komedijo je prejel režiser Marjetke Samo Strelec, igralec Gojmir Lešnjak pa si je za vlogo režiserja v Marjetki prislužil naziv žlahtnega komedijanta. Najboljša komedija si je prislužila tudi najvišjo oceno doslej v vsej desetletni zgodovini festivala - občinstvo ji je namenilo oceno 4,9. "Več kot osebno mi ta nagrada pomeni za gledališče. Leta 1995 sem za Krčmarico že dobil nagrado za žlahtno režijo, sedaj pa se je prvič zgodilo, da je občinstvo nagradilo Marjetko, str. 89, kot najboljšo predstavo, zatem pa tudi strokovna žirija. Prvič v zgodovini festivala se je zgodilo, da sta se občinstvo in stroka odločila enako, običajno se to ne dogaja. Zato sem, ponavljam, toliko bolj vesel za hišo, da je dobila kar tri od štirih nagrad. Igralec Gojmir Lešnjak je prejel nagrado za žlahtnega komedijanta, nagrado je prejela predstava v celoti in jaz za režijo. Res je lepo prejeti tri od štirih nagrad," je po uspehu na 10. Dnevih komedije v Celju povedal direktor ptujskega gledališča in režiser Samo Strelec. (MG) KONKURENČNE CEKE - HITRA POSTAVA^ EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOCd.o.o. Tržaška 37a 2000 MARIBOR. ECO OIL I iiOŽNOST PIAŽILA NA 6 ČEKOV Enajstdnevno pustno rajanje po ptujskih ulicah se je pričelo ... LJUBLJANA / KURENTI V SLOVENSKEM PARAMENTU Vabilo na pustne prireditve Skupina kurentov s Ptujskega, ki so jo sestavljali prestavniki večine skupin kurentov s tega območja, je 14. februarja obi- skala predsednika državnega zbora Boruta Pahora s sodelavci. Foto: Martin Ozmec Ob tej priložnosti so mu izročili poslanico ptujskega župana z vabilom, da obišče ptujske pustne prireditve, ki so se pričele v soboto. Na 41. tradicionalno ptujsko kurentovanje je letos vabilo petnajst različnih skupin kurentov, ki so obiskali večja mesta in kraje po Sloveniji in tudi Hrvaški. MG Kurenti so s princem karnevala 2001 obiskali predsednika državnega zbora. Foto: Barbara Zajc miTAiNimo-STum4 UOKVItlJANJE PREDMerOV 02/78 78 600 ^ I PTUJ, l\/linoritski trg 2, fotografija@fotchtone-sp.si vftamMU -30% Izkoristimo pametno svojo norost^i;!^"^:^,^™^^™! imsntA OBčmA PTUJ OD 17. DO 27. FEBRUARJA 2001 41. Tradicionalna Medmarodna Pustna Povorka v NEDELJO 25. FEBRUARJA OB 14.UR Tetekomyj ^^Nova KBM d.d. VECER SÏSÏÏL'»"'® mm ' Slovenske železnice POETOVlO VIVAT 9770040197015 PTUJ / ALKOHOLIZEM VSE BOLJ ZAZNAVEN Slovenci vse bolj pod vplivom alkohola Ko so predstavniki mestne občine Ptuj, Policijske postaje Ptuj in Policijske uprave Maribor predstavljali zloženko o vandalizmu pod naslovom Kaho dolgo še, ki je namenjena vsem meščankam in meščanom Ptuja, da bi s skupnimi močmi zmanjšali posledice vandalskega dejanja na ptujskih ulicah in trgih, v parku, na bivšem mestnem pokapa-lišču, na javni razsvetljavi in drugih objektih, je bilo še posebej poudarjeno, da je večina storilcev zelo mladih, od 14 do 20 let, agresivno vedenje pa posledica prevelikega uživanja alkohola, mehkih in drugih drog, ki jih je tudi na Ptujskem vedno več. Največ tega dogajanja je ob petkih in sobotah. Nasploh je v celi Sloveniji uživanje alkohola velik problem, ne samo med mladimi, temve~ tudi odraslimi, saj naj bi bilo že 11 odstotkov odraslih oseb odvisnih od alkohola, torej okoli 173 tiso~ verjetnih alkoholikov. Slovenija se že nekaj let po porabi ~istega alkohola na prebivalca uvrš~a skoraj v vrh med evropskimi državami. Ta številka se giblje med 9 in 13 litri popitega ~istega alkohola na osebo. Ce k temu prištejemo še neregistrirano porabo, se ta številke pove~a dodatno za pet litrov na osebo. V drugih državah jim je alkoholizem že uspelo mo~no znižati, Slovenijo pa v skrbi za mlade na podro~ju spreminjanja miselnosti o posledicah pitja in kulturi pitja ~aka še veliko dela. Sprejeta naj bi bila ustrezna zakonodaja ne samo o prepovedi to~enja alkohola mlajšim od 18 let, temve~ tudi prodaja mladim. Prav tako naj bi omejili dnevno in no~no to~enje alkohola. Ptujski policisti so lani na primer v 17 primerih, leta 1999 pa le v treh, ukrepali zoper strežno osebje, ker so pijanim osebam in mladoletnikom to~ili alkoholne pija~e. Skrb vzbujajajo~e podatke je dala tudi druga raziskava ES-PAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah) iz leta 1999, ki je postregla še s slabšimi rezultati kot leta 1995. Anketo je Inštitut za varovanje zdravja opravil pri ve~ kot 3000 dijakih prvih letnikov slovenskih srednjih šol. Pove~al se je odstotek srednješolcev - pogostih pivcev, prav tako odstotek mladih, ki redno pijejo in se opijajo. V pitje mlade vodijo po- TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu-ša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raiceva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si zitivna pri~akovanja, ugotavlja raziskava, najpogosteje pijejo v barih, diskotekah, doma oziroma na prostem, za razliko od deklet fantje pri~neje piti mlajši, pijejo pogosteje in tudi ve~je ko-li~ine. Prav te dni pa je v Stockholmu potekala ministrska konferenca na temo Mladi in alkohol, ki naj bi po pri~akovanjih potre-gla s konkretnimi pobudami in predlogi v okviru deklaracije o mladih in alkoholu za zmanjšanje alkoholizma med mladimi; te predlogi bo mogo~e umestiti tudi v slovenski prostor. Razvite evropske države so na podlagi obsežnih raziskav ugotovile, da alkohol vedno bolj ogroža mlade ljudi in kvari prihodnost. Z udeležbo slovenske delegacije v Stockholmu naj bi se za~elo novo obdobje pri na~rtovanju in izvajanju alkoholne politike tudi v naši državi. MG Skoraj vsak dan je na nekdanjem ptujskem mestnem pokopališču možno videti takšno ali podobno »sliko«. Foto: Č. Goznik TRNOVSKA VAS / PRVA LETOŠNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli usmeritve proraiuna 2001 Svetniki in svetnica občine Trnovska vas so na četrtkovi 17. redni seji sveta - prvi v tem letu - sprejeli glavne usmeritve proračuna v okviru programa investicij za leto 2001, ki so jih svetu predložili posamezni odbori. Odbori ob~inskega sveta v Trnovski vasi za leto 2001 predlagajo ureditev igriš~a in središ~a ob~ine Trnovska vas, gradnjo vodovoda v Sovjaku, ekološke otoke in ureditev kanalizacije, predlagajo pa tudi novo ozna~i-tev ob~ine. Svetniki so v ~etr-tek potrdili še zapisnika obeh inventurnih komisij, sklep o valorizaciji vrednosti povra~il za priklju~ke na vodovodno omrežje in v prvem branju odlok o odvajanju in ~iš~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, medtem ko odloka o nadomestilu za uporabo stabnega zemljiš~a svetu tudi tokrat ni uspelo potrditi. Trnovskovaški svetniki in sve- tnica so tokrat izdali soglasji k razrešitvi donedavne vršilke dolžnosti ravnateljice Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj Lidije Majnik ter k imenovanju Tjaše Mrgole Juki~ za novo ravnateljico in soglasje ob~ini Markovci za prodajo parcel v obrtni coni Novi Jork. Obravnavo in sprejem osnutkov ustanovitvenih odlokov javnih zavodov v Ptuju (OŠ Ljudevita Pivka, Knjižnica Ivana Potr~a in Ljudska univerzo Ptuj) so preložili na prihodnjo sejo, ki naj bi bila predvidoma prihodnji teden, ko bo svet prvi~ konkretneje razpravljal tudi o letošnjem prora~unu. ak PTUJ / PRED 12. KMETIJ RAZSTAVO DOBROT SLOVENSKIH Prijave oddane Do 20. februarja so svetovalne službe za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dajavnosti na posameznih območjih v celi Slovenije zbirale prijave za sodelovanje na letošnji že 12. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 20. do 23. aprila v minoritskem samostanu na Ptuju. Skupaj z ocenjevanjem izdelkov jo organizirajo Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijska svetovalna služba, Mestna občina Ptuj in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije. Na razstavi, ki ima že od svojega za~etka cilj pospeševati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in s tem njihovo tržnost, bodo slovenske kmetice in kme- tje tudi letos razstavili svoje najboljše izdelke: mle~ne, mesne in krušne dobrote, vina, olja, kise, suho sadje in žganja. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je ob Dobrote slovenskih kmetij že dvanajst let vabijo na Ptuj. Foto: Črtomir Goznik kurentovanju in festivalu doma-~e zabavne glasbe ena od treh najve~jih prireditev v mestni ob-~ini Ptuj. Od regij se bo letos podrobneje predstavila Primorska. Za obiskovalce in druge ljubitelje kme-~kih dobrot bodo pod arkadami samostana in njegovem dvoriš~u organizirali prodajo le-teh. Pripravili bodo tudi bogat kulturni program, nekaj drugih spremlja-jo~ih in strokovnih prireditev, vse z namenom, da kme~ke dobrote dobijo v družbi mesto, ki jim pripada, prav tako v vsakdanjem prehranjevanju. Ker je vsakoletna razstava priložnost za ve~ji turisti~ni obisk Ptuja, so jo v podjetju Ptujske vedute pri~eli tržiti že takoj po novem letu, organizatorji pa po svojih kanalih še prej. Kako po-ve~ati obisk je eno od vprašanj, s katerim se organizatorji razstave sre~ujejo vsako leto, pa tudi z vprašanji glede zakonodaje, ki naj bi proizvodnjo kme~kih dobrot bolj spodbujala kot omejevala. Državno razstavo, ki je glede na razstavljene najboljše kme~-ke dobrote Slovenija v malem, bi moralo videti mnogo ve~ kot 10 tiso~ obiskovalcev. MG ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA MISA / TEDENSKI KOMENTAR Stagnacija, nato padanje te~ajev Na borznem trgu se ponavlja lanski februar. Stagnacija tečajev se je žal prevesila v padanje, ki traja vse tja od ponedeljka. Indeks SBI20 je v četrtek po daljšem času padel pod mejo 1.800 točk, se v petek malce dvignil, v ponedeljek pa ponovno padel na 1795,04 točke. Zaradi psihološkega učinka je tako pričakovati še nadaljnje padanje tečajev. Tudi indeksu pooblaščenih investicijskih družb PIX se ne godi dosti bolje, saj je padel na 1.499,87 indeksne točke. Med večja razočaranja sodijo delnice Krke, ki so po napovedi 7 milijard dobička dosegle 29.000 tolarjev, trenutno pa jih je že mogoče dobiti po 27.000 tolarjev. Enako velja za Mercator, kjer smo pričakovali upad ponudnikov, a se je zgodilo ravno obratno. Cena se je v kratkem obdobju spustila s 15.300 na 14.500 SIT. Delnice Luke Koper so prišle pod mejo 2.800 tolarjev, kar obeta nadaljnje zniževanje tečaja. Če se bo odsotnost kupcev nadaljevala, lahko pričakujemo nekaj podobnega, kot smo gledali preteklo leto. Po razmeroma uspešnem januarju so se tečaji povesili ter dlje časa vztrajali na nizkih nivojih. Trgovanje je v ponedeljek popestril začetek kotacije delnice Dela Prodaje. Z delnico se je prvi dan trgovalo med 8.000 in 8.500 SIT, kar je precej več, kot je znašala cena na sivem trgu. V naslednjih dneh je cena padla do 7.500 SIT. Po petkovem navdušenju je v tem tednu zanimanje za delnice BTC-ja splahnelo. Verjetno bo preteklo še nekaj časa do realizacije napovedi uprave o nakupu delnic omenjenega podjetja. Glede na zelo ugodna razmerja med tržno ceno in dobičkom in vse boljšega poslovanja so na prostem trgu primerne za nakup delnice Cinkarne Celje, Gorenjskega tiska, Grand hotel Uniona in Jate-meso. Lastniški deleži pri teh delnicah še niso skoncentrirani, opozorili pa bi na njihovo nizko likvidnost ter s tem povezano težavo pri pridobivanju večjih količin. Potencial vidimo tudi v delnici holdinga Kmečke družbe, ki je glede na sestavo premoženja po nekaterih vrednotenjih vredna 23.800 SIT, kar je ogromno v primerjavi s sedanjo tržno ceno, ki znaša 7.000 SIT. Porast tečaja Heliosa v prejšnjem tednu je posledica kopičenja deleža Krekove družbe, ki meni, da lahko pridobi več kot 25-odstotni delež v omenjenega podjetja. Na pidovskem trgu je bilo največ zanimanja za delnice Triglav Steber 1. Tečaj se je znova približal 120 SIT, nato pa padel do 115 SIT. Glede na pomanjkanje ponudbe bi bil ob boljših razmerah na trgu tečaj lahko višji. Pri tem pidu ter pri Nacionalni finančni družbi 1 je opazno nabiranje lastniškega deleža s strani tujcev. Upanje zbuja objava novice o Petrolovem 1,9 mia SIT čistega dobička in možnosti začetka kotacije Leka na Londonski borzi konec marca. Težko pričakovan je tudi dokončni dogovor okoli Simobila in prodaja SKB banke. Vprašanje je le, ali bo našteto zadostovalo za dolgoročnejši obrat v pozitivno smer. Miha Pogacar VITOMARCI / 18. SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki znova o šolstvu Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so večji del 18. redne seje prejšnji teden namenili obravnavi osnutka letošnjega proračuna v višini dobrih 144 milijonov tolarjev. Prora~un je naravnan investicijsko, med prioritetami je šolstvo, svetniki pa so od župana Franca Krepša zahtevali, da med popravke vnese tudi po- višanje sredstev, namenjenih modernizaciji cest v ob~ini. Osnutek prora~una je za ureditev cest predvidel 13 milijonov tolarjev, svetniki pa menijo, da bi jih moral vsaj 20 milijonov. Andraški svetniki so še pred razpravo o letošnjem prora~unu dalj ~asa zadržali v pogovoru o težavah v šolstvu in sklenili, da se mora ~imprej urediti pravno-formalni status javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda osnovne šole Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci, kar naj bi vplivalo tudi na potrditev obeh delitvenih bilanc, ki jih ob~ina Sveti Andraž v Slovenskih goricah še ni podpisala. Svetniki so prejšnji teden za~eto 18. sejo nadaljevali v~eraj. Po besedah župana Franca Krepša naj bi svet v~eraj sprejel prora~un za leto 2001, ena osrednjih to~k pa naj bi bila tudi šolstvo. Ve~ o nadaljevanju 18. seje ob~ininskega sveta pa v naši prihodnji številki Tednika. ak POROČAMO, KOMENTIRAMO ORMOŽ / PUSTNEGA KARNEVALA NE BO! Kdaj bodo padle maske? Kdo ve kdaj bodo padle maske in bomo nevpleteni v celotno dogajanje lahko izvedeli, zakaj bomo letos prikraj{ani za pustni karneval. Pustnega karnevala se v Ormožu starej{i spominjajo {e iz 60. let minulega stoletja. Nekajkrat je iz različnih razlogov tudi odpadel in kaže, da bo tudi letos tako. Or-mo{ki karneval se zares ne more meriti s karnevali tradicionalno pustnih mest, vendar to tudi nikoli ni bil njegov namen. Pustni karneval je poleg martinovanja in sejmov eden redkih ostankov preteklosti. Na{a etnolo{ka specifičnost. V Ljubljani ne vedo, kaj je pust, in Gorenjci ne poznajo mar-tinovanja, zato bi nam moralo biti mar, da te svoje posebnosti ohranimo. Zelo velike težave so bile namreč tudi jeseni pri organiziranju martinovanja. Nastopajoče so sklicali nekaj dni pred nastopom, po besedah vpletenih pa se do konca ni vedelo, ali bo občina dala denar ali ne, upravičeno nezadovoljni z odnosom pa so bili tudi vinogradniki. So se potencialni organizatorji karnevala zbali, da bo tudi predlog programa karnevala končal v ko{u ali pa jim je preprosto zmanjkalo moči? Lepo in prav je, da imamo or-mo{ko poletje, lepo je, da pričakamo novo leto na ulicah v soju ognjemeta. Ampak veste, to počnejo tudi ljudje v Tokiu, Sydneyju in Parizu. Nič bolj svetovljanski ne bomo, če bomo stvari, iz katerih vlečemo svoje korenine, zamenjali za instant McDonalds. Kvečjemu {e manj{i in bolj nepomembni. Tradicija in svetovljanstvo se ne izključujeta. Kako zelo znamo občudovati tuje kulture in tradicijo, kaj pa na{a lastna? Kje so težave, zakaj ni pustova-nja, spra{ujejo Ormožani. Govoric je veliko in v vsaki je trohica resnice. Res je, da turistično dru{-tvo nima denarja, vendar je tudi res, da je to bolj slab izgovor, sploh če upo{tevamo, da bodo Sredi{ča-ni svoj pust imeli. Res je, da je lokalna turistična agencija komaj Z oddelka za gospodarstvo občine Ormož so v obvestilu za javnost sporo~ili: "Glede na {tevilna vpra{anja s strani sredstev javnega obve{~anja in posameznikov v zvezi z organizacijo pustnega karnevala na pustni torek ob-ve{čamo javnost, da Občina Ormož ni nikoli bila in niti ne more biti organizator in naročnik pustnega karnevala. V preteklosti je pustni karneval organiziralo Turistično dru{tvo Ormož ob finančni podpori Občine Ormož in sponzorjev. Zadnja leta se je interes sponzorjev bistveno zmanj{al, tako da je pretežni del stro{kov organizacije karnevala pokrivala občina s proračunskimi sredstvi. Tudi za leto{nji eventuelni pustni karneval so bila v občinskem proračunu predvidena sredstva v enaki vi{ini kot v preteklih letih, vendar je prisotno pomanjkanje interesa za organizacijo karnevala s strani kulturnih, turističnih, gospodarskih in drugih krogov. Občina je bila pripravljena finančno podpreti karneval podobno kot druge prireditve, vendar ne more zaukazovati organizacije, če za to ni ustreznega interesa." ustanovljena in da nima uradnega direktorja, vendar bi organizacija nedvomno sodila v njihovo pristojnost. Res je tudi, da v ormo{ki občini na področju turizma grozljivo {kriplje že lep čas. Da se občina in ponudniki z njenega področja ne predstavljajo na pomembnih sejmih, da nas ni v katalogih in ponudbah. Na področju turizma se obna{amo, kot da bi bili zares sedmo čudo in bi bilo povsem normalno, da bi potencialni turisti vedeli za na{ kraj in bi si neskončno želeli priti k nam. Mi pa jih bomo samo sprejeli in kasirali. Res je, da je večina ormo{kih gostincev samozadostnih in niso pripravljeni sofinancirati prireditve, ki jim na pustni torek napolni lokale. Gotovo pa bi se na{el gostinec iz sosednjega kraja, ki bi bil pripravljen kaj primakniti za organizacijo, če bi lahko tržil. Res je tudi, da se ormo{ki župan ne zna smejati in zabavati in zato nima potrebnega posluha in podpore za tovrstne povsem normalne potrebe svojih občanov. Razlogov je torej veliko in vsak je prispeval svoje. Gotovo pa bi v na{i občini zelo težko na{li naivneža, ki {e verjame, da se v občini Ormož lahko kar koli - vključno s pustnim karnevalom - zgodi brez blagoslova občine. viki klemenčič ivanuša PTUJ / ZAČETEK DELA OBMOČNE ENOTE "KMEČKE ZBORNICE" Nadgradnja kmetijstva Lani sta bila dva kroga volitev v organe nove Kmetijsko- gozdarske zbornice Slovenije. Spomladi so bile volitve članov sveta Kmetij sko-gozdarske zbornice Slovenije, decembra pa še članov svetov območnih enot in odborov izpostav območnih enot. V Ptuju je sedež ene od 15 območnih enot z izpostavami v Ptuju, Ormožu, Lenartu in Slovenski Bistrici. Članov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je okoli 170 tisoč, članov Območne enote Ptuj pa okoli 18.700. V začetku februarja je bila v Ptuju prva seja sveta Območne enote, ki jo je sklical predsed- nik sveta KGZ Slovenije Peter Vrisk. Na njej so med 15 člani za predsednika sveta Območne enote izvolili Marjana Herga-na, ki je bil v svet izvoljen na Kmečki listi. Marjan Hergan je povedal, da je sedaj prva naloga predsednika in celotnega sveta vzpostavitev dela štirih izpostav območne enote. Tako bo vzpostavljen celoten sistem delovanja nove zbornice. Iz izpostav se bo kmetijska problematika prek svetov območnih enot prenašala do najvišjega organa zbornice, ta pa bo z njo seznanjal kmetijsko ministrstvo in vlado ter sodeloval v krojenju politike države do kmetijstva. Kmetijsko - gozdarska zbornica bo torej v nas- Marjan Hergan, predsednik sveta Območne enote Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije v Ptuju lednjih tednih v celoti zaživela in se tvorno vključila v kmetijsko dogajanje ter v uresničevanje ciljev slovenskega kmetijstva. Marjan Hergan pravi, da vidi v zbornici nadgradnjo kmetijstva, saj so v njej povezani interesi zasebnih kmetovalcev, zadrug, zadružne zveze in kmetijskega Člani sveta območne enote Kmetijsko - gozdarske zbornice Ptuj so: Janez Matja{i~, Ciril Me{ko, Viktor Borko, Jožef Skrlec, Ivan Hrga, Marjan Hergan, Milan Strm{ek, Franc Kuri, Janez Raj {p, Franc Bezjak, Franc Planin{ek, Alojz Erlač, Miran Koro{ec, Anton Salamon in Jožef Ort-haber. gospodarstva od primarne do predelovalne dejavnosti. V svetu Območne enote Ptuj so po oceni njegovega predsednika zastopani prav vsi interesi kmetijskega in gozdarskega okolja, na katerem bo območna enota delovala. Tako bo mogoče doseči razumevanje stališč odborov izpostav in usklajena stališča sveta ter jih posredovati najvišjemu zborničnemu organu v Ljubljani. V zadnjem času je zbornica že opravila nekaj povsem konkretnega dela, saj je aktivno sodelovala pri dogovarjanju tržnega reda za pšenico in druge poljščine, prav tako pa velja njena pozornost tudi dogajanju na področju živinoreje, prireje mleka in tako naprej. Kmetijsko-gozdarska zbornica bo povsod, poudarja Marjan Hergan, kjer se bo dogajalo karkoli v zvezi s kmetijstvom. Prepričan je, da bodo kmetje kmalu spoznali, da zbornica ne pomeni zgolj plačevanja članarine, temveč je nepogrešljiva partnerica vladi in njenim organom pri ustvarjanju pogojev za delo in razvoj kmetijstva in podeželja. Znotraj Kmetijsko -gozdarske zbornice Slovenije po novem deluje tudi kmetijska svetovalna služba. V Ptuju je organizirana znotraj Območne enote, katere vodja je Slavko Janžeko-vic. JB Izvedeli smo PRI OPREMI VNOVIČ ZASTOJ Gradbena dela na novi ptujski gimnaziji so končana, opravljen je tudi že tehnični pregled objekta, v kratkem pa bodo pričeli urejati okolje na desnem bregu Grajene, vendar večjih posegov ne bo, ker denacionalizacijski postopek še ni končan. Pri opremi pa se ponovno zatika: tudi pri drugem javnem razpisu je prišlo do revizijskega postopka, ki še ni končan. Če se bo izakazalo, da pritožba ni upravičena, bo izbrani izvajalec za opremo le-to dobavil in montiral, v nasprotnem primeru bodo morali razpis ponoviti. TUDI LANI DOBER OBISK TIC ptujski turističnoinformativni center je v lanskem letu obiskalo 15.278 domačih in tujih obiskovalcev, kar je le nekaj manj kot v letu 1999. Domačih gostov je bilo 10.145, tujih pa 5133. SELITEV NA POTRČEVO DO KONCA MAJA Nadgradnja srednjega in veznega trakta ptujskega zdravstvenega doma na Potrčevi cesti 19/a poteka po načrtih. V nove prostore bodo predvidoma do konca maja preselili dejavnosti iz Čučkove stavbe: šolski dispanzer, patronažo, dispanzer za mentalno zdravje, medicino delo, zdravstveno vzgojo in laboratorij. Sredstva za naložbo v višini okrog 159 milijonov tolarjev so v celoti zagotovili v zdravstvenem domu. Mestna občina Ptuj pa je kot ustanoviteljica in lastnica zdravstvenega doma dala vlogo na ministrstvo za zdravstvo za sofinanciranje. LOJZE ARKO PODPREDSEDNIK ZDRUŽENJA Na sestanku združenja zdravstvenih zavodov Slovenije - odbora bolnišnic, ki je bil 15. februarja. so izvolili novo vodstvo za štiri leta. Predsednik je postal Vladimir Topler, direktor bolnišnice Slovenj Gradec, podpredsednik pa Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice. NOVI TERMINALI NA PTUJSKEM Dosedanjim štirim samopostrežnim terminalom za potrjevanje zdravstvenih izkaznic na Ptujskem se bosta pridružila še dva. Namestili ju bodo v zdravstvenih ambulantah na Destrniku in v Trnovski vasi, razmišljajo pa tudi o lokaciji Cirkulane. Že v kratkem bo potrebno poiskati nadomestno lokacijo za Čučkovo stavbo, saj jo bodo po preselitvi dejavnosti na Potrčevo zaprli. Pričakovati je, da bo nova lokacija vendarle v ptujskih Termah, kjer obratuje več ambulant. Frekvenca bolnikov je velika, kljub predlogu za namestitev terminala pa jim v zavarovalnici za zdaj niso prisluhnili. TA TEDEN NA PTUJSKI TV Četrtek ob 21. uri: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu film za naslovom "Odprt ogenj". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Začetek oddaje bo v znamenju pustnih prireditev na Ptujskem, v nadaljevanju pa si bomo lahko ogledali prispevke z osrednje prireditve ob kulturnem prazniku v mestni občini Ptuj s podelitvijo oljenk, z zaključka projekta o Prešernu na OŠ Olga Meglič, fotografske razstave Bogomira Lugariča, o vandalizmu, proglasitvi športnika leta ter prispevka o zgodovini Slovencev v freskah in o svetovnem moto športu. MG ^GOVORI SE... DA je sedaj znano, zakaj se ptujsko gradbeništvo pred leti ni uspelo združiti. Zato, ker kot se je izkazalo pri ptujski pošti, eni gradijo, drugi rušijo. ... DA se politiki tako redko udeležujejo pustnih prireditev, ker njihovo edino (jezikovno) orožje in orodje preglasijo zvonci. ... DA je možni vzrok tudi to, da bi srečevali preveč svojih podob in bi se zaradi tega slabo počutili. se zima norčuje iz ko-rantov: "S pomočjo pomladi me je lahko pregnati, priklicati pa me ne morete!" ... DA je sedaj znano, zakaj je naša država skupaj s parlamentom in vlado tako draga. Ze za ptujski obšotorski mini cirkus je potrebo drago plačati. ... DA bodo letošnji zaključni računi maskirani v dobičke, z zadnjim dnem oddaje pa bo nastopil post. ... DA so se lanske plače povečale za dobro desetino. Zal samo tistim, ki bodo kmalu spet štrajkali. ... DA so se želeli župani ptujskega območja enotno maskirati v podpisnike delitvene bilance, pa dvema ni do takega štosa. VIDI SE... ... DA je mestni župan mul-tidisciplinarna oseba: županuje, zdravi, fotografira, menda bo za pustne dni celo kelnaril. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / DONACIJA FOTOGRAFIJ STOJANA KERBLERJA POKRAJINSKEMU MUZEJU Pomembna pridobitev muzeja študijski krožki Beremo z Manco Košir, ki delujejo v okviru Andragoškega centra Slovenije po vsej Sloveniji, ponujajo drugačno priložnost branja, druženja in pogovora o prebranem. Od novembra lani deluje bralni krožek v okviru ljudske univerze tudi na Ptuju. Članice krožka razkrivajo svoje najljubše knjige, zbirajo misli o knjigah in branju, se pogovarjajo o knjigah in aktualnih dogodkih. In seveda veliko berejo. V začetku tega leta je priznan fotograf in mojster umetniške fotografije Stojan Kerbler Po- krajinskemu muzeju Ptuj podaril izbor svojih najbolj{ih del. Gre za dvainpetdeset črno-belih fotografij velikega formata, ki segajo od za~etkov l. 1960 do 80. let. Donacija je tematsko zaokrožena na štiri dele: Začetki in portreti s ptujskih ulic, Haloža-ni, Koline in Talum in predstavlja celovit pogled v avtorjevo ustvarjalnost dobrih dveh desetletij. Ptujski Pokrajinski muzej bo to izredno donacijo pridružil svoji zbirki umetniških fotogra- r TV-' F^^Z^Î^B Stojan Kerbler: Janezek, 1973 PTUJSKA GORA / NA DNEVU ODPRTIH VRAT [OLE Kulturno in šegavo Povsem svojstveno so se predpustnega časa lotili učenci in učitelji osnovne šole Majšperk, podružničnih šol na Ptujski Gori in Stopercah ter vzgojiteljice vrtca, saj so se složno odločili, da v letošnjem šolskem letu sami izdelajo pustne maske in se v njih tudi našemijo. Na podružnični šoli Ptujska Gora so v sredo, 7. februarja, na temo pusta pripravili tudi dan odprtih vrat. Kot je na popoldanski prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika učencem, starešem in gostom povedala vodja podružnične šole Jelka Trafela, so se letos odločili za skupinsko masko. Tudi pri tem so upoštevali mnenje enega od očetov, ki je na skupni govorilni uri predlagal: "Pravite, da so naša deca celo leto vrageci, pa naj bodo še za pusta." In tako tudi bo. Po kulturnem programu jih je obiskal korant s hudički, da so si vsi skupaj lahko njihova oblačila podrobneje ogledali. Zatem pa so se skupaj lotili izdelovanja živopi-sanih pustnih oblačil za hudič-ke. Dela s starši so bili vajeni že od prej, letos pa so se jim pridružili še predstavniki društev, občinske organizacije Rdečega križa, Karitas, društva upokojencev, člani gasilskega, turis- tičnega in športnega društva, župnijskega urada ter društva kmečkih žena. Od sponzorjev so dobili blago potrebne barve, mamice so v šolo prinesle šivalne stroje in potem so skupaj z otroki in učiteljicami merili, krojili, rezali in šivali oblačila za hudičke. Bojda jim je kar lepo uspelo, sicer pa bodo kmalu v njih našemljeni poskakovali. Na pustno soboto, 24. februarja, pa se bodo vse enote v svojih maskah in svojih krajih predstavile v pustni povorki. Na Ptujski Gori bodo bodo povorko sklenili s pustnim rajanjem v tamkajšnjem gasilskem domu. M. Ozmec fij, v kateri je doslej našlo mesto več kot 200 del različnih avtorjev, med katerimi je bil opus Stojana Kerblerja tudi do sedaj dobro zastopan. S fotografijami velikega formata (večinoma 57 x 38 cm) bo njegovo ustvarjanje še bolj pričevalno in seveda tudi lažje predstavljivo. Za Pokrajinski muzej Ptuj je omenjena donacija pomembno pridobitev. Andreja Borin Učenci, starši in predstavniki društev so izdelovali skupinske maske. Foto: M. Ozmec Nateiai za mlade literate Revija Mentor razpisuje natečaj za 29. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svojo literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila morajo v treh izvodih poslati do 10. marca 2001 na naslov JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), Štefanova 5,1000 Ljubljana. Podrobnejše informacije na telefonskih številkah: 01 24-20-500 ali 24-10-516. TEDNIKOVA KNJIGARNICA Že prihaja pust ••• že prihaja pust ... Trebuh - sodček, suhi kraki, niz kraguljčkov, šop trakov, uhlji kakor v kropu raki, kumara za par nosov, pisan bolj od papagajev, dobre volje, žabjih ust, na veselje otročajev že prihaja nori Pust. V kamro brž po skrinjo staro, kjer cilinder star leži, med različno, prašno šaro vsak za sebe kaj dobi; deklica bo kar kraljica, deček kavboj, pravi hrust, vsepovsod je veselica -že prihaja nori Pust! (Vojan Tihomir Arhar v pesniški zbirki Ogenjček, 1980) Dragi bralci Tednikove knji-garnice, naj vas ta otroška pesmica zvabi med maškare. Prepustite se veselju Pusta, ki ima požrešna in žejna usta! Privoščite kakšno besedo tistim, ki si jih čez leto ne drznete nagovoriti. Dajte si duška, da boste lahkotne-je vijugali skozi leto. Samo enkrat na leto je pust, ko naj šegavost, humor in smeh odmeva po deželi. Po deželi, kjer je pogosto slišati, da živijo tod tihi in marljivi ljudje, ki jim manjka veseljaške radoživosti. Vsaj ta je o pustu zaukazana! Liljana Klemenčič Ilustracija Jelke Reichman iz knjige Ogenjček VABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, 22. februarja, je zadnji ~etrtek v mesecu, zato vabimo ob 17. uri v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potr~a, Mali grad, Prešernova 33, otroke od ~etrtega leta dalje. Pravljico Pal~ek Pohajal~ek bo pripovedovala Liljana Kle-men~i~, za vadbo joge bo poskrbela Sonja Tr-plan. Male maškare so dobrodošle! SLOVENSKA BISTRICA / ZAVOD ZA KULTURO V LETU 2001 Use ve~ji odziv obiinstva iz širšega okolja Za slovenjebistriški Zavod za kulturo, mlad po svojem nastanku, ustanovljen v 1996. letu, je značilno, da je v kratkem času uspel v obnovljene prostore bistriškega gradu postaviti številne stalne razstave in zbirke. Ob tem so v galeriji in likovnih salonih postavljali še likovne in druge prav tako odmevne razstave. K vsakoletnemu programu sodijo tudi starobistriški poletni večeri, številna predavanja, kulturne prireditve in strokovne ekskurzije. Stane Gradišnik, ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, je zadovoljno povedal, da si zavod počasi, vendar vztrajno pridobiva stalno občinstvo, ki že oblikuje podobo nekaterih prireditev, še posebej julijskih kulturnih večerov. Pomembno pa je, da obiskovalci vse bolj prihajajo tudi z območja sosednjih občin in širšega slovenskega prostora. Nekaj prireditev v okviru programa 2001 je že mimo. Pričeli so jih z dnevom odprtih vrat Ingoličeve sobe, nadaljevali s slavnostno akademijo ob 58. obletnici smrti Pohorskega bata- ljona, nato pa je bila na sam spominski dan 8. januarja še komemoracija. V januarju je bilo odprtje prve likovne razstave in tik pred slovenskim kulturnim praznikom so odpirali že drugo. V februarju bo predavanje prof. Vilija Podgorška s poti po Avstraliji, marca pa bo predstavitev rezultatov popisa krajinske dediščine, kar so v zavodu opravili v okviru javnih del. Tik pred letošnjim občinskim praznikom bodo odprli že tretjo likovno razstavo v galeriji Grad. Na sam občinski praznik 12. marca bo zvečer v viteški dvo- STALNE ZBIRKE BISTRIŠKEGA GRADU Na ogled so stalne razstave in zbirke, kot so rimska cesta Celeia — Poetovio, Arkova etnološka zbirka, Tomažičeva spominska soba, Ingoličeva spominska soba s pisateljevo knjižnico, zbirka molitvenikov, Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov, Petrolejke skozi čas, razstava sodobne angleške keramike iz zbirke Ifigenije Simonovič, kamnine Pohorja, razstava vin bistriških vinogradnikov, Ančnikovo gradiče in soba praporov. Vsekakor pa so vredne ogleda še viteška dvorana, grajska kapela, poročna dvorana, grajsko stopnišče, prireditveni prostor na notranjem grajskem dvorišču in galerija Grad. rani osrednja prireditev ob prazniku, nato pa bo v marcu še predavanje o najdiščih na Anč-nikovem gradišču. V aprilu bo v viteški dvorani koncert vokalne skupine Katice in alpinistično predavanje. V maju bo odprtje likovne razstave Rozine Šebetič iz Ptuja, nekaj dni zatem pa bodo na ogled v likovnih salonih v gradu še vezenine učencev in učiteljev osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice. Konec maja in v začetku junija pa organizira zavod za kulturo še strokovno ekskurzijo. Junija bo v galeriji Grad na ogled že nova likovna razstava, proti koncu meseca pa proslava v počastitev dneva slovenske državnosti. Tudi v poletnih mesecih dejavnost zavoda ne bo zamrla. Prvi julijski teden bodo poletne raziskovalne delavnice na temo obrti v Slovenski Bistrici. Sledilo bo pet glasbeno-gledaliških prireditev, ki sodijo v okvir sta-robistriških večerov. Meseca avgusta si bodo tudi pri zavodu vzeli nekaj dni oddiha, kljub temu da bo stalne zbirke v gradu možno videti. V septembru, oktobru in novembru si bodo v razmahu mesec dni sledile tri nove likovne postavitve, leto pa bodo sklenili z razstavo na temo predbožični in božični čas ter seveda s koncertom, s katerim bodo leto 2001 sklenili. Vida Topolovec KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / FOTOGRAFIJE BOGOMIRJA LUGARICA V MIHELIČEVI GALERIJI Fotografiie s slikarskim izrazom V Miheličevi galeriji so v torek, 6. februarja, ob 18. uri odprli izredno obsežno razstavo fotografij mladega ptujskega ustvarjalca Bogomirja Lugariča. Za njegova dela je že ob odprtju vladalo veliko zanimanje, saj se je zbralo nadpovprečno veliko obiskovalcev. Prisrčen pozdravni nagovor je zbranim namenil Aleš Arih, novi ravnatelj Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Mladega umetnika in njegov skoraj 10-letni fotografski opus je podrobneje predstavila dr. Marjeta Cigle-nečki. Pri tem je izpostavila, da Bogomirja Lugari~a pravzaprav ne bi smeli predstavljati zgolj Izredno bogat fotografski opus Bogomirja Lugariča je že ob odprtju pritegnil veliko zanimanja. Foto: M. Ozmec PTUJ / KULTURNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI NA POKLICNI IN TEHNIŠKI STROJNI ŠOLI Samo stroka ni dovolj Na Poklicni in tehniški strojni soli Ptuj so dijaki v preteklih tednih poleg {olskega dela uspeli opraviti tudi nekaj dodatnih aktivnosti. 7. februarja so pripravili kulturni program ob Pre{ernovem dnevu. Proslava je morala biti v dveh ~asovnih terminih, ker je prostor, v katerem imajo vsako leto to prireditev, za vse dijake in u~itelje {ole pretesen. naj se lepo in kulturno obna-{ajo, saj bodo le tako dokazali, da so srednje{olci, vredni tega imena, in naj s svojim lepim vedenjem dokazujejo, da se v {oli učijo poleg stroke tudi iskati lepoto in delati dobro. 15. februarja so na Poklicni in tehni{ki strojni {oli izvedli {ol-sko tekmovanje v znanju mate- Leto{nji kulturni program je bil sestavljen iz dveh delov, dopolnili pa so ga z glasbo. Prvi del proslave so posvetili 100. obletnici smrti Josipa Murna-Aleksandrova z recitalom njegovih in Pre{ernovih pesmi. Drugi del pa je bila komedija, enodejanka Analfabet. V glavnih vlogah so se odlično predstavili Mitja Kosec Utrinek iz enodejanke Analfabet kot župan, Benjamin Kovačec in Marko Meglič kot njegova pomočnika, ženski vlogi pa sta odigrali Barbara Arnu{ in Aleksandra Dominko. Dijake je pozdravil in nagovoril ravnatelj {ole Milan Cimerman. Poudaril je, da nas praznik kulture posebej opominja na to, da bi se naučili kulturno živeti, da bi znali ceniti in sprejemati kulturne dobrine, da bi znali ločevati dobro od slabega. Dijakom je položil na srce, rin{čine za bronasto Cankarjevo priznanje na II. stopnji (poklicna {ola). Nanj se je prijavilo deset dijakov. Trije se bodo udeležili vseslovenskega tekmovanja v Mariboru, ki bo 17. marca. V ponedeljek, 12. februarja, so dijaki tekmovali na četrtfi-nalnem srečanju srednjih {ol v rokometu. Tekmovanje je bilo v Mariboru. Zasedli so prvo mesto in se uvrstili v polfinale. Jožica Megla kot fotografa, saj se je njegov čut za likovnost izoblikoval v slikarskem ateljeju očeta Albina. Zato njegove fotografije delujejo zelo slikarsko. Sicer je ob razstavi iz{la zloženka s spremnim besedilom dr. Marjete Ci-glenečki, njen sestavek o avtorju in pričujoči razstavi pa smo objavili že v 5. {tevilki Tednika. Razstavo fotografij Bogomirja Lugariča je slovesno odprl mojster fotografije Stojan Kerbler, ki z veliko naklonjenostjo spremlja mlaj{i rod ptujskih fotografov in je sodeloval tudi pri izboru in postavitvi del. Tudi on je poudaril, da iz Mirčevih fotografij, črno-belih, ali barvnih, odseva predvsem slikarski izraz, kar glede na njegovega očeta, akademskega slikarja, ni prav nič čudnega. Izrazil je tudi svoje veselje, da se v Miheličevi galeriji dogajajo stvari, v katerih je edina nit kvaliteta; in vsi pričakujemo, da bo tako tudi v bodoče. Kulturni utrip je prispeval kvartet klarinetistov glasbene gimnazije Maribor iz razreda profesorja Damijana Kolariča, v katerem so tudi trije mladi Ptujčani. Lugaričeve fotografije so na ogled do 11. marca. -OM PTUJ / NA GIMNAZIJI OB KULTURNEM PRAZNIKU Mladostno o kulturi Ob letošnjem kulturnem prazniku so na ptujski gimnaziji pripravili proslavo, ki je dala priložnost predstaviti se vsem mladim, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s kulturnim ustvarjanjem. Priložnost so dobili literati, glasbeniki, pevci in drugi ustvarjalci, ki so skupaj s profesoricami Dušanko Pešec, Alenko Plohl Podgorelec, Estero Jelenko in Jožico Lah Lovrenčič pripravili moderno in predvsem mladostno predstavo oziroma pregled prostočasnih aktivnosti mladih. Ob kulturnem prazniku so prvič na ptujski gimnaziji podelili tudi nagrade za kulturno ustvarjanje. V bodoče bo to tradicija. Leto{nji prejemniki so dobili v spomin knjige, prihodnja generacija nagrajencev pa bo prejela tudi že lična priznanja. Leto{nji nagrajenci so Matej Crnjavič, Mito Gegič, Mateja Lapuh, Barbara Za-fošnik, Martina Ipša, Petra Markotič, Eva Milošič, Leja Terbuc, Mitja Ogrinc, Urška Žmauc, Mojca Mayr, Leonela Djakovič, Urška Sprah in Jasna Kovačič. Nagrade so prejeli za ustvarjanje v Prebliskih, za gledali{ko predstavo Maru{inih pet minut, za zlato Cankarjevo priznanje in razstavo Matematika 2000. MG Prvič letos so na ptujski gimnaziji podelili nagrade za uspešno ustvarjanje na področju kulture. Na sliki je osem od štirinajstih prejemnikov. Foto: Črtomir Goznik NEVENKA KORPIC / IZ ZAPUŠČINE FOTOGRAFA ŠTEFANA HOZYANA ST. Človek, ki je zapisal podobo Ormoža 20. stoletja Njegove fotografije so nastajale tudi v času druge svetovne vojne. Številna fotografska dokumentacija iz vojnega obdobja je odsev takratnih dogodkov v mestu Ormožu in okolici. Fotografiral je vtise iz mesta, nekaj njegove dokumentacije pa je bilo po vojni uničene. Med vojno je bil zaprt na Borlu in v Mariboru, od koder je ob bombardiranju Maribora pobegnil. Tudi po vojni mu nove oblasti niso bile naklonjene, ker so hoteli imeti vojno gradivo. Tako mu je fotografsko delo iz druge vojne po vojni povzročilo ne- malo težav. Bil je celo zaprt in le s posredovanjem prijateljev je lahko nadaljeval delo. Tudi po vojni mu nove oblasti niso bile naklonjene, ker so hoteli imeti vojno gradivo. Tako mu je fotografsko delo iz druge vojne po vojni povzročilo nemalo težav. Bil je celo zaprt in le s posredovanjem prijateljev je lahko nadaljeval delo. Hozyan st. je bil fotograf, ki je delal vse sam, npr. fotografiral, izdeloval fotografije in fotografske povečave, fotografije pa je tudi razmnoževal za druge, ki so takrat že fotografirali. Stike je imel s fotografoma Kosijem iz Lahoncev in Raku{em iz Sre-di{ča, saj jima je razvijal fotografije. Na hrbtno stran svojih fotografij je Štefan Hozyan st. napisal svoje ime in podatke o ateljeju. Izdeloval je fotografije v velikosti 9 x 14 cm. Razmnoževal jih je sam v svojem ateljeju v Ormožu. Ta je bil opremljen z vso potrebno fotografsko laboratorijsko opremo. Na začetku je fotografiral s pomočjo plo{č, kasneje pa na laica filme. Opremo je kupoval najprej v Avstriji, po vojni pa v Zagrebu pri Foto Kemiki in Foto. Imel Razglednica Ormoža iz 40. let 20. stoletja. Foto: Š. Hozyyan st. Fotograf Hozyan pri delu v 60. letih 20. stoletja je bogato fotografsko opremo. Ohranjenih je več njegovih fotoaparatov, med katerimi je naj-starej{i že iz začetkov njegovega fotografiranja. Nekaj fotografske opreme je podedoval od mojstrice Elze Schreter iz Ljutomera, od ormo{ke grofice Irme Wurmbrand-Stuppach pa je dobil za poročno darilo {tudijski fotoaparat. Tehnična kakovost njegovih fotografij je vrednost njegovega dela. Fotografiral je v vseh fotografskih tehnikah. Najprej je uporabljal talbotopijo, to je jedkanje. Kasneje je pre{el na postopek z mokrimi kalodijskimi plo{čami, kar mu je omogočalo poljubno razmnoževanje slik, predvsem s kontaktnim kopiranjem, nato pa s suhimi fotografskimi plo{čami. NASI KRAJI IN LJUDJE PTUJ / S SREČANJA PUSTNIH LIKOV IN MASK SLOVENIJE Pustno izroiilo vse bolj ii^o Prvi dan tradicionalnega 41. ptujskega kurentovanja je na ptujske ulice in trge privabil okrog 15 tiso~ obiskovalcev od blizu in dale~. Zapomnili si ga bodo po predaji oblasti ptujskega župana Miroslava Lucija za enajst norih pustnih dni princu karnevala Matevžu Zokiju (Zvonku Križaju), ki kurentovo opremo nosi že ve~ kot 33 let. Pred nekajtiso~-glavo množico na Mestnem trgu je obljubil, da bo oblast in mesto vrnil "neokrnjeno", takšno, kot jo je sprejel. Zahvalil se je za zaupanje ter dejal, da bo enajst norih pustnih dni pa~ treba preživeti. V tem simboli~nem dejanju so ga spremljali konjeniki, okrog 50 jih je bilo, z ran~a Lea, Borlske, Pohorske, Valvasorjeve, Pikove, Krvavške, Trubarjeve, Savinjske in Šentjernejske konjenice. Toliko razli~nih konjenic in tako lepo opravljenih konjenikov na ptujskih ulicah in trgih še ni bilo. Med obiskovalci na stopnišču ptujske Mestne hiše smo od znanih turističnih delavcev opazili le dr. Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije, ki je stalen obiskovalec tradicionalnih ptujskih turističnih prireditev. V imenu mesta se je za uspešne ptujske dneve zavzel ptujski župan Miroslav Luci, ki bo teh enajst dni nekoliko v ozadju, v imenu FECC za Slovenijo pa predsednik Branko Brumen. Po napovedih naj bi ptujskega župana z najožjimi sodelavci te dni srečali za šankom enega od ptujskih lokalov: poizkušal se bo namreč kot natakar. Po predaji oblasti bo več časa tudi za drobne vsakodnevne radosti. Po princu in gardi so se obiskovalcem 4. srečanja pustnih likov in mask Slovenije najprej predstavili gostje iz društva Pust mozirski iz Mozirja, ki letos praznujejo že 110-letnico pus-tovanj. Mozirski pustnaki v torek zjutraj prevzamejo občinsko oblast, zatem pa obiščejo tudi bližnja podjetja. V enem dnevu rešijo vse probleme, tudi tiste, ki jih občinska oblast ni mogla v celem letu. Organizatorjem ptujskega kurentovanja so se zahvalili za povabilo in sodelova- nje z ISO standardom. S seboj so imeli tudi kraljico, ki se je že po tradiciji zaljubila v ptujskega princa karnevala. Kopjaši iz OŠ Markovci in kopjaši FD Markovci so predstavili edins- želeli dober pridelek, predvsem pa zdrav, krepak in številen naraščaj družine. Simbolično oranje in rezanje brazde, v kateri naj bi seme, ki ga poseje sejalec, vzklilo in dalo dobro letino, so predstavili orači in koranti iz Leskovca. Znova so navdušili tudi dornavski cigani, ena od cigank se je prerinila tudi do ptujskega župana Miroslava Lucija. Ceprav nismo slišali, kaj mu je slagala, je po nagradi sodeč, dobila je pet jurjev, napovedala lepo prihodnost mestni občini in njemu osebno. Stara dornav-ska pustna maska so tudi orači, pri oračih iz Lancove vasi pa je tako, da najprej do hiše tečeta korant in jajčnica ter iz nje pokličeta gospodarja in gospodarico. Sledi obred, zatem obdarovanje skupine, ki v zahvalo Matevž Zoki, princ karnevala 2001, je prevzel oblast na Ptuju od župana Miroslava Lucija; ob njem Branko Brumen tven primer ženitovanjskih običajev v Sloveniji. Orači FD Markovci so tudi letos prišli na ptujske ulice in trge kot prvi znanilci prebujajoče se pomladi, prišle so tudi vile OŠ Mar-kovci, ki predstavljajo enega od likov, ki so nekoč pobirali darove na dvoriščih kmetij in s tem Liske maske na ptujskih ulicah. Foto: Črtomir Goznik zaželi dobro letino, veliko zdrave živine in tudi zdravja v hiši. Iz Podlehnika so na 4. srečanju pustnih mask in likov Slovenije nastopili orači in mali orači, koranti, pokarji in rusa. Iz Cirkovc so prišli ploharji, iz Lovrenca na Dravskem polju pokači, prvič letos pa so se na Ptuju predstavili običaji šoš-tanjskega pusta s skupino pustnih mask, med katerimi je največ košev. Maska predstavlja težo zakonskega življenja, ki jo prenaša žena, ko drži pokonci tri vogale pri hiši. Koši so obvezni spremljevalci pogreba pusta in s tem pomagajo pregnati zimo v Šoštanju. Crne in bele maske so prišle iz Vrbice. Šjme imajo obraze zakrite z usnjenimi, na posebnih kalupih (kopitih) izdelane maske. Liške maske pa so ročno kovane iz aluminijaste in bakrene pločevine. Tudi pri njih srečamo lepe in grde maske. Kot sedemnajsta skupina letošnjega 4. srečanja pustnih likov in mask Slovenije so nastopili kurenti. S svojim nastopom, skupaj jih je bilo 350 iz 18 skupin z območja bivše občine Ptuj, so najlepše sklenili sobotno dopoldansko pustno dogajanje na ptujskih ulicah in trgih, z zvonjenjem in mahanjem z ježevko so v deželo simbolično klicali pomlad. Vseh 800 mask, kolikor jih je sodelovalo v pustnem sprevodu, je nato obiskalo še Kurentovo deželo pod platnom na desnem bregu Drave, kjer so se veselile še pozno popoldne. V soboto zvečer pa ni bilo veselo samo v Kurentovi deželi, temveč tudi na Mestnem trgu, Ora~i orjejo za dobro letino kjer so se pričeli ulični nastopi najrazličnejših skupin, ki so na pustno rajanje vabili Ptujčane in obiskovalce. Tako naj bi bilo vseh enajst dni, da bi tudi ulice in trgi pustno živeli, ne samo Kurentova dežela. Tam v soboto pričakujejo tudi predsednika države Milana Kučana, prišle pa bodo tudi slovenske misice: Janja Zupan, Tea Boškin, Alenka Vindiš, Miša Novak, Neda Gačnik in Maša Merc. Glavna organizatorja 41. kurentovanja, GIZ Poetovio Vivat in podjetje Albin Promotion, sta letošnje pustovanje dobro začela. MG Pot povorke v nedeljo, 25. februarja, ob 14.00: Osojnikova -Gregor~i~ev dr. - Potr~eva - Ciril-Metodov dr. - Osojnikova - Tr-stenjakova - Slomškova - Mikloši~eva - Mestni trg - Krempljeva - Minoritski trg - Dravska - most za pešce - Zadružni trg P E R U T N I O T I Č E K Pustna pojedina Sestavine za 4 osebe: Piščančji file - Perutnina Ptuj 40 dag Kislo zelje 70 dag Mesna slanina 16 dag Domača pečenica 40 dag Čebula 10 dag Sveža paprika - zelena 10 dag Meta rdeča paprika 10 dag sol, poper, kvimina, olje Priprava: Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo na drobno narezano slanino in kislo zelje, vse skupaj začinimo ter dušimo. Piščančji file razrežemo na palčke, ki jih ovijamo s sliiino. Piščančji file, pečenice ter papriko spečemo na žaru in sestavimo nabodalo, katero položimo na dušeno zelje. Kot prilogo dodamo ocvrte krompirjeve kroglice, katere smo pripravili iz 30 dag krompina, 0.7 1 vode, 5 dag masla, dveh jajc, 15 dag moke in nmlo soli. V slani vodi skuhamo krompir, ga odcedimo in spasiramo ter ohladimo. Posebej pripravimo parjeno testo iz masla, vode in moke ter ga dodamo krompirju, kateremu dodamo še jajce. Zamesimo testo, oblikujemo kroglice in jih scvremo v vročem olju. GostUm PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov m Perutnina Ptuj PTUJ / DIREKTOR BOLNIŠNICE Z ZUPANI Strokovnjaki bolnišnice tudi v zunanje ambulante V jedilnici ptujske bolnišnice so se v ponedeljek župani in podžupani desetih občin na Ptujskem (prišlo je sedem županov, manjkali pa so predstavniki občin Gorišnica, Podlehnik, Videm, Zavrč in Ormož) pogovarjali o povezovanju osnovnega zdravstva z bolnišničnim. Ptujska bolnišnica del svoje specialistične dejavnosti opravlja občasno tudi v Ormožu. Za približevanje specialistične dejavnosti občanom pa so zainteresirani tudi župani drugih občin. Konkretno se ptujska bolnišnica že dogovarja za občasno delo ginekologa v majšperški ambulanti. V ptujski bolnišnici si poleg tega, da bi pripeljali čim več vrhunskih strokov- HAJDINA / ŠE O OBČINSKEM PRORAČUNU ■ »v • _ • • v Vieraj tudi o igrištu na Zgornji Hajdini Za investicije in tekoče vzdrževanje bodo letos v občini Hajdina porabili okoli 150 milijonov tolarjev. Sicer pa je letošnji več kot 365-milijonski proračun predvsem infrastrukturno naravnan. Ob tem bodo pokrili potrebe drugih dejavnosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna. V letu 2001 bodo pridobili projekte za kanalizacijo za celo občino, dokončali del pločnika na cesti Zgornja Hajdina - Slovenska Bistrica in kanalizacijo na Spodnji Hajdini, pridobili projekte ter zgradili javno razsvetljavo v Gerečji vasi, Haj-došah in Slovenji vasi. Nekaj občinskega denarja bo letos šlo tudi za postavitev garaž in arhiva za potrebe občinske uprave. Iz dela t.i. skupne rabe bodo letos legalizirali tudi športna igrišča. Kot poudarja župan Radoslav Simonič, nobeno društvo v občini Hajdina ni lastnik športnega igrišča. Prihodnje leto želijo legalizirati tudi športne objekte na teh igriščih, ki so v veliki večini črne gradnje. Tema številka ena pa je trenutno na Hajdini gradnja športnega igrišča v gozdu onkraj železnice na Zgornji Hajdini. Kot smo v Tedniku že pisali, je ta projekt izpadel iz letošnjega proračuna, ker ga niso podprli v občinskih odborih, prednostne podpore pa tudi ni dobil v vaškem odboru Zgornja Hajdina, čeprav so občani tega območja zelo naklon- jeni tej gradnji, saj gre za športni park, ki ga bodo koristili tudi starejši. O tej problematiki so včeraj v razširjevi sestavi razpravljali vaški odbor Zgornja Hajdina, pet svetnikov občinskega sveta Hajdine z Zgornje Hajdine (Karl Fridl, Viktor Markovič, Janko Merc, Milan Brodnjak in Franc Cartl), župnik Marjan Fesel kot upravljalec cerkvenega premoženja oziroma gozda, v katerem naj bi zgradili športno igrišče, ter župan, ki je tudi sklical sestanek, ker je prepričan, da bi se ves postopek moral začeti v vaškem odboru. Pričakujejo tudi, da bo o novonastalih športnih igriščih svoje mnenje dala tudi Športna zveza občine Hajdina. V tem trenutku tudi še ni znano, kdo bo uprav-ljalec novega igrišča. V podporo novogradnji na Zgornji Hajdini so doslej zbrali 97 podpisov. Zbira jih skupina občanov, ki je prepričana, da si Zgornja Hajdina to igrišče več kot zasluži. Nerazumljovo jim je, da so "njihov" projekt izločili iz delovnega osnutka proračuna za letos. MG njakov iz drugih bolnišnic in bi nekatere storitve opravljali na Ptuju, prizadevajo tudi za približevanje svojega dela bolnikom celotnega svojega gravitacijskega območja, ki v tem trenutku že presega sto tisoč prebivalcev. To sicer prinaša večje stroške, na dolgi rok pa zaupanje in nove paciente, vendar kot poudarja direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, ne gre vse gledati skozi stroške. Njihova želja je tudi, da bi na Ptuj pripeljali operacije dojk. Na Ptujskem namreč v zadnjem času letno odkrijejo od 30 do 50 tumorjev, od zgodnjega diagnosticiranja in terapije pa je v veliki meri odvisno zdravje obolelih. Dejstvo ostaja tudi, da bodo župani kot odgovorni za osnovno zdravstveno dejavnost v občinah še naprej delali tudi na približevanju storitev osnovnega zdravstva svojim občanom. Ce jih v teh prizadevanjih ne bo podprl zdravstveni dom, bodo razpisali koncesije. Ceprav je bil ponedeljkov prvi županski pogovor o boljšem sodelovanju ptujske bolnišnice s sosednjimi občinami bolj ali manj naravnan na to, da bi dosegli večje povezovanje osnovnega zdravstvenega varstva z bolnišničnim, niso mogli mimo problemov organiziranosti in dela Zdravstvenega doma Ptuj, za katerega v nekaterih občinah tudi še zdaj ne vedo, ali so ustanoviteljice ali ne. Ker se župani o tem ne pogovarjajo med seboj oziroma se vsaj doslej niso in tudi z zdravstvenim domom ne, katerega ustanoviteljice so občine, so problemi takšni, kot so. V tem trenutku celo kaže, da strategije osnovnega zdravstvenega varstva na Ptujskem niti ne bodo delali, čeprav so na sindikalnem sestanku v januarju še bili prepričani o tem. V ospredje prihajajo sedaj tri opredelitve: ali bo ustanoviteljica Zdravstvenega doma Ptuj ena občina ali bodo njegove sous-tanoviteljcie vse občine ali pa samo nekatere. Za uporabnika zdravstvenih storitev, ne glede DOHODNINA 2000 Koliko doplatila ali vratila Povprečna plača v letu 2000 je bila v RS 2.300.028 tolarjev. Na osnovi tega je mogoče ugotoviti, kakšne so olajšave, od splošne, 11-odstotne, do olajšav za vzdrževane družinske člane in drugih olajšav. Znana je tudi lestvica. Če ste torej od izplačevalca že prejeli podatke o izplačilih v letu 2000, lahko izražunate, kakšna je vaša obveznost ali terjatev do države. Neobdavčljivi del prejemkov oziroma splošna olajšava, ki je v napoved ne vpisujemo, je pa pomembna za izračun, znaša 253.003 tolarje. Invalidom s 100-odstotno telesno okvaro je priznana olajšava v višini letne plače v RS, torej 2.300.028 tolarjev, učencem in študentom pa znaša olajšava za prejemke, dosežene z opravljanjem dela prek študentskih in mladinskih or- Ce znaša osnova SIT Znaša davek nad do SIT SIT 1.143.196 17% 1.143.196 2.286.390 194.342 + 35 % nad 1.143.196 2.286.390 3.429.587 594.460 + 37 % nad 2.286.390 3.429.587 4.572.781 1.017.444 + 40 % nad 3.429.587 4.572.781 6.859.171 1.474.723 + 45 % nad 4.572.781 6,859.171 2.503.598 + 50 % nad 6.859.171 ganizacij, 920.011 tolarjev, medtem znaša olajšava za starejše od 65 let 184.002 tolarja. Za prvega otroka ali drugega vzdrževanega družinskega člana znaša olajšava 230.003 tolarje, za dva otroka 575.007 tolarjev, za tri otroke 1.035.013 tolarjev, za štiri otroke 1.610.020 tolarjev in tako naprej. Za otroka, motenega v telesnem ali duševnem razvoju, znaša olajšava 1.150.014 tolarja. JB Lestvica za izračun dohodnine 2000 na raven, pa je kakovost bistvenejša od organiziranosti, tudi zato v ptujski bolnišnici dobro sodelujejo s koncesio-narji. Nemoč županov v primeru Zdravstvenega doma Ptuj je razumljiva, če si tudi različne politične opcije na državni ravni v okviru potreb dnevne politike vsakič drugače razlagajo, kaj je zdravstveni dom: včasih je funkcionalna in organizacijska enota, drugič le funkcionalna. V ptujski bolnišnici si tudi prizadevajo, da bi čim prej prišlo do standardizacije, če se že pri kategorizaciji zatika vrsto let. Ptujsko bolnišnico so uvrstili med krajevne, zato se je pritožila, vendar prejšnji minister Marjan Jereb kategorizacije ni objavil. Z vidika zavarovanca bi bilo zelo nujno, da se za enako kvaliteto storitev doseže enaka cena, ne glede na to, v kateri bolnišnici je bila opravljena. Sedaj je razlika za neko storitev med ptujsko bolnišnico in kliničnim centrom na primer tudi trikratna, kar je samo še en primer prelivanja denarja zavrovalnice v slovensko prestolnico. Niso pa v ptujski bolnišnici zadovoljni s sodelovanjem s ptujskim zdravstvenim domom, kljub nekaterim že sklenjenim dogovorom se zadeve ne premaknejo. Ponedeljkov pogovor z župani občin na Ptujskem je pokazal, da so zadovoljni z delom in organiziranostjo ptujske bolnišnice, ne pa ptujskega zdravstvenega doma, kjer v tem trenutku niti ne vedo, kakšna bo njegova prihodnost, čeprav so se na januarskem pogovoru s sindikalisti pa le izrekli, da naj se Zdravstveni dom Ptuj le ohrani. Zupani občin na Ptujskem bodo prisluhnili tudi nekaterim načrtom ptujske bolnišnice, zlasti še pri gradnji nujno potrebnih prostorov za dializo. Trenutno je dializnih bolnikov na Ptujskem že 55, zdajšnji prostori pa so bili grajeni za potrebe dvanajstih. S ptujskim županom Miroslavom Lucijem so že podpisali dogovor o tem in upajo, da ga bo spoštoval. Za ureditev nove dialize jim je obljubil še enkrat več, kot bodo skupaj dali župani ostalih občin. Med prvimi so njihovim načrtom prisluhnili v občini Kidričevo in še bodo, je povedal župan Alojz Šprah. MG NOVICE IZ KARITAS Hvala, ker pomagate! V torek, 13. februarja, so se prvič v letu 2001 pri sv. Martinu na Hajdini zbrali predstavniki župnijskih Ka-ritas ptujske in zavr{ke dekanije na rednem sre~anju. V imenu vseh treh družin (Jugovec, Voglar in Murko), pa tudi vseh, ki so bili v Logu pod Mangrtom deležni koščka pomoči iz sredstev, zbranih ob dobrodelnem koncertu, so se zahvalilil za pomoč, hkrati pa upajo, da jim bodo ljudje stali ob strani s svojo odprtostjo in dobroto še naprej. Iz župnijske Karitas sv. Trojica v Halozah sporočajo, da potrebujejo kuhinjske elemente, še vedno pa iščejo invalidski voziček za mlajšo osebo. Darja T. .. PA BREZ ZAMERE ... Prihodnost fiktivne norosti ZAKAJ JE MOREBITI VSEENO DOBRO, ČE GA ZA PUSTA MALO POŽURATE Se še ^spomnite, kako ste se v otroških letih oblačili v atijeve ali mamine obleke? Ali pa ste vsaj pomer-jali njune ~evlje ter so ob tem po~utili zelo odraslo in pomembno? Aha, vsak ima s temi rečmi takšne ali druga~ne izku{nje. V dolo~eni dobi odra{~anja je to povsem normalen in naraven pojav. No, pomislite malo in si priznajte, kolikokrat ste v otroštvu bili zdravniki, policaji, športni asi, pevci ali pevke, tovarišice ali tovari{i, huh, kolikokrat ste bili mame in atiji. Prevečkrat, da bi se točno spomnili, ne? @elja biti nekdo drug, pa ~eprav samo za kratek trenutek, je o~itno vpisana v človeške gene. Tudi v vaše. Resda je sicer najbolj prisotna v rani mladosti, ko še ne razlikujete najbolje fikcije od realnosti in {e krepko verjamete v Božička in dedka Mraza, ko še mislite, da so osnovnošolske tovarišice res najpametnejša bitja daleč naokoli in da dojenčke res nosi štorklja. Uh, kdo ne bi kdaj vsaj malo zavzdihnil za temi časi, polnimi otroške nedolžnosti in naivnosti. Heh, ali ste že kdaj razmišljali o dejstvu, ki velja za veliko večino, tako da skoraj zagotovo tudi za vas, gre pa približno nekako takole: v vsakem obdobju življenja, v katerem ste, si želite, da bi bili že v nekem drugem obdobju, največkrat v tistem, ki prihaja za tem, v katerem ste sedaj, ko pa to obdobje dejansko nastopi, se ne počutite ravno tako fino, kot ste si pred tem zamišljali. In kaj storite? Obujate spomine na prejšnje življenjsko obdobje, hkrati pa si želite, da bi se sedanjost čimprej končala in da bi že nastopilo novo obdobje, ki bo stoprocentno boljše kot zdajšnje. V vrtcu ste si želeli bolj kot vse drugo to, da bi že enkrat začeli hoditi v šolo, ko ste pa potem le nekako dočakali osnovno šolo, vam je pa naenkrat bilo žal za vrtcem. In tako naprej. V osnovni šoli ste komaj čakali, da pridete v srednjo, kjer pa ste lahko le spet ugotovili, da vam je pravzaprav bilo v osnovni šoli kar fino, ne pa tu v srednji, in ste samo še čakali, da se spravite v Ljubljano študirat, da greste v svobodo, ne? Kje smo že ostali? Aha, pri oblačenju v mamine cote. Kaj imata torej skupnega oblačenje v mamine in atijeve cote, na drugi strani pa zgoraj omenjeni fenomen pričakovanja boljših časov ter nostalgije za "starimi dobrimi cajti"? Kot se zdi, oba kažeta na dejstvo, da precejšen odstotek ljudi ni najbolj, ali pa vsaj večinoma, zadovoljen s sedanjostjo. Zakaj ste se tako radi oblačili ter pretvarjali, da ste nekdo drug? Točno, tu in tam vas je zamikalo, da bi nekdo drug tudi bili. Zakaj tako pogrešate "stare cajte" in si hkrati želite, da bipri-šlo že tisto drugo obdobje, ki bo stoprocentno boljše od sedanjosti? Odgovor je verjetno tako preprost, da ga je skoraj nepotrebno navajati. Okej, ga vseeno bomo. S sedanjostjo je očitno hudič. Razlogi so verjetno od človeka do človeka malce različni, vendar pa so zato posledice oziroma simptomi enaki. Stos preteklosti in prihodnosti je prav v tem, da nobena od njiju ni sedanjost. Naj se to sli{i (oziroma, bolje re~eno, bere) {e tako sme{no in butasto, ampak tako je. Najve~ problemov obstaja ve~inoma v sedanjosti, ne? Sedanjost je tista, v kateri morate ho~e{ no~e{ živeti, z vsemi svojimi problemi. Od tod tudi nekak{no veselo pri~ako-vanje prihodnosti v smislu "saj bo {e vse druga~e in dobro, ko bo prihodnost tu". Heh, edina stvar, ki pa jo prehitro pozabljate, je pri vsem skupaj ne ravno nepomemben podatek, da takrat, ko prihodnost pride, ni ve~ prihodnost, temve~ sedanjost. Ja, tista sedanjost, v kateri so va{i problemi {e vedno kar zelo prisotni in v kateri {e vedno sanjarite o neki prihodnosti, ki da bo bolj{a, pa potem, ko pride, spet ni bolj{a, in vse se lahko za~ne znova oziroma traja {e kar naprej. Torej, s sedanjostjo ima ve~ina ljudi tak{ne ali dru-ga~ne probleme. Majhne ali velike, to niti ni tako pomembno. Pomembnej{e je dejstvo, da vsi potrebujemo v sedanjosti malo fikcije, na kar kaže tako preobla~en-je v obleke star{ev, igranje, recimo, zdravnika in podobne zadeve, ki se odvijajo praviloma v rani mladosti, kakor tudi nenehno pri~akovanje bolj{ega jutri in kol-canje po preteklosti. Kako je že rekel Hemingway? Razumen ~lovek se je primoran tu in tam napiti, da bi lahko preživel z norci. To je bila njegova fikcija, pri ~emer pod fikcijo ne mislimo neke prevare ali sle-pitve samega sebe, s fikcijo je tukaj mi{ljeno karkoli, kar nas dvigne nad sedanjost, rutino, kar nam priredi realnost tako, da laže živimo. Hej, kar je Ernest pravzaprav hotel re~i, je tole: vsak ~lovek potrebuje kak{no fikcijo, da bi lahko preživel sam s sabo. Vsak ~lovek si mora tu in tam oble~i atijeve hla~e ali pa mamino jopico, da lahko ostane normalen. Torej, ~e se vam bo za pusta malce odtrgalo, se nikar preve~ ne sekirajte. Konec koncev je to le obrambna reakcija, ki vam omogo~a, da lažje preživite ostali del leta s seboj in z drugimi. In za trenutek ali dva opustite misli o prihodnosti. Stvar itak ni v tem, da prihodnost ne bi hotela priti, nasprotno, prihodnost bo tukaj {e prehitro. Če lahko slogan "Izkoristimo pametno svojo norost" malce metodi~no preoblikujemo tako, da bo imel ve~ smisla, bi se moral glasiti takole: Izkoristite pametno svojo pametnost in postanite malo nori. Izpla~alo se vam bo. Kdaj? Ah, seveda, v prihodnosti. Gregor Alič TRZEC / DRUŠTVO KMETIC OBČINE VIDEM Druženje in izobraževanje V ponedeljek so v Tržcu ustanovili Društvo kmetic občine Videm. Takih društev je v občini več, vendar so v tem članice iz štirih krajevnih skupnosti oziroma sedmih vasi. Društvo je našlo prostore na nekdanji Vaupotičevi domačiji, ki je sedaj v lasti občine in krajevne skupnosti Tržec. Že pred ustanovitvijo so za dejavnost društva nabavile hladilnik in štedilnik ter pribor za postrežbo 30 ljudi. V dejavnost društva namreč poleg teoretičnega in praktičnega izobraževalnega dela sodi tudi zabavno druženje. Že dopoldan so se številne članice novega društva zbrale in pod vodstvom Vlada Pignar- ja pripravljale obložene kruhke in kanapeje ter pozneje z njimi postregle gostom. Ustanovnega zbora so se udeležili župan Franc Kirbiš, predsednica odbora za kmetijstvo občine Videm Ida Vindiš Belšak ter svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Slavica Strelec in Terezija Meško. V svojo sredo so pova- bile tudi pevce iz Jurovcev, ki so s svojim nastopom prispevali k dobri volji in slovesnosti ustanovnega zbora. Dejavnost druženja in izobraževanja kmečkih žena je v Vidmu stara že tri desetletja. Vse skupaj je doslej potekalo v okviru aktiva kmečkih žena, s tečaji in predavanji pa je aktiv gostoval v osnovni šoli, vaških domovih, gostilnah in na posameznih domačijah. Z obnovo prostorov v Tržcu se je ponudila priložnost za uporabo stalnega prostora, poleg tega pa je bilo potrebno dejavnost organizirati v druš- STRMEC PRI POLENSAKU / BISERNOPOROCENCA ROŠKAR Slavljenca obiskali na domu Pustni čas je bil nekoč čas porok. V sodobnem času tudi pust nima več magične moči, da bi se mladi odločali za zakonski stan, zato pa je več tistih, ki imajo v tem času visoke obletnice zakonskega življenja. Slavljenca Olga in Franc Roškar sta bila presenečena ob obisku župana Franca Šegula Za zakonca Roškar iz Strmca ^^ pri Polenšaku je bil v soboto, 17. februarja, praznični dan, saj je minilo 60 let, odkar sta stopila pred matičarja in si izmenjala poročna prstana. To se je zgodilo leta 1941 na matičnem uradu v Gorišnici. Olga Roškar, z dekliškim priimkom Čuš, se je rodila 20. 9. 1919, ženin Franc pa 15. 4. 1919. Olga in Franc sta ves čas delala na kmetiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sin Franc in hčerki Marija in Olga. Danes ju razveseljuje osem vnukov in devet pravnu-kov. Odločila sta se, da svojega jubileja ne bosta posebej proslavljala. Na občini Dornava pa so jima pripravili presenečenje. Župan Franc Šegula, Janko Vi-čar, predsednik VO Strejaci, in člani moškega oketeta iz Dor-nave so slavljenca obiskali na domu. Poleg čestitk so jima izročili nekaj daril in srečanje popestrili s pesmijo. Tega dogodka sta bila zelo vesela. Zakonca Roškar pravita, da je umetnost dolgega in srečnega zakonskega življenja v tem, da se vsak malo prilagodi in odpusti, ko je to potrebno. V prihodnosti si najbolj želita zdravja. Biseroporočencema Olgi in Francu Roškar iskrene čestitke tudi iz uredništva Tednika. Tekst in foto: M. Slodnjak LENART V soboto bodo pustovali Lenarško osrednje pusto-vanje bo tudi letos na pustno soboto, 24. februarja. Maske se bodo pred Centrom za socialno delo zbrale ob 10.30, nato pa bo pustni sprevod krenil po Maistrovi in Partizanski ulici. Glavno pustno rajanje bo na ploščadi pred gasilskim domom v Lenartu. Deseto lenarško pusto-vanje pripravljajo Zveza kulturnih društev Lenart, Turistično društvo Rupert, Lokalna turistična organizacija Slovenske gorice in območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Lenart. ak PODLEHNIK / CAS KORANTOV, ORAČEV, POKAČEV Za dobro letino po vsej Sloveniji Značilni rogati koranti, mladi in starejši orači ter pokači, člani kulturno- folklornega društva Podlehnik, bodo tudi letos haloško pustno tradicijo predstavili po vsej Sloveniji. Zadnja leta so organizirani v svojem društvu, ki ga vodi Zlatko Gajšek, vanj pa je vključenih več kot 50 članov. Člani KFD Podlehnik pred domačo občino V soboto, ko so se v Ptuju začele letošnje pustne prireditve, so se "prebudili" tudi značilni podlehniški pustni liki. Prvo brazdo z željo za dobro letino in z značilnim sporočilom "Bog vam daj sreče pri hiši ..." so zao- rali pred domačo občino, kjer sta jih pozdravila župan Vekoslav Fric in podžupan Anton Žerak. Pot jih je nato vodila v Ptuj, dnevi do konca februarja pa bodo polni gostovanj po Sloveniji. JB tvo. Na ustanovnem zboru so članice sprejele pravila društva in se dogovorile za program dela, ki bo temeljilo na organizaciji raznih vrst izobraževanja ter organizaciji kulturnih in družabnih prireditev. Župan je v pozdravnem nagovoru izrazil željo občine Videm, da članice društva ob občinskih slovesnostih sodelujejo s pripravo razstave kmečkih dobrot in drugih izdelkov. Za predsednico Društva kmetic občine Videm so izvolile Angelo Habjanič iz Jurovcev, za tajnico Bernardo Galun iz Vidma ter za blagajničarko Darinko Ratajc iz Tržca. JB Angela Habjanič iz Jurovcev, predsednica društva kmetic občine Videm Delu sledi družabno srečanje s pokušanjem pripravljenih dobrot ORMOŽ / GRADNJA GIMNAZIJE PO NAČRTIH Lepo vreme na roko gradbincem V lanskem novembru je podjetje Granit, ki je glavni izvajalec del na gradbišču ormoške gimnazije, pričelo delo. Andrej Hojnik, vodja gradbišča, je povedal, da gradijo zelo zanimiv objekt, ki je zelo razgiban, za gradnjo pa tudi kar precej zahteven. Del, ki je že zgrajen do prve plošče, ki jo nameravajo narediti še ta teden, bo pritličen. V njem bodo učilnice, knjižnica, kabineti, sanitarije. Obsega okrog 830 kvadratov. Drugi del, ki bo zrasel pred tem, bo osrednji del poslopja, kjer bodo tudi vhod, avla, dvigalo, kuhinja, garderobe in učilnice. V tlorisu je nekoliko manjši od prvega, vendar zaradi dveh etaž seveda večji. Ta dva dela ene zgradbe sta prioritetnega pomena in morata biti končana avgusta letos. Pri urejanju temeljev za dru- gi del se je gradnja nekoliko zapletla, saj so najprej naleteli na javno kanalizacijo in jo morali odstraniti ter narediti novo, nato so odkrili, da po parceli teče potok, težave pa so tudi zaradi sestave zemlje - laporna glina namreč po mnenju strokovnjakov ni nosilna in bodo morali temelje poglobiti. Po prvi oceni geomehanikov, ki še oblikujejo svoje dokončno mnenje, bodo morali v globino šest do sedem metrov. Tretji del gimnazijske zgradbe bo tudi v dveh etažah in mora biti dokončan do marca 2002. V spodnji etaži bo bazen, zgoraj pa manjša telovadnica. Pri tem čaka izvajalce zelo zahtevno delo, saj bodo morali pod obstoječo telovadnico osnovne šole na Hardeku zgraditi podte-melje. To pa je po mnenju vodje gradbišča Hojnika zelo zahtevno delo. Zaenkrat dela potekajo v okviru načrtov in lepo vreme podpira gradbince pri njihovem delu, zato upajo, da se bodo lahko držali dogovorjenih rokov. Na gradbišču je okrog 20 delavcev, večinoma iz podjetja IGD Holermuos iz Ormoža, ki je eden od številnih domačih po-dizvajalcev. Roman Petrovič, vodja del za to podjetje, je povedal, da jih bo s pričetkom gradnje drugega dela objekta še več. viki klemenčič ivanuša Na gradbišču gimnazije Ormož je prvi del objekta že tik pred tem, da naredijo ploščo ORMOŽ / GLASBENE NOVIČKE Mladi glasbeniki se predstavljajo Pričel se je čas glasbenih revij, nastopov in tekmovanj. Minuli konec tedna se je v dvorani Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru na reviji glasbenih šol severovzhodne Slovenije zelo uspešno predstavila tudi ormoška glasbena šola. Na reviji sta jo zastopali dve violinistki. Neža Orešnik, ki se violine uči drugo leto, je zaigrala Otroški koncertino, I. stavek, P. Nikoliča, učenka 5. razreda violine Špela Orešnik pa se je predstavila s prvim stavkom Koncerta za violino F. Seit-za. Obe sta učenki Mete Gregl Trop, na nastopu pa ju je na klavirju spremljal Gorazd Premoša. Sicer pa violino na ormoški glasbeni šoli poučujejo že pet let in je zelo priljubljen inštrument. Včeraj so se na koncertu v glasbeni šoli predstavile tudi učenke, ki se bodo potegovale za čim boljšo uvrstitev na 30. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije; to se bo z regijskim tekmovanjem pričelo ta konec tedna v Mariboru. Nastopile bodo štiri učenke: pianistki Larisa Petek in Valentina Pšak, saksofonistka Nina Merkoci in kla-rinetistka Ester Nives Škvorc. viki klemenčič ivanuša Violinistke glasbene šole iz Ormoža na enem svojih nastopov. Neža in Špela Orešnik, na fotografiji v prvi vrsti, sta šolo zastopali na nedavni reviji glasbenih šol severovzhodne Slovenije. HARDEK / 105. ZBOR GASILCEV Uspešni pri delu in družabnosti Minulo soboto se je na rednem 105. občnem zboru PGD Hardek zbralo 75 gasilcev in številni gostje. Ti so gostiteljem zaželeli čim boljše delo in veliko uspeha, zanimiv pa je bil predlog Mitja Novaka, vodje policijskega okoliša, ki je gasilcem predlagal, da naj morda v prihodnje namesto koledarjev, ki jih imamo vsi dovolj, ob novem letu ponudijo krajanom zloženke s preventivno vsebino, saj največ požarov nastane zaradi malomarnega ravnanja ljudi. V minulem letu so bili har-deški gasilci s svojim delom zadovoljni. Predsednik UO Jože Šterman je povedal, da so pričeli akcijo "gasilnik v vsako gospodinjstvo", ki se je zelo obnesla. Na ta način so oskrbeli 38 gospodinjstev, akcijo pa nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. V lanskem letu so organizirali druženja in proslave za dekleta in žene, kresovanje, otrokom iz bližnje OŠ Ormož pa so prikazali gasilsko tehniko. Seveda so se udeleževali različnih srečanj in tekmovanj, med drugim za pokal Velike Nedelje, kjer je moška B ekipa dosegla 1. mesto. Gasilci so tudi strastni kvar-topirci in zato so organizirali kartanje za prehodni pokal. Sodelovala so štiri društva, najboljši pa so bili Ključarovci, ki so zasedli prvi dve mesti. Harde-čani so bili tretji. Sodelovali so tudi pri dežurstvih in požarni straži v sušnem obdobju. Poveljnik Franc Šoštarič je povedal, da ima društvo 165 članov, spada v drugo kategorijo in da so lani opravili 581 delovnih ur. Na njihovem območju sta bila lani dva požara, sodelovali pa so tudi pri gašenju štirih požarov izven svojega rajona. Zadovoljni so z opremo in dvema voziloma, čeprav je seveda nenehno potrebno skrbeti za posodabljanje. V letošnjem letu nameravajo posodobiti tudi svoje pisarniško poslovanje — v ta namen načrtujejo nabavo pisarniške opreme in računalnika. Med nalogami za prihodnje leto je tudi razvitje novega prapora ter organizacija srečan- Na zboru, ki ga je izključno žensko delovno predsedstvo ekspeditivno pripeljalo h koncu, so podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu: za 10, 20 in 30 let dela, za kar 50 let pa ga je prejel Mirko Ozmec. Poleg tega so razglasili častnega predsednika in poveljnika društva. Ivan Pavlinič, rojen 1926, v gasilskih vrstah od leta 1947, nosilec številnih funkcij v društvu in zvezi ter prejemnik številnih priznanj in odlikovanj s področja gasilstva, je postal častni Od leve: Stanko Hartman, častni poveljnik, Ivan Pavlinič, častni predsednik PGD Hardek, ter Mirko Ozmec, prejemnik priznanja za 50 let dela v gasilstvu ja gasilcev ormoškega požarnega rajona. Tudi v finančnem poročilu je bilo videti natančnost in resnost, s katero se Hardečani lotevajo gasilstva. Od dobrih treh milijonov sredstev uspejo zelo veliko zbrati sami s svojimi akcijami. V lanskem letu so po pogodbi za opravljanje javne gasilske službe in za investicije od občine prejeli skupno 508.000 tolarjev. predsednik PGD Hardek. Častni poveljnik PGD Hardek je Stanko Hartman, rojen 1930. V gasilstvu je dejaven od leta 1952 in v tem času je opravljal pomembne funkcije, za svoje uspešno delo pa je bil nagrajen s številnimi priznanji in odlikovanji. Na zboru so gasilci medse sprejeli tudi 11 novih članov. viki klemenčič ivanuša SREDISCE OB DRAVI / SOLA IZDALA KNJIGO Drugačne poti do zdravja Osnovna šola Središče ob Dravi je dan pred slovenskih kulturnim praznikom predstavila knjigo z naslovom Drugačne poti do zdravja. Nastala je v projektnem tednu junija 1999, v katerem so sodelovali učenci od prvega do sedmega razreda, ki so ustvarjali v sedemnajstih zanimivih delavnicah. Poglobljeno ukvarjanje z zdravjem na tej šoli gre pripisati tudi temu, da je šola vključena v slovensko mrežo zdravih šol, ki delujejo pod okriljem Inštituta za varovanje zdravja. Vodja projektnega tedna je bila Olga Daljevec, ki je delovala tudi kot koordinatorka med prispevki različnih avtorjev. Kot vodje skupin so delovali učitelji in tudi zunanji sodelavci. Zdravja so se lotili iz več zares zanimivih zornih kotov. Pogovarjali so se o zdravljenju z glasbo, vplivu barv na zdravje, o športu, o moči pozitivnega mišljenja za zdravje in gibanje, o zdravju iz domače lekarne, aktivnem preživljanju prostega časa, vplivu tehnike na ljudi, moči besede in drugih temah povezanih z zdravjem. Najprej so prisluhnili predavanjem, nato pa so na najrazličnejše načine obdelovali izbrano temo. Ob koncu tedna so pripravili razstavo in nastop za starše. Učitelji so svoje izkušnje iz projektnega tedna pretopili v pisno obliko in izdali knjigo v nakladi 500 izvodov. Knjiga je oblikovana kot priročnik in je namenjena učiteljem ter vsem, ki jih tematika zanima. Razdeljena je na 15 poglavij, ki so natančno obdelana po metodologiji dela in ciljih. V knjigi je tudi veliko slikovnega materiala, ki ga je prispevala Vera Osnovna žola Središče oe DRAVI DrugaZne. poti do zdfCÙ/]CL Lazar, ter različnih tabel in grafikonov, ki ponazarjajo napisano. Recenzentka Marija Major-Šunjevarič, dr. med, je med drugimi pohvalnimi besedami zapisala tudi, da je knjiga dokaz, kaj vse lahko naredijo pedagoški delavci za svoje učence, če delajo s srcem. viki klemenčič ivanuša Pust v Sredi{€u ob Dravi Na pustno nedeljo bo v Središču ob Dravi sedaj že tradicionalen pustni karneval. Prireditev se bo pri~ela ob 14. uri na Trgu talcev, povorka pa bo krenila do Sokolane, kjer bo zaklju~ek karnevala. Prireditelja - turistično društvo in krajevna skupnost Središče ob Dravi - sta zagotovila, da bodo vse prijavljene na-stopajo~e skupine nagrajene. Pokrovitelji prireditve so Občina Ormož, KS Središče ob Dravi in Tovarna sladkorja Ormož, prireditev pa so podprli tudi številni manjši sponzorji. Pustno nedeljo bodo v Središču zaključili z veselico, ki jo pripravlja tamkajšnji nogometni klub. Za zabavo bo skrbel ansambel Kompromis. (vki) LENART / 18. SEJA OBČINSKEGA SVETA Lokalna turistična organizaciia kmalu zavod Lenarški občinski svet si je za prvo letošnjo sejo naložil 18 točk obsegajoči dnevni red in jo uspešno pripeljal do konca. Svetniki so se najdlje ustavili pri pobudah in vprašanjih, nekaj nejasnosti pa se je pojavilo pri zaključnem računu občine za leto 2000. Med svetniki je bil tokrat najglasnejši Drago Fras, ki se je med drugim zavzel za spremembe obratovalnega ~asa trgovin ob koncu tedna in dodal, da bi moral biti ta v skladu z de-lovnopravno zakonodajo. Njegovo pobudo je podprl svetnik Frenky Padovnik in menil, da se trgovine okoriš~ajo na ra~un izkoriš~anja žensk. Avgust Za-vrnik iz lenarške ob~inske uprave pa je dodal, da ob~ina ni za omejevanje delodajalcev, ter pripomnil, da se obratovalni ~as v svetu podaljšuje. Sicer pa je bilo med pobudami in vprašanji slišati tudi o delu pred ~asom ustanovljene komisije za pogajanje s Telekomom. Komisija pod vodstvom Jožefa Skrleca se je doslej sestala enkrat. Ugotovila je, da je okoli 1000 gospodinjstev na lenarškem obmo~ju v izgradnjo telefonskega omrežja v letih 1987-88 vložilo med 1500 in 4000 nemških mark, medtem ko naj bi v Voli~ini nekaj ve~ kot 100 gospodinjstev za telefonski priklju~ek v istem obdobju prispevalo tudi po 5500 nemških mark. Povpre~na cena za telefonski priklju~ek se je v tistem obdobju gibala med 1000 in 1500 nemškimi markami in Lenar~ani sedaj glede na obljube vlade iz leta 1997 pri~uje vrnitev razlike. Žal pa se, kot so v torek ugotavljali svetniki in delavci lenarške ob~inske uprave, stvari na državnem nivoju ne razvijajo v njihovo dobro: novi predlog zakona o telekomunikacijah, ki še ~aka na parlamentarno obravnavo, vrnitve teh razlik namre~ ne predvideva. Lenarški ob~inski svet je v torek potrdil zaklju~ni ra~un o poslovanju ob~ine v letu 2000, ki kaže na 95-odstotno realizacijo v primerjavi z rebalansom prora~una. Nekaj ve~ kot 63 milijonov prora~unskega primanjkljaja naj bi po besedah direktorja ob~inske uprave Bojana Mažgona "povzro~ila" država z neizpolnjevanjem svojih obveznosti. Svetniki so zak-lju~ni ra~un, kljub nekaterim pomislekom, predvsem svetnika Janeza Erjavca, ki je pogrešal poro~ilo nadzornega odbora, sprejeli, vendar skupaj s sklepom, da se nadzorni odbor izjasni o svojih nadaljnjih aktivnostih. Ena osrednjih to~k torkove seje lenarškega ob~inskega sve- ta pa je bilo prvo branje odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Slovenske gorice. Kot je svetnikom pojasnil Avgust Zavrnik, naj bi šlo le za preoblikovanje dosedanje lokalne turisti~ne organizacije z istim imenom. Ustanoviteljice so lenarške ob-~ine, ~lani pa tudi podjetniki in posamezniki, katerih dejavnost je povezana s turizmom. Preoblikovanje naj bi, kot je povedal Zavrnik, sredi lanskega leta sprožilo zdaj že ukinjeno ministrstvo za turizem in malo gospodarstvo z utemeljitvijo, da kapitalske organizacije niso najprimernejša oblika za to dejavnost. Jože Petrovič, predsednik lenarške obmo~ne obrtne zbornice, ki je tokrat prisostvoval seji sveta, se je zavzel, da novi zavod postane predvsem gospodarska institucija, medtem ko se je Jožef Škrlec zbal, da se utegne zgoditi nova gostinska sekcija. 18. seja ob~inskega sveta je prinesla tudi nekaj sprememb v statut ob~ine, poslovnik ob-~inskega sveta in delo ob~inske uprave, novo volilno komisijo (vodila jo bo Breda Cerjak -Firbas), svetniki pa so podali še pozitivno mnenje k imenovanju Marije Klobasa za novo direktorico Centa za socialno delo Lenart. ak PTUJ / OBČNI ZBOR VETERANOV Uspešno prvo leto člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj so se sestali na svojem prvem rednem letnem občnem zboru, na njem ocenili opravljeno delo v minulem letu in sprejeli načrt dela za letos. V eni prejšnjih številk Tednika smo pisali o aktivnostih združenja v prvem letu obstoja. O njih je na zboru poro~al predsednik združenja Jože Murko. V kratki razpravi je bilo izraženo mnenje, da je bilo storjenega ve~, kot je bilo v prvem letu delovanja združenja pri~akova-ti, smelejše cilje pa je potrebno na~rtovati za prihodnje. Razvila pa se je burna razprava o odnosu nekaterih državljanov in države do veteranov. Ni nam-re~ malo tistih, ki se radi ponor-~ujejo, ~eš desetdnevna vojna. Najbrž bi na veterane druga~e gledali, ~e bi v Sloveniji doživeli takšno opustošenje, kot so ga v drugih delih Jugoslavije. Pozabljajo, da bi v takem primeru lahko bili porušeni tudi njihovi domovi, razbite njihove dru- žine. Ne vedo ali no~ejo vedeti, da so priprave na osamosvojitev Slovenije potekale že veliko prej, kot je prišlo do agresije. Ne vedo, kaj se je dogajalo v poveljstvih teritorialne obrambe, v upravnih organih za obrambo že od leta 1990 in še prej. Ne vedo, kako so v svoji deželi te-ritorialci skrivali svoje orožje in opremo, da so se kasneje mogli upreti mogo~ni JLA. Povedano je bilo tudi, da v je bila socializmu zagotovljena materialna osnova za udeležence NOB, ~eravno je bila država revna in opustošena, sedaj v ~asu kapitalizma pa bi država rada veterane odpravila zgolj s ~astnimi nazivi. Prav zato se veterani ne nameravajo ukvarjati sami s seboj. Svoje pravice bodo dosegli le z aktivnim delom. Listine častni naziv slovenska družina sta izročila Jože Murko, predsednik območnega združenja (levo), in Stanko Meglič, podpredsednik (na desni), v imenu družin pa so jih prejeli Jože Holc, Franc Slana in Slavko Turnsek V razpravo se je vklju~il tudi Ivo Rau, predsednik obmo~ne-ga odbora borcev NOB Ptuj, in med drugim poudaril: "Ko poslušam vaše tehtne razprave, se mi spomin povrne v leti 1944-45 in kasnejša leta, ko smo bili tudi mi vaših let in smo se tudi mi borili za svoj status podobno kot vi sedaj. Veselim se sodelovanja veteranov NOB z vašo organizacijo." Za nadaljnje delo je bil sprejet obsežen program dela. Še naprej bodo ~lanstvu in upra-vi~encem pomagali pri urejanju statusnih zadev, sodelovali na sre~anju veteranov v Cerkljah na Dolenjskem in v drugih aktivnostih regije in zveze, okrepili sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami na ptujskem obmo~ju, pomembna naloga pa bo zbiranje arhivskega gradiva. Težka je bila odlo~itev, kateri dan v letu naj postane dan veteranov OZ VVS Ptuj. Veliko je bilo pomembnih dogodkov, ki zaslužijo posebno pozornost. Soglasno pa je bila izglasovana odlo~itev, da postane dan veteranov 30. september, to je dan, ko je leta 1991 JLA predala ptujsko vojašnico teritorialni obrambi. Takrat je namre~ dokon~no prenehala vojna nevarnost na ptujskem obmo~ju. Na zboru so tri družine prejele ~astni naziv slovenska družina, ki ga podeljuje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana. To visoko priznanje so prejele družine Turnšek iz Brstja, Holc iz Placarja in Slana s Ptuja. Na zboru so bile podeljene tudi ~lanske izkaznice novim ~lanom obmo~nega združenja. Lojze Cajnko MARKOVCI / 21. SEJA OBČINSKEGA SVETA Droga tudi na podeželju Svetniki občine Markovci so na svoji 21. redni seji v četrtek, 15. februarja, med pobudami in vprašanji opozorili na nevarnost razširjanja uživanja mehkih drog oziroma kajenja trave tudi na podeželju; ta nevarna omama naj bi se pojavila celo že med osnovnošolci. Ker so na območju občine v zadnjem času bili priča tudi dvema tragičnima samomoroma mlajših ljudi, so se dogovorili, da bodo na eno prihodnjih sej povabili policiste in se dogovorili o skupni preventivni akciji proti omenjenim negativnostim. Temperatura razpravljavcev se je nekoliko dvignila tudi, ko je eden od svetnikov zahteval podrobnejšo predstavitev financiranja gradnje nove ob~inske poslovne stavbe. V nadaljevanju so za neposredne uporabnike ob~inskega prora~una dolo~ili ob~inske organe, za posredne uporabnike pa Osnovno šolo Markovci. Sprejem osnutkov ustanovitvenih aktov za javne zavode OŠ Ljudevita Pivka, Glasbena šola Karol Pahor, Knjižnica Ivana Potr~a in Ljudska univerza Ptuj so zaradi ne- katerih nedore~enosti preložili na naslednjo sejo. Po krajši razpravi so se strinjali s predlaganim povišanjem cene vzdrževalnine kabelske televizije na ra~un povišanja avtorskih pravic za prenos posameznih TV kanalov in višje kvalitete sistema oziroma uvedbe opti~nega kabla. Tako bo okoli 1000 naro~nikov pla~evalo mese~no naro~nino za uporabo kabelskega TV sistema namesto sedanjih 500 skoraj enkrat ve~ -900 tolarjev mese~no. Župan Franc Kekec je svet- nike obvestil, da je zadržal izvajanje sklepa ob~inskega sveta o referendumu za samoprispevek v Bukovcih, ker je v pripravi novi predlog zakona, ki naj bi poleg samoprispevkov uvajal tudi druge oblike sofinanciranja lokalnih javnih investicij. Obvestil jih je tudi o oddaji poslovnega prostora v pritli~ju ob~inske stavbe podjetniku Damjanu Paj-nkiherju za potrebe prevajalske pisarne in svetovanja v ekonomiji. Predstavil je aktivnosti projekta za sanacijo lagune, o ~emer smo pisali v prejšnjem Tedniku, informiral pa jih je tudi o nakupu parcele v obrtni coni Novi Jork. Svetniki so soglašali z izvzemom nekaterih parcel iz javnega dobra na obmo~ju ob-~ine Podlehnik, ob koncu pa so se strinjali s povišanjem cene za odvoz komunalnih odpadkov v ob~ini za 36 odstotkov. M. Ozmec OD TOD IN TAM TRNOVSKA VAS / Vabilo na koline Osnovnošolci trnovskovaške osnovne šole so se v teh dneh v okviru svojega projektnega dela, ki so se ga lotili pod vodstvom Hilde Murko, ukvarjali s kolinami. Navade ob tem velikem kme~kem "prazniku", jedi, pesmi, ki so se pele ob tem dogodku, in druge ugotovitve bodo predstavili krajanom v petek, 23. februarja, ob 11. uri v domu krajanov. (Ur) PTUJ / Projektna delavnica na OŠ O. Meglit V osnovni {oli O. Megli~ so v okviru leto{njega ku-rentovanja organizirali projektno delavnico, v okviru katere so pri pouku likovne vzgoje, gospodinjstva, ra~unalni{tva na razredni stopnji in v oddelkih podaljšanega bivanja ter v delavnicah spoznavali etnografske pustne like, obi~aje in jedi. Pri tem so jim pomagali tudi gostje iz ob~ine Dornava, u~enci osnovne {ole dr. Ljudevita Pivka, star{i, mentorji in u~itelji. Nastali so {tevilni izdelki, ki jih bodo javnosti predstavili v petek, 23. februarja, ob 10.30 uri, ko bodo v prostorih šole odprli tudi priložnostno razstavo. Ob tej priložnosti se jim bodo pridružili tudi u~enci osnovne šole Markovci z mentorji in jim predstavili tradicionalne pustne like s Ptujskega polja. Na koncu se bodo vsi skupaj zavrteli na plesu v maskah v karnevalskem šotoru. (MG) PTUJ / OŠ ljudski vrt odprta tudi v počitnicah Na osnovni šoli Ljudski vrt bodo tudi v zimskih po-~itnicah poskrbeli za varstvo u~encev od 1. do 3. raz- reda. Ti bodo lahko v šoli vsak dan od ponedeljka do petka med 7.30 in 12.30 uro. Zanje bodo pripravili razli~ne po~itniške delavnice. PTUJ / Čebelarji o medenem delu Zveza ~ebelarskih društev Ptuj, ki ji predseduje Ivan Vojsk, bo svoje lanskoletne in letošnje aktivnosti postavila pod drobnogled na letnem ob~nem zboru, ki bo potekal v petek, 23. februarja, ob 17. uri v dvorani okrep~evalnice Gastro v Ptuju. Dogovorili se bodo o predavanjih za ~ebelarje, zaslužnim ~lanom pa izro~ili odli~ja Antona Janše. (-OM) MARKOVCI / Slikarski ex tempore Ob~ina Markovci je v sodelovanju z OŠ Markovci od ponedeljka, 19. februarja, gostitelj 3. mednarodnega slikarskega ex tempora na temo fašenk, na katerem bo do sobote ustvarjalo ve~ kot 60 slikarjev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Sklepna slovesnost z otvoritvijo razstave in podelitvijo vabljivih nagrad bo v soboto, 24. februarja, ob 17. uri najprej v šolski avli, nato pa še v avli nove ob~inske stavbe. Razstavljena dela bodo na ogled do 1. aprila. (-OM) DORNAVA / Poskrbeli za pustno vzdušje Tradicionalna pustna povorka 6. fašenk po dor-navsko se bo pri~ela v ponedeljek, 26. februarja, ob 14. uri pri gasilskem domu v Mezgovcih in nato nadaljevala obhod proti vaški dvorani v Dornavi, kjer bo pogostitev mask, nagrajevanje in pustno rajanje. Še vedno se lahko prijavijo vsi tisti, ki bi radi sodelovali v povorki. (MS) PTUJ / VIKTORINOV VEČER Z DR. ALEŠEM GAČNIKOM Maskiranje vteraj, danes, jutri V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju bo na pustni petek, 23. februarja, ob 19. uri gost Viktorinovih večerov etnolog dr. Aleš Gačnik iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Predaval bo o Planetu mask - maskiranju včeraj, danes in jutri. Za glasbene utrinke bodo poskrbeli muzikanti in pevci Folklornega društva Lancova vas. Predavatelj dr. Aleš Gacnik, po rodu Mariborčan, živi in ustvarja na Ptuju. Sprva je bil zaposlen kot kustos etnolog v Pokrajinskem muzeju Ptuj, od leta 1998 pa kot raziskovalec in razvijalec v Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani etnolog in sociolog kulture. Leta 1995 je končal podiplomski študij muzeologi-je na Unescovi Mednarodni poletni šoli muzeologije (ISSOM, Masaryk University) v Brnu na Češkem. Leta 2000 je doktoriral na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Človek z masko kot predmet etnološke muzeologije. Ukvarja se z različnimi raziskavami slovenske dediščine (z metodologijo raziskovanja vina, s fenomenom zbirateljstva in privatnimi zbiralci, z maskami in karnevali, s projektiranjem muzejev in prireditev, povezanih s kulturno dediš~ino, z na~r-tovanjem razvoja itn.), posebno pozornost pa posve~a študiju metodologije varovanja, raziskovanja in predstavljanja dedi-š~ine ter vklju~evanju le—te v razli~ne aplikacije in še zlasti v razvoj. Cas pusta je, ~as, ki vsem tistim, ki živijo na Ptuju in v njegovi okolici, pomeni veliko, saj je bogata dediš~ina pustnih likov in skupin najbolj naša, nam je najbolj pri srcu, na katero smo lahko upravi~eno ponosni. In prav zato, da bi ~as pustnih nor~ij razumeli še celoviteje, bo etnolog dr. Aleš Ga~nik z diapozitivi predaval o maskah in maskiranju. Nenehno spremin-jajo~a se kultura mask in mas-kiranja je postala predavateljev najljubši in nikoli iz~rpljiv raziskovalni motiv stalnica od leta 1984 vse do danes. Številni raziskovalci so enotnega mnenja, da sodi preu~eva-nje mask med najpomembnejše fenomene pri razumevanju razvoja razli~nih civilizacij sveta. Zato bo pustno obarvano predavanje gosta tokratnih Viktorino-vih ve~erov odli~na priložnost, da se nekoliko podrobneje seznanimo z maskiranjem v~eraj, danes in jutri. Vljudno vabljeni! Borut Fekonja LOVRENC / DRUGO OCENJEVANJE VINA Z BRAJD IN KLOBAS Da bomo jedli in pili slajše V organizaciji turističnega društva občine Kidričevo so ob koncu prejšnjega tedna v Lovrencu pripravili že drugi izbor šampiona vin z domačih brajd, ki so mu letos dodali še izbor šampiona domačih klobas. Že v petek in soboto, 16. in 17. februarja, so v gostišče Zupanič - Pri lipi prinašali vzorce domačih vin in klobas, ki sta jih pokusili in ocenjevali posebni strokovni komisiji. V nedeljo popoldne pa so v prosvetni dvorani pripravili še javno degustacijo, kjer so domača vina in klobase lahko pokušali in ocenjevali tudi obiskovalci, nato pa razglasili najboljše. Vina z domačih brajd je ocenjevala komisija, ki ji je predsedoval znan vinogradnik Konrad Janžekovič, v njej pa sta sodelovala še Miran Reberc in Edi Hojnik. Izdelke domačih kolin pa je ocenjevala komisija, ki jo je vodil Stanko Cartl iz Srednje živilske šole, sodelovala pa sta še ing. živilske tehnologije Branka Vezjak ter mesar Vlado Pignar. Obe komisiji sta po oceni sestavili zapisnik, ki ga je prejel vsak sodelujoči. Vinogradnik Konrad Janže-kovič je ob proglasitvi najboljših povedal, da so bili nad degusta-cijo 34 vzorcev vin z domačih brajd prijetno presenečeni, saj je bil lanski letnik izjemen in da tako dobre pijače z domačih brajd še dolgo ne bomo pili. Pri ocenjevanju so sledili osnovnemu cilju, sortnosti in značilnostim vin z brajd, kot so kvinton, gemaj, izabela, jurka itd. Med napakami so zasledili predvsem nepravilnosti pri kletarjenju, zaradi manjše vsebnosti kisline je bilo tudi nekaj oksidacije, ker so nekateri premalo žveplali. Si- Pokal za šampiona vina z domačih brajd Antonu Dolencu cer pa so vsi vzorci po kvaliteti presegali predlanski letnik, količinsko pa ne, ker so jih lani degustirali več kot 60. V veliki dilemi so bili predvsem pri določitvi šampiona, saj je bila izbira med petimi najboljšimi zelo težka. Zato je ob koncu dejal: "Le eden je prvi, vsi ostali pa ste drugi, zato vam vsem čestitam!" Po temeljiti presoji so za šam- preveč posušene, nekatere preveč, druge pa premalo začinjene. Za šampiona so soglasno proglasili domačo suho salamo Janeza Celofige iz Spodnjih Jablan, obiskovalci pa so za najboljšo izbrali suho domačo klobaso Mateje Korošec iz Lovrenca na Dravskem polju. Oba prvaka sta prejela velike pokale in priznanji. Najboljšim in seveda tudi organizatorjem je čestital tudi župan občine Kidričevo Alojz Sprah ter bil prepričan, da bodo tovrstno ocenjevanje ohranili tudi v bodoče. Za to je več razlogov, za- Vzorce vina z brajd, doma~ih klobas in salam so lahko poku-{ali in ocenjevali tudi {tevilni obiskovalci gotovo pa vpliva na dvig kvalitete domačih vin in klobas ter obenem skrbi tudi za njihovo promocijo. Po svečani razglasitvi so prireditev domače zabavno obarvali še člani ansambla Idila iz Cir-kovc, aktiv podeželskih žena in deklet Lovrenc, pevski kvintet iz Grajene ter ljudski pevci iz Cirkovc. M. Ozmec Janez Čelofiga je prejel pokal kot šampion domačih klobas piona brajdešnic proglasili vino Antona Dolenca iz Lovrenca 37 d, po oceni obiskovalcev pa je imel najboljše vino Franc Ca-futa iz Zgornjih Jablan 18. Obema je predsednik turističnega društva občine Kidričevo Boris Urbančič izročil pokala in priznanji. Precej težko nalogo je imela tudi gurmanska komisija, saj je ocenjevala 27 vzorcev domačih suhomesnatih izdelkov -klobas in salam. Predsednik komisije Stanko Cartl je povedal, da so ocenjevali videz, barvo, vonj in okus vsakega izdelka. V glavnem so bili z vsemi vzorci zadovoljni, saj so izločili le enega. Med napakami je opozoril na neenakomerno razmerje med mleto mesno in mišično maso ter slanino, nekatere klobase so bile preveč dimljene, nekatere SVETA TROJICA / OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV Zadonela je ljudska pesem V Kulturnem domu pri Sveti Trojici je bilo v petek območno srečanje ljudskih pevcev in pevk občin Lenart, Cerkve-njak in Sveta Ana v organizaciji območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Lenart in Kulturnega društva Trojica od Svete Trojice. Pevcem je prisluhnil strokovni svetovalec za ljudsko petje iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Drago Kunej, srečanja pa je obiskal tudi lenarški podžupan Franc Krivec. Dober obisk, kljub manjšemu številu skupin, pa je pokazal, da ima ljudska pesem v tem delu Slovenskih goric še veliko ljubiteljev. pevke KD Sveta Trojica. Oboji so na oder trojiškega kulturnega doma z izvedbo izbranih pesmi vnesli več dinamike, s tradicionalnimi oblačili pa ne le obogatili nastop, pač pa tudi dokazali prizadevanja po ohranjanju ljudskega izročila tudi na ta način. ak PTUJ / MEDNARODNI PROJEKT VOJSKA VOJSKI Obisk častnikov garde iz Kolorada V okviru mednarodnega projekta Vojska vojski so bili v ponedeljek, 19. februarja, na obisku v Ptuju trije častniki nacionalne garde iz Kolorada v Združenih državah Amerike: vodja mednarodnega programa Vojska vojski za Slovenijo polkovnik Charles V. Guy, major Michael Willis in višji narednik Richard Green. Po prisrčnem sprejemu sredi poldneva v ptujski vojašnici so jih gostitelji iz Združenja slovenskih častnikov popeljali na ogled ptujskega gradu in muzejskih znamenitosti. Ob 14. uri jih je v Mestni hiši sprejel župan mestne občine Miroslav Luci ter bil vesel pomembnega obiska, saj izraža prijateljstvo obeh vojska tudi po letu 1990. Po županovih besedah pričakujemo od projekta Vojska vojski pomem- bne izkušnje in tudi pomoč, saj vlaga Slovenija velike napore za pridružitev paktu Nato in Evropski uniji. Polkovnik Charles V. Guy se je v imenu vseh treh častnikov zahvalil za možnost, da so lahko spoznali lepote Ptuja, in poudaril, da niso prišli le kot vojaški častniki, ampak tudi kot državljani ZDA. Zelo velik vtis je nanje naredil ogled ptujskega gradu in muzejskih znamenitosti, pri Visoki častniki iz ZDA pred Mestno hišo. Foto: M. Ozmec NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Ljudske pevke od Sv. Trojice Na odru kulturnega doma pri Sveti Trojici se je zvrstilo pet skupin ljudskih pevcev in pevk, vsaka s tremi pesmimi. Srečanje so odprli ljudski pevci iz Cerkvenjaka pod vodstvom Janeza Firbasa, zatem so zapele ljudske pevke Kulturnega društva Ivan Cankar iz Jurov-skega Dola, ljudske pevke Prostovoljnega gasilskega društva iz Oseka pod vodstvom Hilde Kukovec, ljudski pevci iz Svete Ane pod vodstvom Mirana Jauka, sklenile pa so ga domačinke, ljudske pevke Kultur- nega društva od Svete Trojice pod vodstvom Ide Sauperl. Slednje so med občinstvom požele buče aplavz, zlasti po pesmi En šušter me vpraša. Dragu Kuneju, strokovnemu svetovalcu za ljudsko petje, so se v spomin najbolj vtisnile skupine, ki skušajo v skladu z izročilom predstaviti svoj program tako po načinu izvajanja in kot izboru pesmi. Kot je povedal, sta bili v petek pri Sveti Trojici takšni dve: ljudski pevci od Svete Ane in domačinke, ljudske Pustne prireditve na Ptujskem se bližajo vrhuncu. Največ jih bo od sobote do torka, ko se bo pust za letos poslovil. Začetek letošnjih 41. pustnih prireditev na Ptuju je bil več kot uspešen. Četrto srečanje značilnih pustnih likov in mask Slovenije je na ptujske ulice in trge privabilo okrog 15 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Med njimi je bilo tudi nekaj tujcev, predvsem Italijanov in Angležev. Spet se je pokazalo, kako "bosi" smo pri turističnih edicijah: o kurentovanju in o letošnje programu v angleščini, nemšči- ni in italijanščini ni nobene. Pa si kurentovanje kot najstarejša ptujska prireditev zasluži vsaj drobno knjižico z opisom vseh Sveta Trojica je znana po bogatem kulturnozgodovinskem izročilu. Med njenimi znamenitostmi je tudi cerkev. Foto: Črtomir Goznik pustnih skupin, ki na njem že tradicionalno sodelujejo, vanjo pa bi vsako leto na novo vlagali le lističe s programi. Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje, ki je včeraj praznovalo 10-letnico izhajanja, je prejela Cirila Purg iz Lesja 21 a, 2322 Majšperk. Čestitamo. Oseba, po kateri smo spraševali, je bil Rudolf Maister. Nagrajenka bo nagrado prevzela na sedežu podjetja Ptujske vedute na ptujskem gradu. Njihov telefon je 778-8781. Še vedno nas naša pot vodi po območju VTC 13. Med hribčki in skrbno obdelanimi dolinami leži Sveta Trojica, kraj, znan po bogatem kulturnozgodovinskem izročilu. Svoje ime čemer je posebej pohvalil odlično vodenje v angleškem jeziku. Kot vojaški predstavniki zelo spoštujejo slovensko vojsko, cenijo ljudi, ki spoštujejo demokracijo, za osrednji cilj njihovega obiska v Sloveniji pa je označil izmenjavo različnih informacij in izkušenj med vojaki in starešinami obeh vojska. Za dobrodošlico in sprejem sta se županu Miroslavu Luciju in Mestni občini Ptuj zahvalila sekretar Združenja slovenskih častnikov Janko Ljubic ter predsednik območnega združenja slovenskih častnikov v Ptuju Darko Skok. Gostom iz nacionalne garde Kolorada pa so zatem razka-zali še ptujsko vinsko klet. Po skupnem kosilu so ob 17.30 v ptujski vojašnici predavali 45 častnikom in podčastnikom ptujskega območnega združenja o pojmu in načelu logistike v nacionalni gardi. Predavanje je sodilo v okvir vojaškega strokovnega usposabljanja, ki ga je Združenje slovenskih častnikov pripravilo ob pomoči Generalštaba Slovenske vojske in Centra vojaških šol Slovenije. Zvečer pa je za visoke ameriške častnike v Herberštaj-novi kleti pripravil sprejem še župan občine Juršinci Alojz Ka-ucic ter se z visokimi gosti zadržal v prijetnem pogovoru. M. Ozmec je dobil po cerkvi, posvečeni sveti Trojici, ki velja za baročno mojstrovino, zgrajena pa je na griču Porčki vrh. Sveta Trojica je znana tudi po bogatem kulturnem življenju in ustvarjanju. Tukaj je živel in delal od leta 1907 do leta 1914 Alojz Kraigher, zdravnik in naturalistični pisatelj, pri katerem je bil od začetka novembra 1910 do pozne pomladi 1911 v gosteh znani slovenski dramatik in pisatelj. Vprašujemo, kateri. Nagrada za pravilen odgovor, ki ga v uredništvu Tednika, Raiče-va ulica 6, 2250 Ptuj, pričakujemo do 2. marca, sta buteljka kurentovega vina in nova majica s podobo ptujskega kuren-tovanja, darilo ptujskega TIC oziroma GIZ Poetovio Vivat. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri znani slovenski dramatik in pisatelj je bil v gosteh pri Alojzu Kraigherju pri Sv. Trojici? Ime in priimek: Naslov: REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE NA LOKALNI RAVNI PO NAČELU TRAJNOSTI Skrb za iivllenlsko okolje če hočemo spremeniti svoj odnos do okolja, moramo najprej preveriti svoje vrednote in spremeniti svoje vedenje. Razvijati in pospe{evati moramo tiste vrednote, ki podpirajo eti~na ravnanja, prepre~evati pa tiste, ki niso v skladu s temi vrednotami. Spreminjanje odnosa in ravnanja ljudi pa zahteva prave informacije. Nadaljevanje iz prejšnje številke NALOGE IN UKREPI LOKALNE SKUPNOSTI Naloge: Na občinskem oz. lokalnem nivoju je potrebno pripraviti na-~rte, kako ljudi motivirati, vzgojiti in izobraziti, da bo okoljskih problemov čim manj. Čeprav je okoljska vzgoja vključena v izobraževanje otrok in mladine v šolah, bi ta v povezovanju z lokalno oblastjo lahko dosegla višji in kakovostnejši nivo. V tem smislu je potrebno tudi izobraževanje odraslih. Lokalna oblast ima na voljo dovolj načinov za realizacijo teh nalog, za ta proces bo potrebno zagotoviti dovolj podpore. Pomembna sestavina tega procesa je informiranje, izmenjava znanja, informacij itd. Prav tako mora lokalna uprava postati popolnoma enakopraven partner z drugimi subjekti, kadar gre za odločitve o strategiji, projektih in planih, ki direktno zadevajo njo, njeno okolje in vire. Pri tem pa mora biti popolnoma enakopraven partner tudi lokalna skupnost s svojimi argumenti, zahtevami in hotenji. Lokalna uprava in skupnost morata imeti moč, da lahko odigrata svojo vlogo v skrbi za okolje. Oba dejavnika se morata vedno in v vsakem trenutku upreti pritiskom, grožnjam in vsiljevanjem. Ukrepi: - uveljaviti ekološki pristop v načrtovanju varstva okolja, - dosledno izvajanje in spoštovanje odlokov ter predpisov, ki se nanašajo na področje varstva okolja, - lokalna oblast mora postati učinkovitejša pri zavzemanju za okolje, - z večjo intenzivnostjo reševati problematiko divjih odlagališč in sanacijo opuščenih gramoznic, - dosledno izvajanje občinskih odlokov in s tem tudi sankcioniranje, - sprejem strategije in planov za optimalno rabo kmetijskih zemljišč, - vodenje kontrole uporabe umetnih gnojil in pesticidov zaradi dejstva, ker je naše okolje področje varovane cone pitne vode, - potrebno je vzpodbujati biološko kmetovanje, - varovati genske vire, kar je pogoj za varovanje biološke raznovrstnosti, - pripraviti inventuro gozdnih virov, - ohranjevanje vodnih vrst in ekosistemov, - izboljšati je potrebno bazo informacij in povečati zavest ja- vnosti o vodnem ciklu in o potrebi po boljšem gospodarjenju z vodo, - lokalna oblast mora zagotoviti sprotno spremljanje in analize onesnaženosti voda in okolja, opozarjati na krivce in izvajati sankcioniranje, - vztrajanje na ločenem zbiranju odpadkov, - nadaljevanje izgradnje ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, - izgradnja ekoloških otokov za zbiranje nevarnih tekočin, - začeti priprave za izgradnjo plinskega omrežja, - potrebno je več sodelovanja z javnimi zavodi glede varstva okolja v okviru občine (vrtci, osnovne šole), - vzpodbujanje in podpora konkretnih akcij za varstvo okolja, - zaščititi naravne predele občine v obliki krajinskega parka, - lokalna oblast in skupnost si morata zagotoviti večjo možnost kontrole subjektov, ki v okolju pomenijo neposredno in posredno nevarnost onesnaževanja in ogrožanja. Občine so najprimernejša pot, po kateri ljudje lahko in morajo izražati svoje interese in tudi ukrepajo, da bi ustvarili varno zasnovano trajnostno družbo. Ljudje, ki se v lastnih skupnostih organizirajo, da bi delali za trajnost, so lahko učinkovita sila ne glede na to, ali je njihova skupnost revna, bogata, predmestna, mestna ali podeželska. Za dosego teh ciljev moramo v lokalni skupnosti sprejeti kar nekaj ukrepov: SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Prodor sposobnih V hrvaškem Zlatarju, mestecu v krapinsko-zagorski županiji, so imeli pred nekaj dnevi veliko slavje. V tovarni slovenjegraškega Preventa (ki je skupna naložba še z nekim dalmatinskim podjetjem) so, kot poroča Večer, odprli nov proizvodni obrat za izdelovanje sedežnih prevlek za avtomobilsko industrijo. Župan Zlatarja je izjavil, da so na njihovem območju s Preventom končno dobili partnerja, ki poleg vsega drugega prinaša tudi nove zaposlitve. Decembra lani, ko je začel proizvodnjo, je Prevent v Zlatarju zaposloval 49 delavcev, zdaj pa v njem dela že 200 ljudi. Nova zaposlitev se že letos obeta še 50 delavcem ... RUŠENJE STEREOTIPOV Prevent tako pravzaprav samo nadaljuje zgodbo, ki je bila zadnjih deset let tako značilna zanj. Iz leta v leto povečuje proizvodne zmogljivosti in širi obseg proizvodnje. V Sloveniji se je uvrstil med redka podjetja, ki so vsako leto - kljub siceršnji visoki brezposelnosti - v desetinah in stotinah povečevala število na novo zaposlenih delavcev in hkrati maksimalno poskrbela za racionalno delovanje že zaposlenih. Povsem nazorno je pokazal in dokazal, da ključ za uspešnejše poslovanje ni zgolj v odpuščanju delavcev, ampak predvsem v širitvi proizvodnje in domišljeni politiki starega in novega zaposlovanja. Medtem ko so mnogi (tudi v slovenski avtomobilski industriji) pod pretvezo "racionalizacije" proizvodnje zgolj zoževali svoj obseg poslov, se je Prevent odločal za širitev, za dolgoročno povezovanje z najbolj znanimi (in tudi najzahtevnejšimi) avtomobilskimi proizvajalci v Evropi. Prevent je s svojim ravnanjem porušil kar nekaj slovenskih stereotipov in "resnic" v zvezi s prodiranjem na evropske trge in sploh glede perspektive posameznih domnevno "neperspektivnih" dejavnosti in gospodarskih panog na Slovenskem. Dokazal je, da je lahko še kako uspešna in donosna tudi (sicer že kar na splošno odpisana) tekstilna industrija, da je v Evropi (če gre za res kvalitetnega in prodornega proizvajalca) mogoče hkrati sodelovati tudi z različnimi velikimi proizvodnimi združbami, ki so si sicer med seboj konkurenčne. Prevent je bil v zadnjih letih med prvimi v Sloveniji, ki so svoje proizvodne obrate odpirali tudi zunaj svojih ozkih lokalnih meja - na drugih območjih Slovenije in v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Njihove ambicije pa segajo tudi v Azijo in Latinsko Ameriko. Prevent je v zadnjih letih postal največji proizvajalec avtomobilskih sedežnih prevlek in je v tesni poslovni navezi z avtomobilskimi koncerni Volkswagen, BMW, Renault, Peugeot, Citroen in Ford. Kar 97 odstotkov svoje proizvodnje izvozi. Nedavno je prvi človek Preventa, predsednik njegove up- rave Jože Kozmus, v pogovoru za revijo Manager zelo preprosto (in nazorno) razložil poslovno filozofijo tega uspešnega podjetja: "Pri slehernem kupcu, ki ga dobimo, hočemo biti in poskušamo biti najboljši. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da se to splača. Tako se širi obseg poslovanja. S kakovostjo v tehničnem pogledu, prilagodljivostjo, servisom, ki ga zagotavljamo kupcu, s tem, da poskušamo prehiteti njegove želje in premagati tudi morebitne probleme, ki jih ima v zvezi z našimi izdelki, poskušamo postati za kupca čim bolj nepogrešljivi partner. To je načelo, po katerem delamo. Z izdelkom, ki ga dobavljamo, morajo imeti kupec in njegovi sodelavci čim manj dela ... Krog dobaviteljev avtomobilski industriji se nenehno oži. Ta proces se je začel že pred leti. Zdaj jo samo še ostrejši in zahtevnejši. Avtomobilska industrija gradi partnerski odnos samo z najboljšimi. To pa pomeni, da se najboljšim obseg proizvodnje povečuje, slabši pa odpadajo. Prevent za zdaj ostaja med najboljšimi ... " ZNAK ZA PREPLAH Kozmus ni posebej omenil, da je bil Prevent pred nekaj leti v Volkswagnu proglašen za najboljšega dobavitelja med številnimi poslovnimi partnerji in kooperanti. Toda to je treba vedeti, ker tudi to govori o njegovi solidnosti in ugleda. Zato ni čudno, da Jože Kozmus na vprašanje o prihodno- - potrebno je vzpostaviti učinkovit nadzor nad lastnimi zadevami, z zajamčenim dostopom do virov in pravičnim deležem pri njihovem upravljanju, - lokalna skupnost mora imeti pravico pri odločitvah, - potrebna sta vzgoja in izobraževanje vseh starostnih skupin prebivalcev, - lokalne skupnosti morajo biti sposobne, da zadostijo osnovne potrebe, hkrati pa morajo ohraniti svoje okolje, - krajevna uprava, skupnosti, gospodarstvo in druge interesne skupine morajo postati enakopraven partner z osrednjo vlado, kadar gre za odločitve o strategiji, planih in projektih, ki neposredno zadevajo nje, njihovo okolje in vire, - lokalne oblasti morajo aktivirati v svojem okolju znanje in posameznike, ki lahko in želijo pomagati v reševanju problemov okolja. Skrb za okolje v najširšem pomenu besede postaja vse pomembnejši človekov dejavnik. Na žalost je za veliko stvari že prepozno in tako moramo danes reševati, kar se da rešiti. Pomembno je, da v prihodnje ne bomo delali napak. Nam bo uspelo? Slavko Feguš ODPRTO PISMO ZA JAVNOST Občina Kidričevo - preteklo, sedanje in bodoče okolje onesnaževanja Da je Dravsko polje, še posebno prostor občine Kidričevo, obremenjen s takšnimi ali drugačnimi polutanti in kontaminanti tako iz preteklosti kot tudi iz sedanjosti, je znano vsem, čeprav si marsikdo pridno zakriva oči pred tem dejstvom. Tako je to devastirano okolje postalo zelo zanimivo za stare in nove potencialne uničevalce tega sicer občutljivega življenjskega okolja. Čeprav je Dravsko polje s strani Ministrstva za okolje in prostor opredeljeno kot del države, ki ima poseben status, predvsem v smislu rezervoarja pitne vode, pa se tu načrtujejo projekti, ki se milo rečeno posmehujejo vsaki logiki pravilnega ravnanja z okolje. Uresničevanje projektov v tem okolju, ki imajo takšno ali drugačno strokovno, politično, lobisti-čno in nenazadnje tudi privatno osnovno, pomeni popolno izničenje ene od največjih pravic človeka, to je pravica do zdravega in kvalitetnega življenja. Javnosti je znano, da se na področju občine Kidričevo načrtuje izgradnja objekta termične obdelave odpadkov in pripadajočega odlagališča odpadkov po sežigu. Ponudnik lokacije Talum projekt načrtuje s pomočjo MOP in Konzorcija občin za SV Slovenijo, ki naj bi zagotavljale odpadke za načrtovano sežigalnico. Res je v strateških usmeritvah MOP kot ena od možnosti ravnanja z odpadki tudi njihovo sežiganje, res pa je tudi, da to isto ministrstvo po- CERTUS Avtobusni promet Maribor, d.d. Potniški promet Ptuj AVTOBUSNI PREVOZI V NEDELJO, 25. februarja Ura odhoda Relacija 12.50 Središče ob Dravi - Ormož - Gorišnica - Ptuj 13.10 Turški Vrh - Drenovec - Muretinci - Ptuj 13.10 Paradiž - Cirkulane - Borl - Ptuj 13.10 Velika Varnica - Leskovec - Videm - Ptuj 13.00 Žetale - Podlehnik - Lancova vas - Ptuj 13.00 Stoperce - Majšperk - Lovrenc - Kidričevo - Ptuj 13.00 Maribor - Zlatoličje - Ptuj 12.50 Lenart - Sv. Trojica - Trnovska vas - Destrnik - Jiršovci - Ptuj 13.00 Slavšina - Vitomarci - Trnovska vas - Podvinci - Ptuj 13.00 Mala Nedelja - Grabšinski Breg - Juršinci - Ptuj 13.00 Sv. Tomaž - Savci - Polenšak - Dornava - Ptuj Avtobusi bodo pobirali potnike na avtobusnih postajališčih po navedenih trasah. Povratki avtobusov bodo po 16.00 uri z avtobusne postaje Ptuj. Potniki bodo imeli 50 % popust. sti podjetja in trdnosti poslovnih povezav z evropskimi invetovnimi koncerti pravi: "Mi nismo nikoli računali, da bi odpadli. Nevarnost je zelo relativen pojem. Mislim, da dobri dobavitelj, ki imajo primerne cene in kakovost in so dovolj prožni, niso v veliki nevarnosti. Kupec bo pri takih vztrajal. Iskanje novega partnerja zahteva preveč dodatnega napora, ki ne prinaša sorazmerno boljših rezultatov. Nasprotno pa je tudi res. Dobavitelja, ki kupcu povzroča kakšrnekoli težave, se bo ta skušal čim prej odkrižati. Edino jamstvo za varnost je torej biti med dobavitelji tisti, ki pridobiva naročila. Če podjetje začne izgubljati naročila in manjšati obseg poslovanja, je treba biti plat zvona - s podjetjem je nekaj močno narobe ..." Prevent je trenutno vzorec ene izmed najuspešnejših (in še vedno rastočih) slovenskih poslovnih zvez na področju evropske in svetovne avtomobilske industrije. Toda v Sloveniji so bile v zadnjih desetletjih vzpostavljene tudi številne druge oblike sodelovanja z avtomobilskimi proizvajalci. Kakšna je trenutno globalna slika? Pričakovati bi bilo, da se bo država veliko širše ukvarjale s tem vprašanjem. Tako pa smo ne- davno lahko poslušali zelo obtožujoče izjave prvega človeka francoskega Revoza iz Novega mesta na račun brezbrižnosti in domnevno nepojmljive nezainteresiranosti slovenske vlade za razvoj in usodo tega pomembnega avtomobilskega proizvajalca, ki že nekaj let zaseda prvo mesto med največjimi slovenskimi izvozniki. Pred časom je bilo hkrati slišati tudi očitke nekaterih slovenskih proizvajalcev, da jih Revoz iz nerazumljivih razlogov izključuje iz svoje mreže kooperantov. Vsekakor več kot dovolj razlogov za tehten premislek o tem, kaj je Sloveniji storiti, da bi zadržala (in pridobila nove) pozicije na področju avtomobilske industrije, ki povsod po svetu velja za eno izmed najbolj prestižnih. Nekaj se vendarle premika in na to v najnovejši številki Gospodarskega vestnika opozarja tudi prof. dr. Mogomir Kovač: "Slovenija pomeni neznaten del svetovne avtomobilske pogače. Pa vendar imamo vse, kar imajo tudi veliki, če povzamemo Renaultov reklamni oglas pred nekaj leti. Tu je uspešna proizvodnja avtomobilov enega vodilnih svetovnih izdelovalcev (Revoz), imamo uspešno spremljajočo industrijo (Prevent) in prodajno mrežo na leg sežiganja ni ponudilo še kakšne druge alternativne možnosti. Tako MOP kot Svet konzorcija občin SV Slovenije postavlja sežiganje kot edino možnost reševanja problematike odpadkov. Stvar je toliko bolj šokantna, da akterji sežigalnice zahtevajo od nasprotnikov projekta, to je večine prebivalcev občine Kidričevo, da sami ponudijo alternativno rešitev, kot da odpadke ustvarjamo samo mi. Občinski odbor Zeleni Kidričevo menimo, da sta tako MOP kot Konzorcij samo objekta manipulacij in pritiskov Taluma, ki je ponudnik lokacije in plačnik vseh stroškov, ki jih zahteva obveza, da le ta-pripravi vse potrebno za projekt sežigalnice. Tu se postavlja vprašanje, ali MOP in Konzorcij res nista sposobna ponuditi drugih možnosti ali pa so v ozadju interesi, ki javnosti niso znani ali ne smejo biti znani. Svoje mnenje o postavitvi sežigalnice so prebivalci občine Kidričevo jasno izrazili - sicer na svetovalnem referendumu - 14. januarja 2001. Kljub temu pa je za nekatere jasno izražena volja ljudi samo ničvredna številka na papirju, ki ne obvezuje nikogar. Tu mislimo na že omenjene akterje izgradnje sežigalnice. Najbž se nekateri ne zavedajo, da okolj-sko ozaveščanje ljudi vedno bolj raste in tako postaja odgovornim pri reševanju ta problematika trn v peti. Problem reševanja težav z odpadki je v tem trenutku v naši državi samo sprotno gašenje požara, kar je posledica nedorečene strategije. Javnost bo mogoče nekoliko bolje razumela položaj ljudi in stanje okolja v občini Kidričevo, če povemo, da bo v tem okolju Talum v bodoče proizvajal 50 % več aluminija, da v tem okolju MORS načrtuje veliko vojašnico, prav tako se načrtuje izgradnja velike asfaltne baze. Prepričano smo, da v ozadju čaka še nekaj potencialnih onesnaževalcev tega okolja. Kljub temu smo prepričani, da med nami ni nikogar, ki ga ne veseli razvoj, nova delovna mesta in napredek, ki dajejo kvaliteti življenja nove dimenzije. Smo pa proti izsiljevanju, pritiskom in manipulacijam. V občini Kidričevo pričakujemo jasne odgovore, saj je to edina pot, da se preprečijo nadaljnja zaostrovanja. Občinski odbor Zelenih Kidričevo domačem trgu (Autocommerce) In imamo kajpak tudi neuspešno zgodbo mariborskega Tama, ki v marsičem simbolizira ne zgolj razvoj slovenskega Detroita po II. svetovni vojni, temveč tudi vse probleme podjetniške transformacije velikih socialističnih kon-cernov v začetku devetdeset let. Seveda obstaja več analiz, zakaj se je to zgodilo, od napačnih strateških odločitev že pred petnajstimi leti, slabo vodene finančne politike v začetku devetdesetih let do napačnih odločitev glede proizvodnje in prodaje v devetdesetih. .. Del stečajne zapuščine Tema je končal v rokah Slovenske razvojne družbe, ki je po nekaj letih prvič začela sestavljati kocke. Zgodba o mogočem prihodu bavarske tovarne BMW je sicer razkrila naše slabosti pri možnem sklepanju velikih poslov na državni, lokalni in podjetniški, hkrati pa je napovedala novega podjetniškega duha iskanja rešitev. In to je za začetek ključni preobrat v desetletni agoniji mariborskega Tama ... Čeprav ne poznam poslovnih načrtov, ki spremljajo napovedano oživitev avtomobilske industrije v Mariboru, so novice spodbudne ... " Jak Koprive H CO O z Di D ■e] > O Q t—^ CO ■iS z m O Z t—^ >N Q z H CO O -J U co w z ii < >co CO H u z -J O o Si •T3 cd "O •Ť3 S3 o O '3 as O •T3 s o S2 os eu M O .(D a s o ï> a CTÍ N jš JŽ o a ^ T:! >N CU JO o •T3 •C o O . ^ o a a os CC •T3 -a C« CÍ CU « a es n a N 's? os 3 a D > D S3 N rt 0) >o '13 ii > o as a . 0) .d ^ !3 I? ^ iS » a -i^-Ta ■ -H O ^ -"C« JS 3- -H JO S3 ;» os „r^ o S -H D ■;> 'J^ D ly^íáS , s >3 a a a c^ tu CÍ JO (U O ^ 2 ,(u a (^cj o o i: S -TŽ 3 CD •T3 ;> t:! ^ o S2 . îiŒ § ™ s o a 9 iï t^ o ■ ^ i3 o "V ri, rtcdrt ^ i! i; ^ ^ 13 b . a ^ iS r^a Jž ^ -s ^ o N m -iî eu - JD o 00 o o o CN < >U m > ać. < CQ CN CN > O < LO LO oo ci oo LO oo oo .K C « C C il^ ii "(S o « o a as •T3 s « M Í3 cd a — <5 hJ M O CC . CC C« 0) a s •C o CC 0) > s: iS a o fi as •T3 < o hJ s ia M •C >í!á .tá o c^ 'iš m a as a •T3 '(3 O (U 0) o >o '(3 s O o S o a o .C M o CC CC Q as >o > o .C •T3 O c^ CJ o M m M 15 e^ O a « •C •T3 o t-l sa es £3 (U 0) o t» 13 p u CJ CC 12 . m '(3 o jI >ÍJ 15 a M »rt o > 1» > s o m JO ^ C ti "(3 o a > LU U > QÍ < N o C* C ^ oO N O s i Š P 0 D 1 H M K N ^ H n a M O 1? s a 3 (TO -ss d i on s ss t t r C s i v r » •a t s i v 1 s s » p s o ri s » p ' i r M s v 0 s 1 i ' s i r s ■ u p 1 e C ?r o - M C PO pi ■r. ci. ■ C s s Vz- s : g oo s i o t s t. IEI g s s PS ■ ~ Si a o e s s o o Cl. gi o 1 s s C D. ÎU B o s k 1 o gi s 1 t", e i: t S g s »o s .1 o a> o< p. 1 s i 0 t d e 1 o 3 t N 2 v U e 0 { s s â-n i ^ .C. ^ ee s t Si " ■. v a i NASVETI Kuharski nasveti Pustni krofi Pustni krofi so sladica, brez katere ni pusta, pa naj jih pripravimo doma ali jih kupimo. So velik izziv za vsako gospodinjo in tudi kuharja. Nekateri jih pripravijo mimogrede, spet drugi potrebujejo za njihovo pripravo veliko volje, spodbude in {e takrat neradi uspejo oziroma nimajo lepih venčkov. Najbrž jih tisti, ki vam ne uspejo, pripravljate premalo krat in zato tehnike priprave testa za pustne krofe nikoli popolnoma ne osvojijo. Pustne krofe pripravljamo iz težkega ali bogatega kvašenega testa. Testo je težko predvsem zaradi količine jajčnih rumenjakov in maščobe, ki ga testu dodajamo. Pripravimo ga iz: - moke, ki je lahko gladka ali mešanica gladke in ostre v razmerju 1:1, - sladkorja, uporabimo lahko kristalni sladkor in sladkor v prahu, ki testu daje sladek okus, - maščobe, od maščobe lahko uporabimo maslo, margarino in olje; maščoba daje testo krhkost, okus in med cvrenjem testo v manjši meri tudi rahlja, - rumenjakov, ki so v testu vezivno sredstvo in dajejo testu lepo rumeno barvo in tudi barvo pri cvrenju. Od rahljalnih sredstev za pripravo testa pri krofih uporabimo kvas, ki ga posebej pristavimo, testu, ki vsebuje veliko rume- PUSTNI KROFI 1 kg moke, 5 rumenjakov, 1 dl olja belega, 2 dl sladke smetane, 4 žlice sladkorja, 0,5 dl ruma, 7 dag kvasa, limonina lupina, sol, mleko po potrebi. Kvas pristavimo posebej in počakamo, da vzhaja. K moki dodamo sladkor, sol, vanili, limono, rumenjake, smetano, prilijemo vzhajan kvas ter dodamo še rum in belo olje. Zagnetemo elastično testo, ki ga dvakrat vzhajamo. Oblikujemo krofe in jih vzhajane ocvremo v vroči maščobi. Krofe cvremo na vsaki strani 3 minute. Avtorica: Ivanka Segula, Mezgovci 10, Dornava njakov, pa lahko dodamo tudi pecilni prašek. Testo odišavimo z rumom, ki pomaga tudi, da se krofi med cvrenjem ne napi-jejo prevelike maščobe in testo tudi rahlja pri cvrenju. Za boljši okus dodamo še vanilijev sladkor, limonino in oranžno lupinico. Za pripravo testa potrebujemo še mlačno mleko. V mleku ne topimo maščobe in je s pomočjo mleka tudi ne segrevamo, saj je od vlažnosti moke odvisno, koliko mleka dodamo, in tako vam v mleku lahko ostanejo sestavine, ki pomembno vplivajo na uspeh krofov. Testo za krofe pripravimo tako, da najprej pristavimo kvas v toplo mleko in mu dodamo žlico sladkorja in žlico moke, da hitreje vzhaja. Med tem časom moko presejemo in tako vanjo dobimo nekaj zraka, ki testo prav tako rahlja. Posebej se-grejemo mleko in ogrejemo še jajčne rumenjake na sobno temperaturo, tako da jih pravočasno vzamemo iz hladilnika in dodamo k moki. Dodamo še sladkor, vanilijev sladkor, limonino in oranžno lupino. Prisipamo vzhajan kvasec in zagnetemo grobo testo, nato prilijemo še maščobo in testo stepamo vsaj 10 do 15 minut, da postane gladko in elastično. Posodo temeljito pomokamo, testo pokrijemo s kuhinjskim prtičem in damo vzhajat. Vzhaja naj tako dolgo, da ga je eninpolkrat več, kot ga je bilo prvotno. Nato testo raz-ščipamo na enako velike koščke; surovo testo lahko dajete tudi na tehtnico, tako so koščki zagotovo enako težki in bodo krofi kasneje enako veliki. Nato jih skroglamo in ponovno vzhajamo. Vzhajano testo ocvremo. Cvrenje kvašenega testa je so- razmeroma preprosto, če upoštevamo, da morata imeti testo in maščoba, v kateri cvremo, primerno temperaturo. Maščoba mora biti segreta na 170° C; če je prevroča, se testo preveč temnorjavo zapeče, če pa ni dovolj vroča, testo popije preveč maščobe. Idealna temperatura testa pred cvrenjem pa je 24° C. Maščobe mora biti v posodi toliko, da krofi v njen plavajo, oziroma za 3 prste visoko. Krofe cvremo tako, da če jih med vzhajanjem nismo obračali, jih damo v vročo maščobo navzdol s tisto stranjo, na kateri so ležali pri vzhajanju, in prva polovica cvrenja poteka v pokriti posodi. Če oblikovane krofe med vzha-janjem obračate, je vseeno, s katero stranjo jih najprej položite v vročo maščobo. Preden krofe poberemo iz maščobe, se lahko s pomočjo lesenega nabodalca prepričamo, ali so ocvrti. To storimo tako, da v testo na venčku zašičimo leseno nabodalce, in če se nanj prime testo, cvremo še kakšno minuto. Bogato ali težko testo za krofe pripravimo iz 1 kilograma moke (pol gladke, pol ostre), 20 dag masla, 15 dekagramov kristalnega sladkorja, 10 dag kvasa, 15 g soli, 8 rumenjakov, 1/4 litra mleka, jedilne žlice ruma, vanilijevega sladkorja in limonine lupine. Lažje testo za pustne krofe pa pripravimo iz 1 kilograma moke (prav tako vzamemo pol ostre, pol gladke), potrebujemo še 5 dekagrame kvasa, 4 rumenjake, 5 dekagra-mov masla ali margarine, 2 žlici ruma, 1 vanilijev sladkor, malo žličko soli, 5 dekagramov sladkorja in maščobo za cvrenje. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 318. NAD. Duševno zdr^^je otrok in mladostnikov - 30. nad. Societalni vidiki duSevnega zdravja otrok - 3. nad. Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok - 3. nad. Pa nadaljujmo temo učinkov revščine na družino. Brezperspektivnost, odvisnost od socialnih podpor in dobrodelnosti prispeva k pojavu tako imenovane priučene nemoči. Njene glavne sestavine so občutek nemoči in ujetosti ter fatalizem. Priučena nemoč izhaja predvsem iz občutja, da posameznik ne more z lastnimi silami uravnavati svojega življenja in da je kontrola v rokah drugih (nemoč), iz občutja in mišljenja, da je usoda nepreklicno določena od zunaj - od drugih (fatalizem); in iz tega, da se posameznik čuti ujetega v past življenjskih okoliščin (ujetost). Vse to vpliva na nizko vrednotenje samega sebe in občutek ogroženosti. Ko se pri otrocih ali odraslih utrdi občutek, da ni možno vplivati na zanje pomembna dogajanja, da so obsojeni na pomanjkanje in življenje ob robu, se pri mnogih zmanjšajo njihova prizadevanja za spreminjanje življenjskih okoliščin. Ob tem marsikateri otrok ne razvija svojih zmogljivosti za obvladovanje težav. Na družinsko vzdušje in kakovost odnosov vpliva telesno in duševno vzdušje staršev in drugih odraslih oseb v družini. Reveži so izpostavljeni več in večjim psihičnim stresom, skrbem, obremenitvam in imajo nižjo raven splošnega dobrega počutja. Imajo več telesnih težav, so bolj obremenjeni z obolevnostjo. Ob bolezni so deležni slabše zdravstvene nege in zdravstvenega varstva. Izobrazbena raven staršev in otrok je nižja. Dela, ki jih opravljajo starši, so naporna in slabše plačana ter nemalokrat zdravju škodljiva. Posledica brezposelnosti je depresivnost, razdražljivost in prizadeta samopodoba staršev. Med reveži je mnogo mi-grantov in beguncev, ki jih obremenjujejo še mnoge druge prikrajšanosti, izgube in izključenost zaradi izkoreninjenosti in etnične različnosti. V revnih slojih je pri odraslih višje število psihiatričnih in psihosocialnih motenj. To izhaja iz več dejavnikov. Pod hudimi in številnimi pritiski in stresi marsikdo v revščini klone. Drugi razlog je ta, da se ljudje, ki so bolj ranljivi, manj odporni in imajo slabše sposobnosti obvladovanja, ter ljudje s psihiatričnimi motnjami ne uspejo prebiti iz revščine navzgor oziroma se dogaja prav obratno, da takšni ljudje zdrknejo v revščino ali še večjo revščino. Vse krofe polnimo po cvrenju z marelično marmelado in jih po-tresemo s sladkorjem v prahu. Ocvrto pecivo je priljubljeno tudi drugod po svetu. V Veliki Britaniji pripravljajo priljubljene ocvrte obročke, ki imajo v sredini luknjo, in jih jedo tople ali hladne, potresene s sladkorjem ali glazirane s čokoladnim ali sladkornim prelivom in povaljane v kokosovih kosmičih. Nekateri pripravljajo ocvrto sladko pecivo tako, da ga odišavijo s celim ali mletim janežem ali cimetom ter zraven limone še nastragajo jabolko in korinte. Tako pripravljene zasledimo na Nizozemskem. V Grčiji so znani medeni krofi, v Franciji pripravljajo ocvrte koščke testa iz krokantove zmesi in s pecilnim praškom, Danska pozna rahle krofe s kardamo-mom, v Avstriji pa pustni krofom pravijo dunajski krofi in so takšni kot naši. Vse pustne krofe bi lahko pred serviranjem prelili tudi z medom in stopljeno marmelado. Nada Pignar profesorica kuharstva Krvodajalci 1. februar: Silvija Novak, Mihalovci 20, Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj, Vladimir Fras, Hlapon-ci 25/A, _ Marija Štumberger, Stojnci 20, Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj, Anton Feguš, Sedlašek 15/A, Ivan Lesjak, Nova vas 17, Jože Fi-deršek, Tržec 34/A, Sergej Rimele, Štrafelova 34, Ptuj, Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj, Ivan Vi-dovič, Barislovci 11/A, Aleš Planinc, CMD 14, Ptuj, Janez Malinger, Skorba 27/C, Franc Began, Kraigherjeva 28, Ptuj, Milan Krajnc, Grajena 36, Samo Kočevar, Dravska 3, Središče ob Dravi, Boštjan Go-ričan, Zg. Žerjavci 53, Stanislav Beranič, C. na Hajdino 17, Kidričevo, Valentin Turnšek, Spuhlja 68/B, Boris Spindler, Prerad 40/A, Sonja Plečko, Brezula 58, Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj, Srečko Na-rat, Trnovec 21, Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo, Borut Meke, Ul. heroja Lacka 77, Lenart, Zmago Ilovšek, Pobrežje 21, Walter Slatinšek, Šen-tiljska 118, Maribor, Štefan Breznik, Ul. Zofke Kuko-vič 55, Miklavž na Dr. polju, Anton Lončarič, Ul. 25. maja 15, Ptuj, Janez Savec, Benedikt 21. 6.februar: Roman Fras, Trnovska vas 30, Matija Kolarič, Žigrova 10, Ormož, Rajko Košič, Kelemi-nova 4, Ormož, Vladimir Krničar, Obrež 105, Vincenc Lenart, Vintarovci 65, Ivan Rajšp, Rimska pl. 13, Ptuj, Franc Malek, Žabjak 14/A, Alojzija Spevan, Jurovci 18/A, Silvo Božičko, Spuhlja 56/A, Janko Kos, Zg. Velovlek 22/A, Darko Tomanič, Gerečja vas 1/C, Pavel Petrovič, Moškanjci 53/A, Darko Obran, Borovci 48, Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ptuj, Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj, Stanislav Vilčnik, Muretinci 20, Marjan Škofič, Formin 7, Miran Gajser, Stogovci 43, Slavko Kolarič, Žabjak 14, Zvone Bohinc, Juršinci 34/A, Daniel Nahberger, Zagrebška 118, Ptuj, Janko Majerič, Podvinci 78, Franc Beranič, Lovrenc na Dravskem polju 1, Stanko Bosilj, Turški Vrh 98, Branko Ožinger, Hrastovec 24, Dušan Ber, Podvinci 85/A, Rudi Bogdan, Lackova 5, Kidričevo, Slavko Petrovič, Podvinci 2, Herman Špes, Leskovec 48, Ivan Sagadin, Cirkovce 59/B, Franc Trčko, Cirkovce 59/A. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Ko pomlad prehiteva zimo Toplo in suho zimsko vreme naravo vzpodbuja k predčasnemu prebujanju iz zimskega mirovanja. [e mesec dni predpomladanskega obdobja se lahko vremensko povsem spremeni, kar bi lahko imelo {kodljive posledice na prezgodaj vzbrstelem vrtnem rastlinju, če bi prišlo do občutnih ohladitev in zmrzali. Vrtnar je v tak{nih vremenskih razmerah, kot so ob izteku leto{nje zime, {e posebej pozoren in se mora prilagajati pri negi tistih vrst vrtnega rastlinja, ki so prezgodaj vzbrstele, s setvijo zelenjadnic na prosto pa se tudi ne kaže prenagliti. V SADNEM VRTU lahko pričakujemo pri sadnem drevju v naslednjem vegetacijskem obdobju posledice, ki jih je na njem pustila su{a v preteklem letu in vremenske razmere iztekajo~e se zime. Pri rezi sadnega drevja je opaziti slab cvetni nastavek in {ibak les, tla se v globino niso napila s snežnico, zemlja ni premrznila, kar bi imelo za posledico bolj{o zračnost tal, pa tudi bolezni in {kodljivci sadnega drevja so ugodno prezimili. Za omilitev posledic, ki jih imajo neugodne vremenske razmere na sadno drevje, sadjar v pred pomladanskem obdobju v sadnem vrtu prostori pravočasno in skrbno naslednja dela: rez in vzgojo v tak{nem obsegu, da se čimbolje ohrani ravnotežje med rastjo in rodnostjo, pri sta-rej{em drevju pomladimo starikav les, da se bo na pomlajenem oblikovalo več rodnih brstov. Za normalni razvoj sadnega drevja je potrebna prehrana rastlin, do začetka vegetacije ga dognoji-mo z organskimi gnojili in rudninskimi, pri čemer smo pozorni na uporabo du{ičnih gnojil. Z varstvom sadnega drevja pred sadnimi {kodljivci in boleznimi bomo lahko uspe{ni, če ukrepamo pravočasno ter s pripravki in načini, ki nimajo {kodljivih stranskih učinkov. Poleg na{tetih del, torej rezi, gnojenja in varstva, pa je prav tako pomembna obdelava tal. Z obdelavo zemljo rahljamo, da jo napravimo zračno, kjer dihajo sadne korenine in črpajo vlago in hrano iz tal, vna{amo rastlinska hranila bližje koreninam, uničujemo plevel, in kar je v su{nih vremenskih razmerah najpomembnej{e, s plitvo obdelavo preprečujemo prekomerno izhlapevanje talne vlage. Tudi če nekaterih sadnih vrst letos nismo nameravali okopavati, pač pa jih zadržati zatravljene v ledini, bo to pri ko{čičarjih in pe-{karjih na {ibko rastočih podlagah v su{nih razmerah, kot so leto{nje, nujno. Tla bo potrebno v kolobarjih pod drevesno kro{njo ali v obdelovalnih pasovih {e v predpomladanskem obdobju globlje okopati, nato pa opraviti {e dvakratno pli- tvo rahljanje. Z okopavanjem ne samo, da preprečujemo neposredno izjhlapevanje talne vlage, pač pa tudi uničujemo plevel, ki je ob mnogih drugih {kodljivih vplivih za sadno rastlino {e velik porabnik talne vlage. Po vsaki obdelavi tla poravnamo, da z drobljenjem grud zmanj{amo povr-{ino izhlapevanja, tla pa prekrijemo z nako{eno travo kot zastirko. V OKRASNEM VRTU je stanje okrasnih rastlin glede na začetek vegetacije v tem predpomla-danskem času drugačno, kot je po običajnih zimah. Glede spomladanske nege in obdelave okrasnih trajnic in drevnin dajemo prednost tistim, ki brstijo, da kasneje ne bi prihajalo do rastnih motenj in po{kodb. Obrežemo najprej rastline, ki jih pred zimo nismo posebej za{čitili. Okrasne grmovnice in trajnice morajo biti posajene ali presajene {e pred brstenjem. Trajnice, ki rastejo na istem rasti{ču več let, morajo biti posajene v dobro pripravljeno in z organskimi gnojili pognojeno zemljo. Trajnic, ki jih imamo zavarovane pred zimsko pozebo, {e ne odkrivajmo. Či{čenje in pripravo trate za ko{njo opravimo čimprej. V ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici februarja že pričnemo setev zgodnjih vrst vrtnin in zelenjave. V zabojčke na okensko polico pose-jemo zgodnjo solato sorte atrakcija, zeleno sorte pra{ka, paradižnik in papriko, konec meseca pa tudi že kumare za pikirance in nadaljnjo pridelavo sadik za sajenje v tople grede ali tunele. V plastenjake sejemo zgodnji korenček sorte amsterdamski ali okrogli pari{ki, redkvico, kolerabi-co in zgodnje zelje. Za setev na prostem {e kakih deset dni ali dva tedna počakamo, da ne bi pri{lo do nenadnih vremenskih sprememb z občutnimi kraj{imi ali dalj{imi ohladitvami, sicer pa je zemlja {e hladna, s temperaturami pod kalilnimi vrednostmi odpornej{ih vrst vrtnih semen na mraz. Na prosto bomo sejali zgodnji grah sorte mali provansalec, bob, pastinak in črni koren, vse posevke, posejane na prostem, pa v začetku prekrijemo s koprenasto folijo. Od najzgodnej{ih vrtnin v tem času že lahko posadimo čebulček, česen in korenček. Sadimo oziroma sejemo jih kot me-{ano setev. Z izločanjem različnih snovi preko korenin in listov druga drugo {čitijo pred {kodljivci in boleznimi. Korenček, ki ga napada kore-njeva muha, pomaga odvračati čebulno muho, ki napada čebulo in česen, ter obratno: čebula in česen odvračata korenjevo muho. Gredice, ki jih bomo zasejali s čebulo in česnom, ne gnojimo s hlevskim gnojem in drugimi du{ičnimi gnojili, ker du{ika ne prena{ata. Potrebuje pa mnogo fosforja in kalija, zato ga je priporočljivo gnojiti z me{a-nim gnojilom NPK v razmerju 15:15:15. Po biokoledarju je priporočljivo sejati solato, kre{o, majaron in druge zelenjavnice, ki jih pridelujemo zaradi lista, 16. in 17. ter od 24. do 27. februarja, grah, bob, paradižnik, papriko in druge, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 17. do 20. ter 27. in 28. februarja; česen, čebulo, korenček, redkvico, ki jih pridelujemo zaradi podzemnih plodov oziroma korenike, sadimo od 20. do 22. ter 28. februarja in rastline, ki jih sejemo in negujemo zaradi cveta, kamor uvr{čamo skoraj vse rastlinje v okrasnem vrtu, v dneh od 20. do 24. februarja. Miran Glušič, ing. agr. MESTA, KI OČARAJO Dunaj - cesarsko mesto Razmišljam; odločila sem se, da vas tokrat vsaj z besedo popeljem na Dunaj. Brskam med vejicami in pikami in ugotavljam, da je skoraj nemogo~e poiskati prave misli, s katerimi bi vam pričarala odličnost te "stare dame". Verjetno vas je že veliko na takšen ali drugačen način obiskalo Dunaj, jaz pa bi želela, da ga začutite - njegov utrip, njegovo zgodovino, njegov dih. To ni le mesto z neštetimi arhitekturnimi znamenitostmi; ne, to niso stavbe, mostovi, spomeniki, nešteti vodnjaki. Na nek način tudi to, a bistvo Dunaja je njegov čar, ki ga morate doživeti in občutiti, ko boste v miru sedli, si naročili čudovito Sacher tortico in se prepustili valovanju ljudi tega veličastnega velemesta, ker Dunaj so ustvarjali, ustvarjajo in bodo ustvarjali ljudje. Štefanova cerkev - najsijajnejši dragulj avstrijske gotike Že zdavnaj je sicer minil čas starega Dunaja s kongresi, kočijaži, zabavami in kralji valčkov, čas "mesta mojih sanj", sijaja cesarstva. Ostala pa je lepota mesta, ki ima izredno veliko umetnostnih zakladov, ljubeznivo prebivalstvo, kulturno ozračje, v katerem si najdejo svoj dom slikarji in glasbeniki mnogih dežel. Dunaj je vabljiv v vseh letnih časih in vas prav gotovo nikoli ne bo razočaral. Začutili ga boste v njegovih parkih, širokih promenadah, glasbi, legendah, pesmi, vonju, vrvežu turistov in vedno v njegovi posebni vzvišenosti, vznemirljivi drugačnosti in ponosu. In takrat boste Dunaj tudi razumeli. Tik preden dosežemo "srce" avstrijske prestolnice, pridemo do "Ringa". Tako imenujejo široko obvoznico ali bolje rečeno promenado, ki obkroža strogi center in ob kateri so zbrane ni temperamenta. Tako 1572 nastane šola - španska, ker so takrat vzgajali le španske konje, danes le lipicance. Vstopim in si ogledam harmonijo glasbe in neverjetne dresure. Nadaljujem svoje raziskovanje in se napotim v avguštinsko cerkev. V spoštljivem miru se predam tišini čudovite gotske cerkve, posvečene svetemu Avguštinu, ki pa je bila žal velikokrat restavrirana, tako da v njej zasledimo celo baročne elemente. Bila je dvorna cerkvica, v kateri so se odvijale številne svečanosti, poroke in tudi pogrebi. Ustavim se še v cesarski gobnici, kjer ugotovim, da ima le Sissi vedno sveže cvetje. Nato me Dunaj pogoltne vase. Graben, Kaertnerstrasse, Sachar tortica in kavica, glasbeniki in ulični igralci, vrvež trgovin, vonj pivskih klobas, ki se meša z vonjem po sveže rezanem cvetju ... Zaprem oči in odtavam do "Steffla", kakor Dunajčani ljubkovalno imenujejo stolnico sv. Štefana, največji dragulj avstrijske gotike!!! Povzpnem se do Pummerina. - velikanskega Stefflovega zvona (20 ton), ulitega iz kovine turških topov, in vse mesto mi poklekne k nogam. Odločim se, da ostanem ... Moram še v Opero, pa Burgthater, vleče me v naravoslovni muzej in k Hundertwasserjevim umetnijam, kjer se zabriše togost sodobne arhitekture ... pa v vrtove Scoenbrunna ter sproščeno vzdušje Pratra ... Ne, MORAM ostati, MORAM ... In pridružite se mi tudi VI! Dodala bi le še to, da za Dunaj velja: Kjer se konča strah, tam se začne svoboda (Wo die Angst endet, beginnt die Freiheit.). Po naših vinorodnih poteh številne znamenitosti Dunaja (Parlament, Nova mestna hiša, Burgthea-ter, Muzej umetnostne zgodovine in Naravoslovni muzej - med njima Trg Marije Terezije, Opera, Borza). Ko se vozimo po tej aveniji, dobimo občutek, da vsaka stavba "koketira" z nami, neslišno zapeljuje in vabi ... Pri imperatorskem vhodu v Hofburg, rezidenco Habsburžanov, postanemo. Nevidni tok nas srka vase, v zgodovino, ki je bila hkrati zgodovina Slovencev, v umetnost in pozlato, a takoj ko se ustavim pred Špansko jahalno šolo, občutim domačnost: lipicanci. Pobrskam po spominu ... Že leta 1580 nastane ideja o tem, da bi v Lipici vzgajali konje, ki bi bili križanci med arabci in andaluzijskimi konji. Ko je Lipica pripadla Italiji, so to prenesli v Piber pri Gradcu. Govorili so, da so to konji močnega, čvrstega telesa in imajo mišice kot iz jekla, živi in pol- Turistično stran pripravlja Vlasta Klep. P^ijatli, obhodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko. Ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. (F. Prešeren) Vsakič, ko se napotim v tujino, se sprašujem, kaj o tej naši Sloveniji bi predstavila ljudem. In vedno znova sem postavljena pred dilemo, ker se naenkrat zavem, koliko lepega imamo, kaj vse se odkriva človeku, ko zaide v skoraj neprehodne alpske doline, se okopa na majhnem, a zato še dragocenejšem koščku obale, preko-lesari prekmurske ravnice in se na nazadnje odpravi med pisane vinorodne griče, nam tako dobro znane in domače. Slovenija ni samo "zelen košček" Evrope, vsekakor je to tudi čudovita dežela žlahtnega vina. Ljutomersko-ormoške gorice so v svetu najbolj znane kot znamenit vinorodni okoliš iz Slovenije. Poleg vina ima že sam Jeruzalem izredno pestro zgodovino in je priljubljena izletniška točka. Križarji, ki so šli branit Kristusov grob, so se tam ustavili in prinesli v izjemno bogato baročno cerkev podobo žalostne Matere božje in takrat je kraj dobil ime Jeruzalem. Jeruzalem pa je predvsem priznana vinogradniška lega, na kateri kot dro-btine belega kruha uspevajo vrhunska vina sort traminec, šipon, sivi pinot. Ostale lege, ki pri poznavalcih vin vzbujajo spoštovanje, so Železne Dveri, Slamnjak, Litmerk, Vinski Vrh ... Res, Bog je bil tu radodaren, ko je vinski trti ustvarjal zibelko! Odlične naravne razmere in tradicija kletarje-nja na visoki ravni, vse to je ustvarilo množico belih vin izjemne kakovosti. Šipon je avtohtona sorta. Ime izvira iz Napoleonovih časov, ko so njegovi vojaki slavili to vino, po francosko "si bon". Po slovensko se je slišalo šipon in tako je bila krščena sorta, ki daje vina svojskih značilnosti. Spoznamo lahko suhega, svežega, z nežnim vonjem po cvetju, ki mu daje ton limonin vonj. Laški rizling je sorta, ki je osvojila srca vinogradnikov povsod po Sloveniji. Podoben renskemu rizlingu, "kralju belih vin", v naših krajih ob dobrih letnikih prekaša celo prestižni chardonnay, ki se pri nas kaže v vsej svoji žlahtnosti in je pravi užitek ljudem, ki znajo vina vonjati in okušati. Srednje Slovenske gorice in Haloze z obrobnim pogorjem so pojem vinske kakovosti. Vinogradi v teh goricah krasijo izredno strme lege tega slikovitega sveta. Pričevanja iz rimske dobe govorijo o slavni vinski tradiciji naših krajev. Rimski pisec Tacit omenja Petovio že leta 69. Za razvoj vinogradništva v okolici Ptuja pa je pomemben tudi prihod verskega reda minoritov leta 1239, ko so se načrtno in resno lotili vinogradništva in vinarstva. Tako se lahko brez petirava-nja pohvalimo, da je za nami že več kot 750 let strokovnega kletarjenja v našem oklolišu, kar je gotovo jamstvo za stalno visoko kakovost naših vin. Zanimivost, ki je znana malokomu, pa so nanjo ptujski kletarji lahko ponosni: v kleti namreč hranijo najstarejše slovensko vino - zlato trto iz leta 1917! Tako vedno, ko se potepam med tujimi ljudmi, z mislimi zaplavam nazaj domov, se nasmehnem in povem, da je ni lepše in prijaznejše dežele, boljših, a preprostih ljudi kot med našimi ljubeznivimi vinogradi. In se mi stoži po domu ... GOSTILNA LUZNIK - KULINARIKA S PRIOKUSOM KULTURE Ptujska gostilna Lužnik na Ormoški cesti 18 je znana daleč naokoli in ima bogato tradicijo, saj so januarja praznovali že 35 let uspešnega obratovanja. Sedanji lastnik Milenko Lužnik jo je leta 1972 prevzel od svojih staršev Anice in Franca Lužnika, ki sta gostilno odprla že leta 1966. Zaradi ugodne lege ob pomembni prometnici, predvsem pa zaradi dobre domače kuhinje in kapljice, prijazne postrežbe in dostopnih cen je kmalu postala priljubljena točka, v kateri so se radi zbirali furmani, kmetje ter najrazličnejši gostje in popotniki od blizu in daleč. In tako je še danes. Zaradi vse večjih potreb so pred štirimi leti gostilno dogradili in odprli novo samopostrežno restavracijo s 130 sedeži, GOSTILNA LUZNIK, Ormoška cesta 18, Ptuj Telefoni: 02 748 10 86 in 02 748 10 87 ter 24 ur na dan po mobitelu 03 1 219 103! Odporto imamo od ponedeljka do sobote od 6. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah ob 6. do 20. ure, na željo skupin ali zaključenih družb pa po dogovoru. Ponujamo dnevno do 300 svežih toplih in obilnih malic, dnevnih in turističnih menujev, hrana tudi po naročilu. V veliki restavraciji postrežemo do 150 oseb, na razpolago pa je tudi manjši del s točilnico in posebno sobo. Priporočamo vam našo gostilno, ki je primerna za praznovanje rojstnih dnevov, življenjskih jubilejev, porok, obhajila ali birme. Po želji in po dogovoru vam postrežemo na vašem domu ali na dogovorjenem mestu vaše zabave. Prisrčno vabljeni v našo gostilno, saj vam ponujamo kulunarično in kulturno doživetje! 1_r stari del gostilne s točilno mizo pa v celoti obnovili. Preuredili in sodobno opremili so tudi celotno kuhinjo, pred gostilno pa razširili in uredili parkirišče. Dandanes v gostilni Lužnik prip-ravjajo dnevno vsaj 300 toplih obrokov, s prehrano in pijačo pa v celoti servisirajo tudi v drugih prostorih naročnikov. V prijaznem am-bientu gostilne Lužnik se zato rade zbirajo različne družbe in ob prijetni hrani, dobri domači kapljici in izbrani glasbi preživljajo prijetne večere. Gostilna Lužnik rada prisluhne umetnosti, saj v veliki dvorani restavracije že nekaj let redno razstavljajo različni likovni umetniki od blizu in daleč. Vaša Gostilna Lužnik IGRAČE IZ STARIH ČASOV Vse se je začelo s projektom Iz babicine skrinje. S starši smo se zbrali na roditeljskem sestanku, kjer smo imeli delavnico. Izdelovali smo lutke iz cunj, prstne lutke iz riža in marsikaj drugega. Staršem smo tudi zapeli in vsak je prebral svoj lepo napisan spis, opis prijatelja ali pesmico. Na začetku je učiteljica opisovala naše skupno delo v šoli. Naši starši so bili najbolj veseli, ko smo se lotili dela. Škarje so rezale, lepilo je lepilo, naše spretne roke pa so s cunjami napolnile sešite bluze, krila in glave, risale obraze ... Očkov je bilo zelo malo, saj so naše mamice bolj ustvarjalne. Brez zamud sploh nismo zdržali. Počasi smo končevali z delom (delo je trajalo le 15 min) in igračo odložili na učiteljičino mizo. Starši so medtem spraševali o otrokovih uspehih. Obiskala nas je tudi gospa ravnateljica Sonja Purgaj in povedala, da je naš razred zelo ustvarjalen. Seveda pa vsi nismo končali dela. Otroci smo bili veseli, da smo lahko staršem predstavili naše delo, največ pa je bilo punčk iz kuhalnic in različnega blaga. V razredu je na koncu bil takšen nered, da je še drugi dan bilo po razredu še nekaj ličja in cunj, pa tudi kakšen košček usnja bi se nasel. Na koncu smo se spomnili tudi slik, ki jih je učiteljica naredila za nas. Iz tega mini projekta smo otroci izvedeli, da so včasih ljudje živeli težje, bolj zdravo in skromno življenje. Čeprav smo s starši izdelali takšno igračo, kot so jo imeli naši pradedki in prababice, smo pri izdelovanju imeli na voljo veliko več stvari kot oni v svojem otroštvu. Takšno življenje je zaživelo v starih časih, danes pa živimo skoraj nezdravo življenje. Vsi smo prepričani, da so ljudje včasih živeli bolj polno. Nikolina Brkic, 4. a, OŠ Mladika TEDEN NA ROGU Vsak dan smo naredili piko na i, ko smo pospravljali in plakate pripravljali. Ponoči smo šli spat prepozno, zato smo se pri zajtrku počutili grozno. Saj smo vedeli, kaj je prav in kaj ni, vendar saj veste, kakšni smo mi otroci. Katarina-Marija Rozman, Masa Celan, Eva Kamensek, 5. b, OŠ Breg, Ptuj SREČANJE Z OSTARELIMI UUDMI Leto je naokrog in spet smo se srečali z ostarelimi občani. Tega srečanja so se udeležili samo starejši ljudje. Ko so občani dobili vabila, so bili zelo veseli. Veliko ljudi se je udeležilo srečanja. Za ostarele občane smo priskrbeli veliko presenčenj. Bili so nam hvaležni. Pokazali smo jim zanimive plese in vse drugo, kar jim je bilo zelo všeč. Spodbujali so nas z nasmehi in s ploskanjem. Ko so bili tako srečni, smo mi še z večjim veseljem nastopali. Potem še je naš ravnatelj imel govor. Za občane smo še priskrbeli muzikante. Z glasbo so se še bolj razveselili. Ko so šli domov, so se vsem za vse lepo zahvalili. Dobrodošli spet drugo leto. Jasmina Kukovec, 5. c, OŠ Ormož KAJ JE SREČA Sreče si želimo vsi. Ljudje, ki živijo v deželah, kjer vlada vojna, si želijo miru, želijo deželo, kjer ni vojne. Nekateri ljudje si želijo srečno družino, kjer ne bi bilo prepira. Sreča je polna smeha in veselja. Na svetu se najdejo tudi otroci, ki nimajo prijateljev in si jih želijo. Največja sreča pa je zdravje, ki ga vsi želijo. Darja Štagar, 4. c, OŠ Lovrenc na Dravskem polju URŠKA NA OBISKU Bilo je lepo sončno popoldne, ko so ob Ljubljanici prirejali ples. Na plesišču je bilo nekaj zelo lepih deklet, ki so bile zelo izbirčne. Ples se je začel popoldan ob petnajstih. Prišli so plesalci in plesalke, godci so zaigrali in ples se je začel. Izbirčna dekleta so si moške izbirale kot za šalo. Plesalci so čakali v vrstah po več kilometrov. Naenkrat se je na nebu začelo bliskati in grmeti. Ob hribčku se je pojavila neznana oseba. Bila je Urška. Nihče je ni prepoznal, kajti minilo je več sto let njenega odhoda. Prišla je do deklet, jih poklicala. Vsi ljudje so strmeli v njo. Dekleta so šla za Urško. Ustavile so se na mostu nad Ljubljanico. Urška jim je začela svetovati, naj se začno lepše vesti, kajti povodni mož ne počiva. Povedala jim je tudi, kaj se jim lahko zgodi. Dekleta so se prestrašila. Urška jim je povedala, kako zelo trpi pri povodnem možu. Dekleta je poslala nazaj na ples. In vsakdo, ki je hotel plesati z njimi, je lahko plesal. Začelo je grmeti, Urška je za oblaki ponovno izginila in nobeden je ni več videl. Dekleta so plesala in ples je trajal pozno v noč. Zato vas v svojem imenu, dekleta, svarim, bodite prijazne, kajti povodni mož je vedno na preži. Simon Petek, 7. b, OŠ Velika Nedelja NA[A DRU@INA V naši družini smo: brat Tim, sestrica Lucija, oče Darko in mama Marjeta. Prosti čas preživimo ob televiziji. Zvečer se igramo kakšne družinske igre. Zajčka Repka, vsi hranimo, ker je ostal naša edina žival, ki je udomačena. Najbolj sem srečen, ko se igramo. Imeli smo tudi muco Zofi, vsi smo jo imeli radi. Pri igri se nikoli ne prepiramo. Rad bi imel tako muco, kot je bila Zofi. Rad grem k babici. Luka Žnidarič, 2. a, OŠ Gorisnica PRAVLJICA O EVROPI Nekoč je živela Evropa. Imela je dvaintrideset hčera. Med sabo so se prepirale, katera ima lep{e oblačilce. Italija je trdila, da ima najlep{e {korenjce, Avstrija, da ima najlep{o obleko, Hrva{ča pa najlep{e pokrivalo. Tudi ostale sestrice so se hvalile s posameznimi stvarmi. Za mnenje so povpra{ale teto Luno. Ta jim je odgovorila, da lepota ni v stvareh, temveč v prijaznosti do drugih. Sestre so se odločile, da gredo na potovanje po svetu. [tiri sestre so potovale v Ameriko. Ko so z letalom preletele ocean, se jim je prikazala velika in lepa dežela Amerika. Že tretji dan pa je zemljo močno stresel potres. Ta jih je tako prestra{il, da so se {e isti dan vrnile nazaj v Evropo. Osem sestric je odpotovalo v Avstralijo. Tja so prispele v su-{nem obdobju. Primanjkovalo je vode in zaradi visoke vročine so se vneli požari. Tudi na{e sestre so se lotile ga{enja požara. Kar od nekod so pričarale vodo in požar je bil kmalu poga{en. Tudi one so se vrnile v svojo domovino. Štiri sestre so si {le ogledat Antarktiko, kjer je večni led lin sneg. Ker je bil hud mraz, so se vse premražene hitro odpravile domov. Štiri sestre so od{le v Afriko. Tam je visoka vročina, zaradi česar primanjkuje hrane. Ljudje v Afriki so lačni. Sestram so se najbolj smilili otroci, ki so bili zelo suhi in so prosili za hrano. Dosti jih je zaradi lakote že umrlo. Na{e sestre so kar od nekod pričarale cele posode s hrano in nasitile lačne prebivalce Afrike. Otrokom so tako pričarale veliko veselja. Tudi one so se vrnile domov v Evropo. Vse sestre so se zbrale okrog svoje mame Evrope in ji pripovedovale o svojih dogodiv{činah. Spoznale so, da v Evropi ni ne su{e, ne požarov in ne lakote. Vse so se strinjale, da je njim Evropa najlep{i dom. Odločile so se, da se ne bodo več prepirale. V prijateljstvu med sestrami in pomoči, ki si jo nudijo, je moč Evrope in njen razvoj. Eva Šibila, 2. b, OŠ Kidričevo MOJA SESTRIČNA Moja prijateljica je sestrična Irena. Stanuje v Pobrežju {tev. 6, na deželi. Je velika, vitke postave, ima okroglo glavo, modre oči in srednje velika usta. Oblači se moderno. Včasih je oblečena {portno. Ima kratke, svetle ravne lase. Rada pomaga in priskoči na pomoč. Zna dobro kuhati, zato dela v Gastroju. Rada ima živali, in ker je ljubiteljica narave, se rada sprehaja s svojim psom. Je dobra voznica, zato ima tudi svoj avtomobil, s katerim se vozi v službo. Ima eno leto staro hčerko Nino, ki pa jo ima najbolj rada, čeprav jo ta večkrat jezi in ji nagaja. Martina Bolcar, 4. a, OŠ Mladika POPULARNIH 10 RADIA PTUJ 1. Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ 2. Inner Smile - TEXAS 3. The Call - Backstreet Boys 4. What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA 5. Stan - EMINEM & DIDO 6. Nobody Wants to be Lonely - RICKY MARTIN & CHRISTINA AGUILERA 7. Thank you; Here with Me - DIDO 8. La Passion - GIGI D'AGOSTINO 9. Stuck in a Moment - U2 10. Can't Fight the Moonlight - LEANN RIMES Lestvico popularnih 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj ki si domišla, da je pameten in bister, tak ke bi lehko meja štiri noge. Včosik smo rekli kumi, da je nor kak krava, zaj pa te resen gučijo in pišejo o norih kravah. Pa saj sploh neje čudno, če so ob norih lideh tudi krave znorele. Pa pustimo pri miri nore krave, lidi in druge domoče Živoli, ki mislijo, da so biki, so pa samo navodni voli ali pa junci, kak se jim boj po domo-čem reče. V politiki je tudi vse po storem. Vodilni zmagovalci in poraŽenci se gledajo kak pes in močka, eni renčijo, drugi pa mijovkajo, se za svoje repe lovijo, pa nič pametnega ne vlovijo. Glih tak kak naš mačok, ki mu miši pred nosom plešejo, pa se ne zmeni za njihovo izzivalno obno{aje. Sedim pri topli peči, pišem in gledam v grabo. Vse je mirno in tiho, kak da na našem bregi in v grabi ne bi več živleja bilo. Samo dvo pesa se pregojata po travniki in se najbrž ženita. Sosid Juža in jegova ženička sta odišla k žlohti na krst, saj so malega Prleka dobili. To so v naših krajih že boj redki dogodki, saj nega več mlodih decodelcof, ta stori pa za to več nesmo sposobni. Pa srečno! Vaš bivši decode-lec LUJZEK LUJZEK Dober den vsoki den! Zdi se mi, da se je gor na zimo Že čista prerona pomlod spro-vila. Včeraj, v soboto, sma bla z Mico na otvoritvi 41. ptujskega korantovanja in je vse po pomladi in seveda tudi krofih dišalo. Korantom blo tak vroče, ke so si morali s špricari svoje kosmote duše in gvante hladiti. Do drugega torka bo pač na Ptuju in tudi na deŽeli vse norelo, se veselilo, plesalo in pelo. Tudi mija z Mico se boma malo olorfila in namaškarila, soseda obiskala in jih za nos nategovala. Provijo, da jefašenk vseh norcov najvejkši svetek, na svoj račun pa pridejo tudi tisti, ki si mislijo, da so pametni. Jaz vam rečem, da nega vejk-šega butla, kak je tisti človik, INFO - glasbene novice! V mestu je pustna veselica in na vas je, da se prepustite pustnim zabavam. Vrhunec pustnih zabavnoglas-benih prireditev bo gotovo v soboto in ~as je pravi, da se namaskirate ter se odpravite na ples. *** Ameri{ka pevka BRITNEY SPEARS je do sedaj posnela dva albuma: Baby One More Time in Oops! ... I Did it Again. 9. februarja je ta popularna pevka v Stockholmu za~ela snemati glasbo za tretji album, ki ga bo ponovno produci-ral Max Martin. Čudovita najstnica promovira novo popevko DON'T LET ME BE THE LAST TO KNOW (****), ki je klasi~na lahkotna in prijetna pop limonada. *** Britanska pevka LISA STANSFIELD je svojo kariero za-~ela pri skupini Cold Cat, medtem ko je kot solistka zaslovela s super hitom All Around the World. Po {tiriletni pavzi se vrhunska pevka vra~a s priredbo skladbe YOU KEEP ME HANGING ON (*****), ki je bila najve~ja uspe{nica v izvedbi pevke Kim Wilde. Žametni glas je dobobra napolnil to skladbo z izrazito strastjo ter r&b in pop energijo. *** Irska pevka SAMANTHA MUMBA je pri{la že dvakrat na svetovne glasbene lestvice s komadoma Gotta Tell You in Body to Body. 16-letna pevka predstavlja novi komad ALWAYS COME BACK TO YOUR LOVE (***), v katerem prevladuje sodobni r&b groove ter sme{no ljubezensko besedilo. *** Ameri{ka pevka GLORIA ESTEFAN je kariero za~ela pri skupini Miami Sound Machine. Leta 1992 je izdala svoj kompilacijski album Greatest Hits, medtem ko smo v za-~etku februarja do~akali njegovo nadaljevanje z naslovom Greatest Hits 2. Gre torej za nov kompilacijski album, ki vsebuje najve~je hite te popularne pevke zadnjih osem let in tri nove pesmi. Za naketere kraljica latino glasbe pa tokrat ne bo zadela v polno s sila povpre~nim modernim latino komadom OUT OF NOWHERE (***), ki ga je pro-duciral Emilio Estefan. *** NELLY FURTADO je novo ime na glasbeni sceni, ki pa v ZDA že blesti z zgo{~enko Whoa, Nelly. Izredno talentirana pevka vas lahko navdu{i z nestandardno, vendar odli~- no skladbo I'M LIKE A BIRD (*****). *** Ameri{ka pevka CARLY SIMON je svojo glasbeno pot za~ela pri skupini Simon Sisters, medtem ko se njen prvi folk hit imenuje Winkin' Blinkin' and Nod. Fantasti~na pevka je na senzualen in celo delno eroti~en na~in priredila klasiko OUR AFFAIR (****), ki jo lahko sli{ite tudi v novem filmu Gwynete Paltrow z naslovom Bounce. tokrat pa vam ponujam {e eno filmsko informacijo. in sicer ameri-{ko filmsko lestvico; 3. Cast Away, 2. The Wedding Planner in 1. Hannibal. *** Britanski pevec CRAIG DAVID postaja vedno ve~ji zakon v r&b in soul glasbi, saj se lahko pohvali s tremi super hiti z naslovi Fill me in, 7. Days in Walking Away. 19-letni pevec briljira tudi tokrat v spontani r&b skladbi RENDEZ-VOUZ (****); to povabilo na zmenek najdete na albumu Born to do it. *** Britanski pevec CHRIS REA iz leta v leto izgublja na popularnosti, glavni razlog za to pa je preveliko ponavljanje. Vrhunski glasbenik predstavlja vsebinsko mo~no pesem WHO DO YOU LOVE (***), po kateri nas vodi tradicionalen mehki pop/rock ritem. *** Avstrijska skupina MARQUE beleži tri uspe{nice z naslovi One to Make Her Happy, Eletronic Lady in River. Kvartet tokrat gosti Joni Madeen v zabavni in posladkani popevki REACHING FOR THE STARS(***). *** Italijanski DJ in producent MARIO PIU je navdu{il obiskovalce diskotek s komadom In Communication (Somebody Answer to the Phone). Mojster promovira sedaj DJ Arabesquea v komadu THE VISION (****), ki je prvovrstno house nabijanje. David Breznik k - W » r ŘaÍ WfJ. LETECI POTEPUHI ZA RAZVEDRILO SESTAVIL: EDI KLASINC OTOČJE V TIHEM OCEANU MOČVIRSKA RASTLINA GORSKA VILA ZAKOVICA RADIO AMERIŠKI MATEMATIK (HOWARD) KELTSKI KRAUEVI BOG TRST GL. MESTO PERUJA STAR SLOVAN PLAVALKA SREDIŠČE VRŒNJA OTROŠKI MEDVEDEK RADO BOHINC INDIJSKI DROBIŽ RENATA ULMANSKI ITALU. KAJA-KAŠICA (JOSEFA) BENEŠKI SLIKAR IN GRAFIK KRAJ V HRVAŠKEM ZAGORJU LANTAN VRČ ZA OUE PREBIVALCI GOR. BRD ZA ODGANJANJE PTIČEV MIŠICA NA-TEGOVALKA TROPSKA KAČA IZPUŠČAJ PREDPISI, DOLOČILA ŽEN. PEVSKI GLAS MESTO V SREDNJI FRANCIJI 1 MORSKA ŽIVAL Z LOVKAMI DRSALKA HUGEN-TOBLER NAŠ AGRONOM (R.1911) NAŠ NOVINAR (MARJAN) ima HRVAŠKA ŽENSKA POP SKUPINA RENU ZGOU ANGLEŠKA ROCKOVSKA SKUPINA RAJKO DOLINAR DRUG NAZIV ZA DRIF MB KNJIŽNA ZALOŽBA TURČIJA ANTON GRČAR FORMAT PAPIRJA SORTA VRTNIC GRUŠČ OSEBNI ZAIMEK ŠOLSKA OCENA LESENA POSODA ZA VINO RESITCV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: skira, Taget, Vroni, Tatre, varuštvo, Tra-bert, Miko Tripalo, romantik, nagrajenec, Amonte, ASK, lopatiace, VŠ, Alcott, Neca, Amat, ocina, Rioni, III, AV, likanje, Tahi, lestev, TN T, Jose Adan, Oriola, AA, es-takada, okret. UGANKARSKI SLOVARČEK AIKEN = ameriški matematik (Howard Hathaway, 1900-1973) ANTIPODI = odročna otoška skupina v južnem Tihem oceanu IDEM = italijanska kajaka-šica (Josefa) LIAR = angleška rockov-ska skupina NORELIUS = ameriška plavalka, olimpijska zmagovalka 1924 in 1928 na 400 m kravl (Martha, 1908) NUADA = keltski kraljevi bog, Nuadu RIOM = mesto v srednji Franciji, znano po sodnem procesu l. 1942 proti nekaterim vodilnim politikom tretje republike ROTIS = mariborska knjižna založba TAD = ameriški rockovski trio iz Seattla Aforizmi by Fredi Sodobna poezija: "Veš, poet, svoj javni dolg?" *** Kuj železo, dokler ne postane prevroče. *** Od dostojanstva najbolj dostojno živijo cerkveni dostojanstveniki. *** Kdor je brez greha, naj postavi temeljni kamen zapora. Revolucija je žrla otroke, prebavne motnje pa imajo pravnuki. *** Tisti, ki so z vsemi žavbami namazani, nimajo nič proti podmazovanju. *** V nekaterih gostilnah dobiš tako krščeno vino, da se križajo celo največji ateisti. *** Bila sta idealen par: Lolek in Lolita. TEDENSKI HOROSKOP OD 22. DO 28. 2. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 22. DO 28. 2. 2001 OVEN 21. 3. do 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 30. 3. Ves teden boste največ energije posvečali povečanju zaslužka. Uspešni boste pri vseh intelektualnih poslih, in to celo na dalj{i rok, ne samo kratko. Uspešni boste pri podpisovanju pogodb. II. DEKADA 1. 4. do 10. 4. V teh dneh se boste nekoliko bolj posvečali domu, lahko pričakujete veliko obiskov. Veliko boste v družbi, kjer boste blesteli predvsem po zgovornosti. Čas je ugoden za učenje. III. DEKADA 11. 4. do 20. 4. Dnevi pred vami bodo zelo napeti, izredno boste nervozni in nagnjeni k prehitrim odločitvam. Za poslovno ali osebno pot v tujino izberite prvo polovico tedna, ker je čas bolj ugoden. BIK 21. 4. do 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4. Kljub temu da bodo dnevi v tem tednu pod udarom negativnih energij, poskušajte vse zadeve urejati mirno, saj bi vam kakršnakoli nepotrpežljivost prinesla še večje težave. II. DEKADA 1. 5. do 10. 5. V tem tednu boste opravili več krajših in daljših poslovnih poti, pričakujte darilo od sorodnika. Denar, ki ga pričakujete, bo prišel proti koncu tedna. V domu bodo še napetosti. III. DEKADA 11. 5. do 20. 5. Ne izgubljajte energije za razrešitev odnosov v ljubezenski zvezi, ker vam trenutno čas ni naklonjen. Pustite vse skupaj času, da opravi svoje, in prišel bo pravi trenutek za vas. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31. 5. V teh dneh boste neizmerno aktivni, nemirni in stalno v gibanju. Dnevi bodo ugodni za doseganje pomembnih osebnih ciljev. To je čas, ko vam bo uspevalo vse, česar se boste lotili. II. DEKADA 1. 6. do 11. 6. V prvi polovici tedna nikar ne potujte, ker lahko doživite nevšečnosti. Če se le da, se izogibajte reševanju vseh pravnih zadev, ker se ne bodo končale uspešno. V službi računajte na podporo. III. DEKADA 12. 6. do 20. 6. V tem tednu boste aktivnejši na finančnem področju: morda boste več zaslužili ali pa si boste zagotovili nov ali dodaten vir dohodka. Na ljubezenskem področju ne bo večjih sprememb. RAK 21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7. Vtem tednu boste precej neaktivni, brez prave energije ali motivacije tako do dela kot do življenja. Izčrpani boste tako fizično kot psihično, čeprav boste imeli veliko načrtov za delo. II. DEKADA 2. 7. do 12. 7. Kljub vsem težavam bo to za vas uspešen teden, saj boste imeli možnosti za poslovne in intelektualne dosežke, tudi pri študiju boste uspešno napredovali. Pričakujete lahko tudi pomoč nadrejenih. III. DEKADA 13. 7. do 22. 7. Za posle vam bo vse preveč primanjkovalo energije, uspešnejši boste pri intelektualnem delu, vleklo vas bo med ljudi in veliko svojega časa boste preživeli v družbi znancev in prijateljev. LEV 23. 7. do 23. 8. I. DEKADA 23. 7. do 2. 8. V tem tednu boste izredno družabni in uspešni pri vseh skupinskih delih. Kaj lahko se vam zgodi, da boste navezali prijateljske stike z osebo, s katero poslovno sodelujete. Zveza se bo razvila. II. DEKADA 3. 8. do 12. 8. V teh dneh lahko pričakujete denar, na katerega že dalj časa čakate. V službi bodo nadrejeni prijateljsko razpoloženi do vas in vam bodo tudi naklonjeni in vam bodo poverili veliko opravkov. III. DEKADA 13. 8. do 23. 8. Na poslovnem področju se bodo dogajale pomembne spremembe, dobili boste priložnost za napredovanje, vendar pa pričakujte tudi močne omejitve, ki bodo zavirale vaš vzpon. Včasih je dobro počakati. DEVICA 24. 8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9. Obremenjeni boste s poslovnimi dogodki in spremembami, ki se vam bodo dogajale v tem tednu. Na poslovnem področju se boste v tem tednu znašli v izredno hitrem delovnem tempu. II. DEKADA 3. 9. do 12. 9. V službi lahko pride do začasne spremembe delovnega okolja, kaj lahko pa tudi pride do spora doma, saj boste težko uskladili domače in poslovne obveze. Pazite se manjše materialne izgube. III. DEKADA 13. 9. do 23. 9. V teh dneh boste imeli veliko možnosti, da boste delovali v krogu mlajših ljudi. V njihovem krogu se boste dobro počutili. V drugi polovici tedna ne nasprotujte nadrejenim, ker vam zvezde ne bodo naklonjene. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 10. do 3. 10. Izredno uspešni boste vsi, ki študirate, ravno tako glede pravnih vprašanj, uspeh bodo imeli tudi založniki in vsi tisti, ki se ukvarjajo z duhovnim delom. V tujini boste doživeli nepozabne trenutke. II. DEKADA 4. 10. do 13. 10. V tem tednu boste izredno aktivni predvsem intelektualno, zato le glejte, da boste znali pri poslu združiti prijetno s koristnim. Uživali boste naklonjenost nadrejenih, prijateljev in znancev. III. DEKADA 14. 10. do 23. 10. V tem tednu bo prišlo do začasne prekinitve partnerske zveze. Poskušajte reagirati umirjeno, čeprav se kaj lahko zgodi, da boste v drugi polovici tedna doživeli v svoji zvazi "hladen tuš". ŠKORPIJON 24. 10. DO 22. 11. I. DEKADA 24. 10. DO 2. 11. Vso svojo energijo boste usmerili v to, da rešite svoj finančni položaj. Kaj lahko se zgodi, da si boste našli novo službo ali pa dodatno zaposlitev, saj lahko s priložnostnimi deli veliko zaslužite. II. DEKADA 3. 11. do 12. 11. V tem tednu boste uspešno opravili poslovno ali študijsko pot, nasploh boste uspešni pri vseh študijskih, pravnih in moralnih zadevah. V drugi polovici tedna boste dobili zakasnelo izplačilo. III. DEKADA 13. 11. do 22. 11. Razmere doma bodo še naprej negotove, poslabšale se bodo v drugi polovici tedna, ko bodo odnosi še bolj zaostreni. Nestabilnost se bo nadaljevala še v naslednji teden. V tem času bodite previdni. STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12. Te dneve boste porabili za uspešno sodelovanje s poslovnimi partnerji in za harmonično razvijanje neke partnerske zveze. Vaša nova ljubezen je še igriva, zato ne razmišljajte o skupni poti. II. DEKADA 3. 12. do 12. 12. Delovne obveznosti vas bodo omejevale pri uresničevanju nekaterih osebnih in partnerskih načrtov. V službi bo prišlo do nekaterih sprememb, ki bodo za nekatere ugodne, za druge pa ne. III. DEKADA 13. 12. do 21. 12. V drugi polovici tedna se varujte spora v sorodstvu, ki bo imel daljše posledice. Bodite pozorni na svoje prevozno sredstvo, lahko da boste imeli težave ali manjšo prometno nesrečo. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12. do 31. 12. V teh dneh boste največ enrgije posvečali delovnim obveznostim, saj bo na delovnem mestu dinamično in veselo, stalno se vam bo nekaj dogajalo, kaj lahko pride do simpatije do sodelavca. II. DEKADA 1. 1. do 11. 1. V tem tednu se boste znašli v precej neugodnih finančnih razmerah, saj bo vaše kompletno finančno področje izredno neugodno. V tem času se boste morali sprijazniti s finančno sušo. III. DEKADA 12. 1. do 20. 1. V teh dneh pazite na denar, saj vam bo spolzel skozi prste, še preden se boste dobro zavedali, da ste ga sploh imeli, boste pa nekoliko več energije posvečali partnerju ali pa poslom. VODNAR 21. 1.do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30.1. Pred vami je teden, ko ste sredi izredno negativnih energij, ki bodo različno delovale na vas. Težave bodo povezane z vašimi domačimi razmerami, saj bo doma depresivno, moreče vzdušje. II. DEKADA 31. 1. do 9. 2. V teh dneh boste veliko svoje enrgije usmerjali v hobije, zabave in ustvarjalne napore. Privoščite si skupen izlet z otroki ali prijatelji ali pa se odpravite na kraj zabav s prijetno družbo. III. DEKADA 10. 2. do 19. 2. V tem tednu boste nemirni, včasih celo malo zmedeni, saj ne boste prav vedeli, v katero smer v življenju bi se obrnili. Vendar - pozor, čas za spremembe še ni prišel, zato ne hitite preveč. RIBI 20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3. V domačem okolju bo zelo živahno, saj boste gostili sorodnike, sosede in znance, s katerimi boste lahko vzpostavili tudi poslovni kontakt. Imeli boste možnost za začetek dela na svojem domu. II. DEKADA 2. 3. do 10. 3. V teh dneh boste imeli manjši spor s prijateljem, ker se bo na žalost pokazal v drugačni luči, kot ga poznate, bodo pa se v tem času zaostrili medsosedski odnosi ali pa odnosi s sorodniki. III. DEKADA 11. 3. do 20. 3. Izboljšale se vam bodo razmere v poslovnem življenju. Morda boste dobili bolje plačano delo ali pa vam bodo ponudili več denarja za opravljanje vašega sedanjega dela. Dnevi v tednu bodo prijetni. I Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. {t. 090-43-94. ROKOMET / POGOVOR S TRENERJEM VELIKE NEDELJE VILIJEM TROFENIKOM Cilj: obdržati mesto v zlati sredini Rokometaši Velike Nedelje so z uvrstitvijo po prvem delu prvenstva v 1. A slovenski rokometni ligi lahko zadovoljni, saj so v sredini prvenstvene razpredelnice in vsaj to~kovno dale~ od ekip, ki se borijo za obstanek med prvoliga{i. Lahko bi sicer imeli tudi kakšno to~ko ve~ (a tudi obratno bi lahko bilo). Pred nadaljevanjem prvenstva v 1. A SRL je bil naš sogovornik trener Velike Nedelje Vili Trofenik. TEDNIK: Kako bi ocenili prvi del prvenstva za vaš klub, ki je novinec v ligi? "Dosegli smo rezultat, ki je nad pričakovanji glede števila osvojenih točk. Cilj je bil deset točk, mi pa jih imamo sedaj nekaj več. Ko je bil izveden žreb za to prvenstvo, sem bil zelo zaskrbljen, ker je bil zelo neugoden in bi lahko po štirih krogih ostali brez točk, to pa bi lahko Trener Velike Nedelje Vili Trofenik pomenilo katastrofo, ne glede na objektivno kvaliteto ekipe. Zraven tega smo imeli dva zunanja igralca izven forme zaradi poškodbe in bolezni. Na podlagi vseh teh stvari sem s prvim delom zadovoljen." TEDNIK: Točk pa bi bilo lahko tudi več ... "Ja, to je res, saj bi se jih še dalo osvojiti. Še posebej v Škofji Loki, a so imeli igralci v glavi, da so plan že izpolnili, in igra ni bila na pričakovanem nivoju. Vsekakor pa bi Termo lahko premagali. Krivi smo sami." TEDNIK: Velika Nedelja in Avtomikolič Rudar sta kot novinca v ligi prijetno presenečenje, saj so mnogi pričakovali, da se bosta borila za obstanek! "Niso mi verjeli, ko sem trdil, da se vsaj prvi trije klubi v 1. B SRL lahko enakovredno kosajo z ekipami iz zadnje tretjine v 1. A SRL. To je trenutno stanje in še ni rečeno, da bo tak rezultat ob koncu prvenstva. Za to bo potrebno iti z najmanj enakim pristopom v spomladanski del prvenstva." TEDNIK: Na kaj računate v drugem delu prvenstva? Popravek V prejšnji številki Tednika je bil na športni strani objavljen pogovor z vaditeljem taeboja v Ptuju Andrejem Cafuto, vendar je pomotoma izpadlo njegovo ime. Za napako se njemu in avtorju sestavka Simonu Starčku opravičujemo. Urednik "Odigrali smo lepo število prijateljskih tekem z nasprotniki različnih kakovosti. V nadaljevanju prvenstva bo seveda težje igrati tako doma kakor v gos-teh, kljub temu da je razpored tekem v drugem delu prvenstva lažji. Vendar bodo srečanja, ki jih bomo igrali doma, odločala o usodi konkurentov, ki bodo lahko igrali brezkompromisno, saj ne bodo imeli kaj izgubiti, mi pa, nasprotno, lahko veliko. Zdaj bomo v podobni situaciji, kot so bili oni. Zelo pomembni sta prvi domači srečanji: proti Pivki Perutninarstvu in čez teden dni proti Dobovi. Če bi se vse ugodno razpletlo in bi zmagali, bi lahko pričeli sproščeno igrati in bodo prišle prave igre. Na naših tekmah se zbere veliko gledalcev, po obiskanosti smo zelo visoko in bi svojim obiskovalcem radi ponudili še dobro igro, ne samo rezultat. Zraven tega pa je tu še naša naloga po uveljavitvi nekaterih mlajših igralcev, zlasti Cvetka, poizkušali pa bomo tudi s Špindlerjem na mestu krožnega napadalca, a ima to smolo, da je tu praktično največja konkurenca. Upam pa tudi na eksplozijo Primoža Ku-mra, saj bi bil že zadnji čas." VELIKA NEDELJA -PIVKA PERUTNI-NARSTVO 31:19 /13:9/ VELIKA NEDELJA: Trofenik 1, Cvetko 6, Potočnjak 1, Marcen, Bezjak 2, Šoštarič 5, Kokol, Belec, Okreša, Podpe-čan, Kumer, Planine 4, Kokol, Poje 5, Štruc 7. Rokometaši Velike Nedelje so z zmago startali v drugi del pr- venstva. Ta je bila pričakovana, saj so v tem trenutku veliko boljša ekipa od rokometašev Pivke Perutninarstva. V sedmi minuti so domači povedli s 5:0, čez nekaj minut pa je bilo že 10:3 in kazalo je, da bodo domačini prišli do velike prednosti že v Klemen Štruc, najboljši strelec na tekmi s Pivko Perutninars-tvom prvem polčasu. Nekoliko manj angažirano igro so izkoristili gostje in zmanjšali razliko na samo tri zadetke zaostanka. V začetku drugega polčasa je bilo podobno kot pri zaključku prvega - dokaj izenačena igra in tudi vodstvo domačih ni naraslo. Tako je bilo do 44. minute, potem pa je le vse prišlo na svoje mesto. Nekaj dobrih obramb vratarja Podpečana in nato prehodi v hitre nasprotne napade so bili nerešljiva uganka za goste in tako se je prednost domačih iz minute v minuto večala. Z malo boljšim pristopom in odnosom na tem srečanju pa bi lahko bila razlika v korist roko-metašev Velike Nedelje še višja. Tekst in foto: Danilo Klajnšek ATLETIKA / USPEHI PTUJČANOV V PRETEKLEM LETU Kljub teiža^am - uspešni Ptuj ima bogato atletsko tradicijo. Mnogi Ptuj~ani so dosegali izjemne rezultate. Najuspešnejši med njimi so še vedno zapisani v ve~ni lestvici tridesetih najboljših rezultatov v Sloveniji vseh ~asov. Med njimi je najvi{je maratonec Mirko Vindiš, vse bolj pa se med najboljše vpisujejo mladi skakalci. Novejše obdobje atletike v Ptuju se je začelo s sistematičnim delom z mladimi. Trenutno v vseh starostnih kategorijah vadi okoli 80 atletov - od pionirjev do članov. V letu 2000 so velik skok naredili mladi skakalci, ki so ime Ptuja ponovno dvignili v vrh slovenske atletike. Tako so v klubu lani osvojili 23 medalj, od tega 7 zlatih in po osem srebrnih in bronastih. Največ so jih domov prinesli skakalci v višino. Predsednik Atletskega društva Ptuj Žarko Markovič meni, da je delno vzrok za ta uspeh nov stadion pri šolskem centru, saj jim omogoča boljšo vadbo, še zdaleč pa to ni dovolj za kvalitetno, Predsednik Atletskega kluba Ptuj Žarko Markovič. Foto: Nini MALI NOGOMET Obiinska liga Videm 2000-2001 Rezultati 11. kroga (18. 2.): Šturmovec - NK Videm mladina 5:6, ŠD Lancova vas - ŠD Zgornja Pristava 5:2, NK Tržec kadeti - NK Leskovec člani 5:6, ŠD Pobrežje - KMN Majolka 3:0, NK Videm člani - NK Tr-žec člani 7:2, ŠD Majski Vrh -NK Leskovec mladina 7:0 Darko LAH 1. KMN MAJOLKA 10 0 1 103:23 30 2. ŠD POBREŽJE 8 2 1 55:18 26 3. NK VIDEM - ČLANI 7 2 2 59:29 23 4. ŠD LANCOVA VAS 7 1 3 46:41 22 5. ŠTURMOVEC 6 1 4 49:34 19 6. NK LESKOVEC - ČLANI 5 1 5 40:55 16 7. ŠD MAJSKI VRH 4 2 5 44:43 14 8. NK VIDEM - MLADINA 4 1 6 34:55 13 9. ŠD ZG. PRISTAVA 3 1 7 33:53 10 10. NK LESKOVEC - MLADINA 3 1 7 33:65 10 11. NK TRŽEC - ČLANI 2 0 9 20:47 6 12. NK TRŽEC - KADETI 0 2 9 33:86 2 Prvaki videmske občinske lige v sezoni 2000/01 - ekipa KMN Majolka. Foto: Danilo Klajnšek predvsem pa varno vadbo. Že dalj časa si prizadevajo za nov atletski stadion na Ptuju (pa žal še vedno niso potrkali na prava vrata), saj sedanji ni primeren za varno in kvalitetno vadbo. Pomagajo si tako, da se vozijo na treninge v bližnja mesta, kjer premorejo "normalne" atletske steze, kar pa jim povečuje stroške, a že tako so na tesno z denarjem. Tako velik del stroškov pade na bremena trenerjev in atletov, predvsem pa njihovih staršev. In zakaj se sploh še ukvarjajo s to dejavnostjo, bi se nekateri vprašali. Zaradi odličnih rezultatov, ki jih dosegajo kljub slabim pogojem. Pri prizadevanjih za gradnjo atletske steze jim pomaga Športna zveza Ptuj. Na zadnji seji mestnega sveta je poslanska skupina Zelenih dala vzpodbudo za čim prejšnji začetek gradnje atletske steze, žal pa večina svetnikov za to ni imeli dovolj posluha. Tako bodo gradnjo pričeli v prihodnjem letu, v tem letu pa so zagotovili denar za projektno dokumentacijo. Tehnični vodja Atletskega kluba Ptuj Franc Ivančič je z rezultati zelo zadovoljen. "Imamo srečo, da ni bilo veliko poškodb ! " pravi, vendar so nekateri vrhunski atleti morali nehati vaditi prav zaradi tega. To se je dogajalo redko, vendar dovolj, da so nekateri ostali brez svojih sanj. Ponosen je na to, da so vsi, ki so kdajkoli trenirali v Atletskem klubu na Ptuju, uspeli v življenju, saj jih je atletika naučila delovnih navad in vztrajnosti, predvsem pa jih je odmaknila od gostiln in slabih navad. Atleti so v preteklem letu osvojil veliko odličnih mest: državno prvenstvo člani — članice: Mirko Vindiš - maraton 1., Andrej Voglar - 10000 m 1., Andrej Voglar - 3000 m ovire 2., Andrej Voglar 3000 m ovire 3., Hedvika Korošak - troskok 3., Dejan Dokl - krogla 3., Hedvika Korošak - skok v daljavo 6., Natalija Sbull 1500 m 6., Bojan Zemljarič - skok v višino 7., Urška Horvat - 400 m 8., Aleksander Lorenčič - 400 m 10., Milan Lah - 800 m 11., Urban Vertič - 400 m 19., Rok Solina -100 m kvalifik.; državno prvenstvo starejši mladinci — mladinke: Rok Solina, Aleksander Lorenčič, Urban Vertič, Gašper Malek - štafeta 4 x 100 m 1., Davorin Sluga - skok v višino 2., Sandi Lorenčič - 400 m 4., Urška Horvat - 800 m 4., Natalija Sbull - 800 m 5., Natalija Sbull -1500 m 6., Maja Mlinarič - skok v višino 6., Urška Horvat - 400 m 7., Maja Petek - 800 m 10., Bojan Zemljarič - skok v višino 10., Maja Petek - 1500 m 13., Rok Solina - 200 m kvalif., Aleksander Lorenčič - 200 m kvalif., Gašper Malek - 200 m kvalif., Urban Vertič - 200 m kvalif.; državno prvenstvo mlajši mladinci — mladinke: Davorin Sluga - skok v višino 1., Maja Mli-narič - skok v višino 2., Miha Malek, Rok Solina, Bojan Zem-ljarič, Gašper Malek - štafeta 4 x 100 m 2., Urška Horvat 600 m 3., Rok Solina - 100 m 3., Bojan Zemljarič - skok v višino 4., Urška Horvat - 300 m 5., Bojan Horvat - skok v višino 6., Natalija Sbull - 1000 m 6., Natalija Sbull - 2000 m 7., Gašper Malek Tehnični vodja AK Ptuj Franc Ivančič - 100 m 7., Maks Laura - 1500 ovire 7.; državno prvenstvo pionirji — pionirke: Maja Mli-narič - skok v višino 3., Maks Laura 1000 m 10., Maks Laura - 2000 m 10., Ksenija Čuček -skok v daljavo 13., Nina Kola-rič - skok v daljavo 14., Rok Bezjak - 60 m 15., Ksenija Čuček 60 m 30.; državno prvenstvo v dvorani člani — članice: Hedvika Korošak - skok v daljavo 2., Hedvika Korošak - troskok 2., Davorin Sluga - skok v višino 5., Rok Solina - 60 m 26; državno prvenstvo v dvorani starejši mladinci — mladinke: Maja Mlinarič - skok v višino 1., Davorin Sluga - skok v višino 3., Bojan Horvat - skok v višino 9., Bojan Zemljarič - skok v višino 10., Gašper Malek - 60 m 17.; državno prvenstvo v dvorani mlajši mladinci — mladinke: Davorin Sluga - skok v višino 1., Maja Mlinarič - skok v višino 2., Bojan Zemljarič - skok v višino 4., Rok Solina - 60 m 5., Bojan Horvat - skok v višino 5., Gašper Malek - 60 m 9; državno prvenstvo v dvorani pionirji — pionirke: Maja Mlinarič - skok v višino 1.; državno prvenstvo - zimsko v metih: Dejan Dokl - krogla člani 2., Bojan Herga -krogla st. mlad. 3., Matjaž Šoš-tarič - krogla ml. mlad 5.; finale APS mlajši mladinci — mladinke: Davorin Sluga, Rok Solina, Bojan Zemljarič, Gašper Malek - štafeta 4 x 100 m 1., Davorin Sluga - skok v višino 1., Natalija Sbull - 800 m 2., Bojan Ze-mljarič - skok v višino 2., Rok Solina - 100 m 3., Gašper Malek - 100 m odstopil, Urška Horvat - 300 m 7., Maja Petek - 800 m 10; finale APS pionirji — pionirke: Maja Mlinarič - skok v višino 1., Maks Laura - 800 m 7., Nina Kolarič - skok v višino 9., Ksenija Čuček - 100 m 19.) Milan Krajnc Pavlica ODBOJKA / 1. A DOL - MOŠKI IN ŽENSKE Granit - Stavbar IGM 3:2 1. A DOL MOŠKI Rezultati 16. kroga: Granit - Maribor Stavbar IGM 3:2, SIP Šempeter - Merkur Bled 0:3, Consulting Brezovica - Olimpija 0:3, @urbi Team Kamnik - Pomurje 3:2. 1. MERKUR BLED 16 14 2 40 2. ŽURBI TEAM KAMNIK 16 13 3 40 3. FUŽINAR GOK IGM 16 9 7 29 4. POMURJE 16 10 6 27 5. MARIBOR STAVBAR IGM 16 9 7 27 6. SALONIT ANHOVO 16 9 7 27 7. OLIMPIJA 16 7 9 23 8. GRANIT 16 4 12 15 9. SIP [EMPETER 16 4 12 8 10. CONSULTING BREZOVICA 16 1 15 4 GRANIT - STAVBAR IGM 3:2 /25:22, 15:25, 25:15, 21:15, 15:13/ GRANIT: Jesenko, Pu{nik, Z. Bra~ko, Kavnik, M. Bra~ko, Jurak, Pipenbaher, Lampret, Rajh, Pivko Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice so z zmago proti Maribor~anom poskrbeli za presene~enje, saj so v tem dvoboju slednji veljali za nespornega favorita. To je tudi prva zmaga v uradnih sre~anjih za bistri-{ke odbojkarje. Njihova igra je bila najbo- lj{a doslej, {e posebej v prvem nizu. Pot do zmage pa ni bila lahka, saj so gostujo~i od-bojkarji rezultat kar dvakrat izena~evali po vodstvu Granitovcev in tako je o zmagovalcu odlo~ala peta igra. Dobro igro so znali nagraditi {tevilni gledalci, ki so se ravno v tem sre~anju zbrali v najve~jem {tevilu v tem prvenstvu. K zmagi pa je ponovno svoj veliki delež prispeval reprezentant Mi{o Pu{nik. 1. A DOL @ENSKE Rezultati 16. kroga: Elektrologistika Ptuj - ZM ljutomer 0:3, HIT Nova Gorica -Nova KBM Mel tal Maribor 0:3, Formis Bell Miklavž - Venus Frupi Šou 3:0, Ljubljana - TPV Novo mesto 3:2, Kemiplas Koper - Utrip Šempeter 3:0 1. NOVA KBM MELTAL MARIBOR16 16 0 48 2. KEMIPLAS KOPER 16 12 4 36 3. LJUBLJANA 16 13 3 35 4. HIT NOVA GORICA 16 9 7 31 5. ZM LJUTOMER 16 8 8 27 6. UTRIP [EMPETER 16 9 7 25 7. TPV NOVO MESTO 16 5 11 15 8. FORMIS BELL MIKLAVŽ 16 5 11 12 9. VENUS FRUPI [OU 16 2 14 6 10. ELEKTROLOGISTIKA PTUJ 16 1 15 5 ELEKTROLOGISTIKA -ZAVAROVALNICA MB LJUTOMER 0:3 /17:25, 20:25, 25:14/ Elektrologistika: Mohorkova, Murav-sova, Horvatova, Cre{narjeva, Vindi{eva, Ivanovi~eva, Traperjeva, Selin{kova, Fi{-trav~eva in Ornikova. @al tudi tokrat odbojkarice niso mogle razveseliti navija~ev, saj so razo~arani za-pu{~ali dvorano Mladika, kjer se jih je zbralo le 50. Razpoložene gostje so že v za-~etku dale vedeti, da so pri{la na Ptuj po zmago, to pa ni bilo vidno pri doma~in-kah, ki so vse preve~ gre{ile, igrale brez žara in volje. Gostje so v prvem nizu z odlo~no igro na mreži in neusmiljenimi udarci nabirale to~ke, doma~inke pa se nikakor niso mogle zbrati. V drugem nizu smo imeli žarek upanja, a je kaj hitro splahnel in Ptuj~anke so izgubile z 20:25. Tudi tretji niz ni bil kaj bolj{i, gostiteljice so gre{ile, izgubljale uporabne žoge, gostje pa so to s pridom izkoristile in prepri~ljivo zaklju~ile niz s 25:14 in tako zasluženo slavile. Ne bi na{tevali najslab{ih v igri, žal so bile slabe vse, trener pa se ni odlo~il v ogenj poslati mlaj{ih, ki vse tekme na klopi stag-nirajo in nimajo priložnosti, da bi se uveljavile. (-anc) Danilo Klajnšek KOLESARSTVO Gregor Gazvoda - najboljši športnik Ptuja Naslov {portnika leta 2000 na Ptuju je osvojil {e ne 20-letni kolesar regor Gazvoda, doma iz Pe~k pri Makolah, ~lan mo{tva Perutnine Ptuj. Komisija mu je dodelila naslov na osnovi vidnej{ih rezultatov v pretekli sezoni, kot so: 19. mesto na SP Plouay (Francija) 35 km vožnja na ~as, 35. mesto na EP Kielce (Poljska) 30 km vožnja na ~as, 3. mesto na DP vožnja na ~as 29,6 km, 1. mesto na DP dir-kaliž~e — 4000 m ekipno z novim državnim rekordom. Še bi lahko na{tevali dobre uvrstitve, pa jih je bilo za zmago dovolj. @e kot otrok je bil vsak dan na kolesu in v naravi, tako da je želja po kolesarstvu in dokazovanju že zelo stara, po dolgih letih pa se je spreobrnila v tekmovalni {port. Obetavni mladi kolesar, ki se je aktivno za~el ukvarjati s kolesarstvom {ele pred {estimi leti v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj, daje slutiti, da v sezoni, ki je pred njim, cilja na mnogo vi{je uvrstitve. Po naravi zelo miren in discipliniran tip kolesarja pa poleg vrhunskega {porta zmore {e izredni {tudij na turisti~ni {oli v Radencih. Za izredni {tu-dij se je odlo~il predvsem iz razloga, da lahko ve~ ~asa nameni kolesarstvu. Pravi, da so mu dnevi prekratki in ~asa za njegove hobije ali morda prostega ~asa prakti~no ve~ ni, ~e pa se pojavi priložnost, pa jo hitro izkoristi za vožnjo z motokros motorjem, ki je bil neko~ njegova prva {portna ljubezen, ali pa odigra kak{en set tenisa. Kolesarstvo zahteva izredno dosti prebitega ~asa na kolesu, ~e ho~e{, da bodo ~ez ~as vidni prvi odmevnej{i rezultati. Tako je tudi pri Gregorju, saj njegov ~as {ele prihaja. Dobro se zaveda, da bo potrebno prevoziti {e mnogo potrpežljivih kilometrov, preden mu bo enkrat naklonjena "ura resnice", kot pravijo njegovi kolesarski disciplini. Kot izrazitemu specialistu v vožnji na ~as se je tudi njemu velika želja preizkusiti se med profesionalnimi kolesarji. Med zvezdami svetovnega kolesarstva ima tudi svojega velikega vzornika Nemca Jana Ulricha. Po kratki predstavitvi je na kratko odgovoril tudi na nekaj zastavljenih vpražanj. Prvi ve~ji uspeh, ki ste ga dosegel v kolesarstvu? "To je bila zmaga v cestni dirki na Ptuju leta 1998, ki mi je posebno pri srcu, saj je zmagati tudi na cesti in dirkali{~u? "Za kronometer je potrebno popolnoma prilagoditi plan in na~in treningov, zato lahko v sezoni odpelje{ samo nekaj dobrih voženj. Ostali del sezone se je potrebno temeljito posvetiti dirkam na cesti, ki so podlaga za mojo disciplino in trajajo skozi celo leto." Do sedaj na svetovnih prvenstvih niste imeli sre~e z vremenom. Kaj menite o leto-{njem SP, ki bo na Portugalskem, bo morda v tretje {lo bolje? Gregor Gazvoda v akciji. Foto: Samo Glavnik pred doma~o publiko najtežje, ter zmaga na kriterijski dirki v Kamniku istega leta." Kaj po~nete v prostem ~asu,~e ga {e sploh kaj imate? "Prostega ~asa prakti~no nimam, ~e pa se pojavi, pa je to zve~er ali pono~i, namenim pa ga kolesarstvu." Va{a najljub{a disciplina vožnja na ~as zahteva posebno pripravo. Kako uspevate skozi celo sezono odli~no tekmovati "Ja, res je, da mi vro~ina bolj ustreza kot pa dež. Do sedaj sem imel na vseh prvenstvih zelo hladno in mokro vreme, ki je name vplivalo zelo negativno, saj me že po naravi zelo hitro zazebe. Letos v Lizboni imam veliko ve~ možnosti, da bo vreme toplej{e kot na dosedanjih prvenstvih, s tem pa tudi bolj{e možnosti za vi{je uvrstitve." Kje je va{e mesto v ekipi Perutnine Ptuj in kak{ne cilje imate v sezoni 2001? "V spomladanskem delu tekmovanj je moja naloga, da bom predvsem v pomo~ sotekmoval-cem za doseganje bolj{ih rezultatov na enodnevnih dirkah. Po prvi polovici sezone pa nastopi obdobje, v katerem bom moral pokazati, kaj zmorem na individualnem nivoju, nato pa sledi temeljita priprava za prvenstva, ki se bodo vrstila. Cilji v tej sezoni so zame jasni: dose~i bo-lj{o uvrstitev kot na zadnjem svetovnem prvenstvu." Ali ste do sedaj že dobili kak-{no težjo po{kodbo na kolesarskih dirkah? "Po{kodbe so pa~ sestavni del tega {porta in se dogajajo. Ena izmed najbolj neprijetnih je bila tista, ko sem si pretrgal zadnjo križno kolensko vez. Ta me je za kar nekaj ~asa oddaljila od dobrih uvrstitev." Kaj menite o dolgoro~nem cilju - olimpijskih igrah 2004? Ali se mogo~e vidite kot udeleženec v vožnji na ~as? "To bi bilo nekaj najlep{ega, kar bi se mi kot {portniku lahko zgodilo. Spla~alo se bo potruditi v naslednjih letih in na koncu bom videl, ali se bo ta ra-~un iztekel v moje dobro. Svojo kariero bom absolutno podredil visokim ciljem, saj le tako lahko uspe{ kot vrhunski {portnik." Kako vam uspeva premagovati mraz, dež, veter in druge vremensko neugodne razmere med kolesarsko dirko? "V bistvu so vse te vremenske razmere meni prej v breme kot pa v prid. Ampak mi kolesarji se moramo nau~iti premagovati že tako težke razmere, ki jih je med dirko ve~. Z leti pri-dobi{ ob~utek, kako ravnati v tak{nih razmerah, vendar tudi takrat dobro ~uti{ veter in predvsem mraz, ki ga jaz {e danes težko premagujem," nam je na kratko razgrnil nekaj na~rtov Gregor Gazvoda, za katerega bomo verjetno {e ve~krat sli{ali v svetu kolesarstva. Pa naj mu bo boginja sre~e Fortuna naklonjena že v naslednji podvigih v kolesarskem {portu. Samo Glavnik JURSINCI Sretan je najboljših športnikov V januarju in februarju se vrstijo proglasitve najbolj{ih {portnikov in {portnic. To so opravili tudi v ob~ini Jur-{inci, vendar ne v klasi~ni obliki, ampak je bilo to sre~a-nje najbolj{ih {portnikov in {portnic ter {portnih delavcev. Druženje je organiziral oddelek za družbene dejavnosti, ki ga vodi Andrej Čeh. Na sre~anju - drugem doslej - je bil tudi njihov župan Alojz Kau~i~. @upan je pozdravil "svoje" {portnike in {portne delavce in jim zaželel vsaj ponovitev lanskih dosežkov. Omenil je tudi, da sedaj njihovi {portniki nimajo pravih pogojev, da pa se bo to izbolj{alo z zgraditvijo {por-tne dvorane, ki je za nadaljnji razvoj {porta v tem kraju nujno potrebna. Delavnosti {portnikom v minulem letu ni manjkalo. Še naj-aktivnej{i so bili judoisti, ki so nastopili na 36 tekmovanjih in osvojili obilico medalj in pokalov. Tudi strelci so bili uspe{ni, pa nogometa{i in drugi. Zima pa jo je nekoliko zagodla organizatorjem smu~arskih tekmovanj, predvsem skokov, saj ti v tej sezoni o~itno ne bodo izvedeni. Da je bilo sre~anje {e bolj sve-~ano, je poskrbel Nastja Ceh, sicer odli~en nogometa{ Maribora Pivovarne La{ko, ki je bil gost Jur{in~anov. Danilo Klajnšek Jože Krampelj, predsednik JK Juršinci, s svojimi tekmovalci pri županu KOŠARKA / REKREACIJSKA LIGA -12. KROG Prosonoionli kroga: poraza Cirko^c in Majsporka Dvanajsti krog lige so zaznamovali trije dogodki: ekipa Neman je na doma~em igri{~u premagala Cirkovce, ki so igrale brez svojega najbolj{ega strelca, vendar to ne zmanj{uje uspeha doma~e ekipe. V trdi, vendar {portni tekmi je ekipa Taluma slavila v gosteh proti Maj{perku, tako da je pod vrhom lestvice zdaj zapletena situacija. Neljub dogodek se je zgodil na tekmi med "biki" in Veterani, saj je osemnajst sekund pred koncem tekme, ko zmagovalec ni bil ve~ vpra{ljiv, pri{lo do medsebojnega obra~unavanja dveh igralcev nasprotnih ekip. Svoj "prispevek" je dodal tudi trener doma~ih. Epilog: vsi trije udeleženci so kon~ali tekmovanje v sla~ilnici, za name~ek pa jih je disciplinska komisija izklju~ila iz nadaljnjega tekmovanja. Ora~i so v Kidri~evem visoko porazili doma~o ekipo, ekipa Starš pa je doma {e vi{je premagala Ptujske Goro. Rezultati: Neman - ŠD Cirkovce 79:68, ŠD Majšperk - Ta-lum 72:77, KPŠ Breg Bulls - Veterani 51:65, ŠD Kidri~evo -Ora~i 61:80, KK Starše - ŠD Ptujska Gora 110:60. 1. KK STARŠE 2. ORAČI 3. ŠD CIRKOVCE 4. ŠD MAJŠPERK 5. VETERANI 6. TALUM 7. kp[ breg bulls 8. NEMAN 9. ŠD KIDRIČEVO 10. ŠD PTUJSKA GORA Lestvica najboljših strelcev — dani koši: 1. Jože Kolari~ (Cirkovce) 327 košev, 2. Izudin Kanli~ (Veterani) 282 košev, 3. Branko Novak (Majšperk) 247 košev, 4. Edi Hojnik (Kidri~e-vo) 237 košev, 5. Mitko Sira~evski (Talum) 221 košev. Lestvica najboljših strelcev — povpre~je: 1. Jože Kolari~ (Cirkovce) 36,3 košev (9), 2. Izudin Kanli~ (Veterani) 25,6 košev (11), 3. Edi Hojnik (Kidri~evo) 21,5 košev (11), 4. Branko Novak (Majšperk) 20,6 košev (12), 5. Mitko Sira~evski (Talum) 18,4 košev (12) Radko Hojak 12 12 0 +258 24 12 9 3 +208 21 12 9 3 + 186 21 12 8 4 +71 20 12 6 6 + 17 18 12 6 6 +11 18 12 3 9 -123 15 11 4 7 -141 15 11 2 9 -111 13 12 0 12 -376 12 ROKOMET / CETRTFINALE POKALA RZ SLOVENIJE Gorišnica - Celje PL 22:36 /12:18/ Gorišnica: Valenko, Tamše 6, Kelenc, Štorman, Fricelj 1, Kumer 6, I. Ivančic, Percic, [andor, [terbal, D. Ivančic 5, Cvitanič, Pisar 4, Belšak. Celje Pivovarna Laško: Torlo, Kulinčenko 2, Vugrinec, Šerbec 1, Načinovič, Šantl 1, Pajovič 5, Stefanovič 8, Pun-gartnik 6, Tomšič 3, Bedekovič 4, Lorger, Žvižej 6. Ne zgodi se pogosto, da bi katera ekipa gostila ekipo državnih prvakov in ob tem udeleženko lige evropskih prvakov Celja Pivovarno Laško. To srečo so imeli v Gorišnici, koso se njihovi ro-kometaši uvrstili v četrtfinale tekmovanja za pokal RZ slovenije. Žreb je hotel, da se pomerijo s Celjani, ki so v slovenskem rokometu razred zase in imajo dobro igralsko zasedbo. Prvo srečanje bi moralo biti sicer v Celju, vendar se je na prošnjo Gorišniča-nov prvo srečanje odigralo v novi športni dvorani v tem kraju. Zanimanje za srečanje je bilo izredno, saj je bila dvorana polna. Zraven ljubiteljev nogometa in navijačev domače ekipe so se pojavili še kurenti in vzdušje je bilo zares pravi. Svoje pa so do- dali še rokometaši Gorišnice, ki so na gostovanju v Hrastniku uspeli v borbi za obstanek zmagati. Že pred srečanjem se je vedelo, kdo bo zmagovalec, saj so Celjani v vseh pogledih bili v prednosti. Cilj domače ekipe je bil, da poizkušajo nuditi čim močnejši odpor. Gostje so vodili že od začetka, vendar so tudi domači zadevali in držali korak. Do 21. minute so gostje vodili s tremi zadetki prednosti ter jo do odhoda na odmor povečali na šest. V tem delu se je pri domačih odlikoval Janez Kumer, pri gostih pa Rastko Stefanovič, saj sta neusmiljeno zadevala. Igra gostov v drugem polčasu je bila takšna, da so imeli vse pod kontrolo in preizkušali razne taktične variante. V igri se je pri njih po dolgem času pojavil tudi Uroš Šerbec, ki je bil dolgo časa poškodovan. Celjani, ki jih čakajo nastopi v evropski ligi, so izkoristili svojo dobro pripravljenost in napake domačih hitro kaznovali z zadetki. Rokometa-šem Gorišnice ni ustrezala obrambna postavitev gostov, ki so hitro umirili razpoloženega Ku-mra in zadetkov v njihovi mreži je bilo manj. Mirno pa lahko zapišemo, da bi rokometaši Goriš-nici s podobno igro v 1.- B SRL lahko premagali skoraj vsakega nasprotnika. Po končanem srečanju so številni obiskovalci nagradili igralce obeh ekip z dolgim aplavzom. V Gorišnici so se ob gostovanju Celja Pivovarne Laško potrudili in lahko rečemo, da bo to srečanje zagotovo ostalo zapisano v analih kluba. Bo pa imelo toliko večjo vrednost, če jim bo uspel obstanek med prvo-B-ligaši. Danilo Kla^-nšek Zakaj se predsednik rokometa{ev izmika Pred dobrima dvema mesecema so rokometašiptujske Drave dobili novega predsednika kluba in kazalo je, da bo delo teklo normalno naprej. Vendar ni tako. Igralci in trener svoje delo izvajajo, saj so pred njimi no-va tekmovanja in cilj, uvrstiti se v enotno drugo slovensko rokometno ligo. Obisk na treningih je 90-odstoten, kar pomeni, da trener Neno Potoč-njak lahko izvaja delo in tako se čaka 10. marec, ko bodo Ptujčani imeli prvi turnir v Ljutomeru. Veliko je odvisno od dobrega starta. Problem pa se pojavlja drugje in glede tega smo bili povabljeni v Rokometni klub Drava. Novoizvoljeni predsednik kluba Milivoj Levanič je namreč večkrat sklical sestanek, vendar ga potem ni bilo nanj. Ob njem so bili v upravni odbor izbrani še štirje člani in bi si morali na prvem sestanku razdeliti funkcije ter imenovati organe kluba. Do tega pa ni prišlo in trenutno klub ne more normalno delovati, saj nima uradnih podpisniko'v. To pa je važno zaradi obveznosti, ki se pojavljajo do RZ Slovenije, in kaj lahko bi bil vprašljiv nastop v tekmovanju. Kapetan ekipe Marko Kac nam je povedal, da so se sicer enkrat sestali s predsednikom in ta jim je obljubil, da bo uredil stvari, vendar ga potem ni bilo na spregled. Povrniti bi morali potne stroške igralcem, ki se vozijo iz različnih krajev, in trenerju, tu pa so še druge minimalne stvari; obljubljeno jim je bilo za 15. februar, vendar predsednika ponovno ni bilo na spregled. Igralci tudi želijo vedeti, kako in kaj bo naprej - ali bo klub še obstajal ali ne ali pa se bodo šli rekreacije. Odločeni pa so, da se bodo sami zbirali in vadili. Zato je nujno, da te stvari uredijo. Mogoče pa ljudi odvrača od dela in jim zmanjka motivacije, da bi se z amaterskim delom razdajali za šport, tudi zaradi odnosa župana do njih, saj nekaterih sploh ne opazijo. Že ob obletnicah obstoja delovanja klubov in društev Miroslav Luci dela razlike. Na Ptuju so nedolgo tega proslavili 50-letnico organiziranega delovanja rokometa in niso bili povabljeni v Mestno hišo k županu, medtem ko so člani JKDrava iz Ptuja bili pri njem ob 40-letnici. Pa nima nihče nič proti judoistom, ki so si to priznanje zaslužili, vendar rokometašev pri županu ni bilo. Ali imajo premalo vplivne ljudi v vodstvu kluba ali pa je vmes kaj dragega? Nevednost vsekakor ne, saj je župan bil prisoten na proslavi ob 50-letnici rokometa in imel govor. Ali je pozabil, da je tudi rokomet sestavni del Ptuja? Danilo Klajnšek KOLESARSTVO Mahorii in Rogina dokazujeta napovedano Mitja Mahorič, ki je na eni tiskovnih konferenc dejal: "Moje delo je na kolesu," to iz dirke v dirko pridno dokazuje. Kolesarji moštva Perutnine Ptuj so minuli konec tedna imeli polne roke dela, saj sta bili na sporedu dve dirki na Hrvaškem v Poreču. Tako sobotna kot nedeljska dirka sta bili kategorije 1.5 UCI in visoka udeležba tekmovalcev iz različnih držav je naredila kolesarsko karavano zelo atraktivno. Veliko znanih profesionalnih kolesarskih moštev je prišlo preizkušat svojo trenutno pripravljenost kolesarjev. Da so profesionalci razred zase, so dokazali na obeh dirkah in niso dovolili nobenega presenečenja na mestih, kjer se delijo pokali. Sobotna dirka s startom in ciljem v Poreču je veljala za težjo, saj je bilo potrebno prevoziti 168 kilometrov. Vzponi in spusti po okoliških krajih so narekovali oster tempo. Tako je bila povprečna hitrost dirke zavidljivih 44,4 km/h v slogu pravih profesionalnih dirk. V ciljnem sprintu bil premočan Estonec Aug (Amore&Vita), Rogina (PP) pa je bil na 9. mestu in tako je že tretjič zapored osvojil UCI točke. Nedeljska dirka je imela nekoliko krajšo traso 139,4 kilometrov, a je bilo potrebno prevoziti nekaj več vzpona. Tudi drugi dan dirk ni bilo videti nobenega,popuščanja kolesarjev kljub utrujenosti od prvega tekmovalnega dne. Že od samega starta so se vrstili prvi pobegi kolesarjev, a njihova prednost ni nikoli narasla na več kot minuto. Proti koncu dirke so vsa profesionalna moštva zelo pohodila pedala in narekovala visoke hi- Mitja Mahorič pred startom trosti. Mahorič (PP) in Rogina (PP) sta uspela držati visok ritem ter vodstvo s profesionalci, vendar so jima kilometer pred ciljem pošle moči. Zmagal je profesionalec Nemec Jan Bratkowski (De Nardi-Pasta Montegrapa), Ma-horič (PP) je osvojil 10. mesto in prve UCI točke, Rogina(PP) pa je končal dirko na 15. mestu. Rezultati - sobota: 1. Andrus Aug (Amore&Vita), 2. Jan Bratkowski (De Nardi-Pasta Montegrapa), 3. Arno Kaspert (Avstrija), 9. Rado Rogina (PP), 22. Matjaž Finžgar (PP), 40. Mitja Mahorič (PP), 41. GregorGazvo-da (PP), 55. Tomislav Dančulo-vič (PP), 70. Marjan Kelner (PP), 79. Andrej Čeh (PP), 95. Massimo Demarin (PP), 102. Matej Marin (PP), 125. Boštjan Krevs (PP); nedelja: 1. Jan Bratkowski (De Nardi-Pasta Montegrapa), 2. Branko Filip (Krka-Telekom), 3. Olexandr Fedenko (De Nardi-Pasta Montegrapa), 10. Mitja Mahorič (PP), 15. Rado Rogina (PP), 21. Tomislav Dančulovič (PP), 33. Boštjan Krevs (PP), 36. Matjaž Finžgar (PP), 65. Gregor Gaz-voda (PP), 76. Massimo Demarin (PP), 77. Andrej Omulec (PP), 88. Matej Marin (PP). Tekst & foto Samo Glavnik ROKOMET / PRVENSTVENE TEKME Ormož - Cimos Koper 28:27/14:16/ 1. SRL MOŠKI Rezultati 12. kroga: Velika Nedelja - Pivka Peru-tninarstvo 31:19 /13:9/, Inles Riko - Mobitel Prule 67 23:27 /10:17/, Gorenje - Celje Pivovarna Laško 29:31 /14:18/, Prevent - Termo 29:27 /16:12/, Slo- van - Avtomikolič Rudar 24:28 / nje - Dobova 28:26 /28:25/. :10/, Trimo Treb- 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 12 11 1 0 409 274 23 2. MOBITEL PRULE 67 12 9 2 1 351 283 20 3. PREVENT 12 9 1 2 340 295 19 4. GORENJE 12 8 1 3 340 302 17 5. AVTOMIKOLIČ RUDAR 12 7 2 3 328 331 16 6. VELIKA NEDELJA 12 7 0 5 301 304 14 7. TRIMO TREBNJE 12 5 2 5 317 307 12 8. TERMO 12 3 3 6 311 337 9 9. SLOVAN 12 3 2 7 305 354 8 10. INLES RIKO 12 2 0 10272 :336 4 11. DOBOVA 12 0 3 9 296 336 3 12. PIVKA PERUTNINARSTVO 12 0 1 11285 :398 1 1. B SRL Rezultati 13. kroga: Chio Kranj - Sevnica 32:25 /14:11/, Pomurka Krog Bakovci - Mitol Pro Mak 19:16 /9:8/, Gorišnica - Šmartno 28:23 /14:12/, Izola - Dol TKI Hrastnik 20:19, Ormož - Cimos Koper 28:27 /14:16/; prosta Nova Gorica. 1. NOVA GORICA 12 11 0 1 22 2. SEVNICA 13 10 0 3 20 3. IZOLA 13 9 1 3 19 4. DOL TKI HRASTNIK 13 7 0 6 14 5. POMURKA KROG BAKOVCI 13 6 1 6 13 6. MITOL PRO-MAK 12 5 2 5 12 7. CIMOS KOPER 13 5 2 6 12 8. ŠMARTNO 13 5 1 7 11 9. GORIŠNICA 13 5 1 7 11 10. ORMOŽ 13 4 1 8 9 11. CHIO KRANJ 13 3 1 9 7 ORMOŽ - CIMOS KOPER 28:27 /14:16/ ORMOŽ: Šulek, Hanželič 2, Horvat 1, Jurišič, Pučko 3, Prapotnik 1, Grabovac 1, Ivanuša 2, Kirič 3, Kavaš 1, Škraban, Rajh, Hrnjadovič 14 /7/, Dok-ša. Rokometaši Ormoža so v srečanju proti Cimosu Kopru prišli do pomembnih točk v borbi za obstanek. Do 19. minute, ko je bil izid izenačen na 9:9, so si potem gostje priigrali prednost petih zadetkov. Razlog njihovega vodstva je izredno slaba igra domačih v napadu, saj so nekajkrat enostavno podarili žogo gostom v roke, tako da so ti morali zadeti. Ob tem je potrebno poudariti, da so Koprčani nekajkrat zelo grobo zaustavili domače, predvsem odličnega Hrnjadoviča, ki je bil zanje nerešljiva uganka tako v igri kot pri streljanju sedemmet-rovk. Ko je domačim v 35. minuti igre uspelo izenačiti, je kazalo, da bo igra le stekla, toda bilo je ravno obratno. V nekaj minutah so gostje ponovno prišli do vodstva s štirimi zadetki. Toda prava drama se je odigravala zadnji dve minuti, ko so gostje imeli prednost dveh zadetkov. Domačim je uspelo izenačiti z igralcem več, nato pa je štiri sekunde pred koncem mladi Ivanuša dosegel zmagoviti zadetek. Gostje so bili močno razočarani, vendar morajo vzroke za izgubo praktično že dobljene tekme iskati v svojih vrstah in ne pri sodnikih. Verjetno se bo o tem srečanju razvila še precejšnja polemika, saj se gostje tudi še nekaj časa po končanem srečanju niso mogli pomiriti z izgubo točk. Nasprotno pa e bilo v domačem taboru, ko so se rokometaši veselili s kurenti, ki so jih podpirali vso tekmo. GORIŠNICA - ŠMARTNO 28:23 (14:12) Gorišnica: Valenko, Tamše 4, Kelenc, Štorman, Fricelj 3, Kumer, I. Ivančič 5, Perčič, Strbal, D. Ivančič 11, Cvitanič, Firbas 1, Pisar 4, Belšak. Rokometaši Gorišnice in njihovi privrženci so po zmagi v gosteh z Dolom in dobri predstavi v pokalnem srečanju s Celjem Pivovarno Laško pričakovali zanesljivo zmago z neposrednim konkurentom na lestvici. Do nje so domači pred 200 gledalci prišli težje od pričakovanj, saj so se morali predvsem v drugem delu zelo potruditi v obrambi, kjer gre še posebej pohvaliti vratarja Va-lenka. V napadu so gostje popolnoma ustavili Ku-mra, vendar pa je bilo to ob razpoloženem Dejanu Ivančiču, ki je v prvem polčasu zabil kar osem zadetkov, premalo. Po drugi strani so gostje, ki niso odstopili od svoje, na trenutke provokativne igre, že v 14. minuti ostali brez enega najboljših igralcev Verbajsa, ki je storil grob prekršek in si prislužil izključitev. Ključno obdobje je bilo med 19. in 27. minuto, ko so domači po vodstvu gostov 10:6 z odlično obrambo in uspešnim zadevanjem naredili delni izid 7:0 ter povedli s 13:10. Gostje so se v nadaljevanju sicer približali, za kaj več pa niso imeli ne idej in ne možnosti, saj so domači čvrsto držali vodstvo in ga še povišali. l.k. 1. B SRL ŽENSKE Rezultati 11. kroga: Zagorje 25:33, ŽRK Ptuj 29:28, Novo 11:27, VIAS Šentjernej - Keting ■ PUV Nivo Celje mesto - Škocjan 27:22. 1. ŠKOCJAN 11 10 0 1 305:212 20 2. PUV NIVO CELJE 11 9 0 2 352:261 18 3. ŽRK PTUJ 9 7 0 2 218:215 14 4. POLJE /-1/ 11 5 0 6 311:304 9 5. ZAGORJE 10 3 1 6 208:244 7 6. KETING 11 3 1 7 246:297 7 7. VIAS ŠENTJERNEJ 10 2 2 6 248:267 6 8. NOVO MESTO 11 1 0 10181:269 2 PTUJ - POLJE 29:28 (15:15) ŽRK Ptuj: A. Potočnik, Bojeva, N. Potočnik. 3, Šijančeva 10-4, Bezjakova, Majeričeva 4, Mikuliče-va, Molnarjeva, Maračičeva 3, Vidovičeva, Srebrn-jakova 8, Kelenčeva in Pučkova 1. Maloštevilni gledalci so tokrat lahko videli, kako lahko sodnika izničita prizadevanje igralk obeh ekip, še zlasti ker so domače igralke imele kot nasprotnika tudi oba sodnika Žibrata in Magleša iz Trbovelj, ki sta domačinkam dosodila 16 kazenskih minut, ob grobi igri gostij pa njim le 8 minut. Prekrški nad Šijančevo, Srebrnjakovo in N. Potočnik so potrebovali zdravniškega posega. V prvem delu je po izenačeni igri in nekaj kratkih izenačenjih uspelo gostiteljicam proti koncu razliko zvečati na 15:11. V nadaljevanju so domačinke ponovno povedle za dva zadetka toda prišla je kriza v domačih vrstah in gostje so povedle s tremi zadetki. Srčna in zagrizena borba ter velika požrtvovalnost domačink so uspele izenačiti na 25:25. Žal sta sodnika krojila pravila po svojem in v tem je nezadržna Srebrnjakova dosegla odločilne zadetke in s tem prinesla z igralkami dragoceno in zasluženo zmago. Da bi Šijančeva v zadnji sekundi ob dosojeni sedemmetrovki postavila končni rezultat ji je preprečila prečka, ki jo je zadela. (anc) Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS / USPEH PIONIRJEV PETOVIE Mladi zelo obetavni V namiznoteniškem klubu Pet-ovia Ptuj se jim ni potrebno bati za usodo, saj imajo izredno dobre mlade igralke in igralce. Na turnirju v Avstriji so se dobro odrezali v pionirski kategoriji. Pri pionirjih je prvo mesto osvojil Jernej Šilak, pri mlajših pionirjih pa je bil ptujski finale. Prvo mesto je pripadlo Luki Šparu, drugo pa Žigi Erženu, tretji je bil Martin Kelenc, četrti pa Lovro Rojko. Pri mlajših pionirkah je prvo mesto osvojila Vesna Roj-ko. Danilo Klajnšek NOGOMET Muri pokal Holermuos 2001 Nogometni klub Ormož je ob petletnici obstoja organiziral močan mednarodni turnir, kjer so poleg domače ekipe sodelovali se hrvaški prvoligaš Slaven Belupo iz Koprivnice (sicer v kombinirani postavi) ter slovenska prvoligaša Dravograd in Mura iz Murske Sobote. Zmagovalec turnirja pa je zasluženo postala ekipa Mure pod vodstvom trenerja Luka Bonačiča. HOLERMUOS — MURA 0:7 (0:3) Strelci: 0:1 Kopunovic (14), 0:2 Kopunovic (20), 0:3 Ek-mecic (31), 0:4 Jurcec (57-ag), 0:5 Dominko (73), 0:6 Ekmečič (86), 0:7 Botonjič (89 - 11 m). Holermuos: Polak, Rajh, M. Tušek, Jambriško, Jurčec, D. Pintarič, Tobias, Bu. Prapotnik, Habjanič, Mesaric, Kaloh. Igrali so še: Ivankovič, V. Tušek, Bo. Prapotnik, Školiber, Gove-dič, Bombek. Trener: Drago Po-savec Mura: Botonjič, Prednik, Ba-gola, Gabor, Erniša, Ristič, Baranja, Kopunovič, Grizold, Ekmečič, Tiganj. Igrali so še: Vogrinčič, Bukovec, Dominko, Ivanič, Žilavec. Trener: Luka Bonačič SLAVEN BELUPO — DRAVOGRAD 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Medžimorec (9), 2:0 Mužek (48 - 11 m), 2:1 Šte-harnik (90). Slaven Belupo: Lisjak, Šomoci, Škvorc, Volf, Medži-morec, Medenjak, Kovačevič, Mužek, Bajsič, Havaič, Miko-laj. Igrali so še: Kosec, Vitko-vič, Rus. Trener: V. Blaškovič Dravograd: Budišin, Kukoč, Božič, Softič, Vrhnjak, Pušnik, Cirkvenčič, Živadinovič, Koren, Vidovič, Rebol. Igrala sta še: Šteharnik, Peruš. Trener: Drago Kostanjšek Za tretje mesto: HOLERMUOS — DRAVOGRAD 2:4 (1:2) Strelci: 0:1 Rebol (24), 0:2 Koren (33), 1:2 Mesarič (43-11m), 1:3 Cirkvenčič (62), 2:3 Tobias (78), 2:4 Koren (90). Holermuos: Ivankovič, Školiber, Rajh, Tobias, Jurčec, Bu. Prapotnik, Jambriško, STRELSTVO / STRELSTVO ZMAGA SLOVENIJE IN MLADINCA S. SIMONICA Strelska zveza Hrvaške je v Zagrebu organizirala dvajseti dvoboj v streljanju z zračnim orožjem med reperzentancama Slovenije in Hrvaške. Ekipno je zmagala Slovenija z rezultatom 5 proti 3. Za slovensko reprezentanco so nastopali tudi trije člani strelskega društva Juršin- ci in dosegli odlične rezultate. Med mladinci je v disciplini pištola zmagal Simon Simonič s 556 krogi. Med člani je s pištolo slavil Cvetko Ljubič s 577 krogi, Mirko Moleh pa je z odličnimi 569 krogi bil drugi najboljši strelec Slovenije. Med članicami je odličen rezultat 366 krogov dosegla tudi Majda Raušl. III. DRŽAVNA LIGA V šestem kolu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo je ekipa SD Juršinci gostila PREJELI SMO Izbira športnika leta s priokusom V petek, 9. februarja smo si lahko v avli Šolskega centra Ptuj ogledali prireditev "Športnik leta 2000" v Ptuju. Vse lepo in prav, saj to počnejo tudi v drugih krajih in mestih. S samim pričetkom prireditve pa so se pokazale vse slabosti amatersko pripravljene prireditve (napovedovalka, zamenjava pokalov, neusklajenost podeljujočih, kakor tudi pogovor z gostom prireditve, olimpijcem Rajmondom Debevcem, ki so mu prireditelji namenili zgolj tri (3!) vprašanja). Ampak to so stvari, ki jih nekateri sploh niso opazili, drugi pa jih bodo tudi hitro pozabili, ne moremo pa nekateri pozabiti dejstev, da so nekatere športne panoge (morda zaradi svoje mladosti v Ptuju) še vedno odrinjene na stranski tir (hote ali nehote). Prvak v judu do 50 kg ali prvak v športnem plezanju v kateri koli kategoriji je zame (in še marsikoga) ovrednoten enako, samo za predstavnike odbora za šolski šport v Ptuju to ne velja. Prireditev se je pričela z najmlajšimi (osnovnošolci) in videli smo, da je bila najuspešnejša in je zato tudi prejela pokal OŠ Olge Meglič. Seveda smo predstavniki Planinskega društva pričakovali, da se bo na odru pojavila naša članica in učenka te šole Mina Markovič, osnovnošolska prvakinja za leto 2000 v športnem plezanju (kategorija: starejše deklice), vendar se to ni zgodilo. Na žalost ne vemo zakaj. Smo pa kasneje videli na odru prvaka v judu (OŠ Dornava) in še dva druga, katerih športnih panog se ne spomnim, ob sprejetju pokalov za zmage v prvenstvih osnovnih šol. Moje mišljenje je, da če so pokali za prvake, potem naj bodo za vse ali pa nikogar. Ob tem naj povem, da je samo na finalu prvenstva OŠ 2000 v Radovljici nastopilo okrog 90 tekmovalcev, rezultati pa so bili pravočasno dostavljeni Športnemu zavodu Ptuj s strani Planinskega društva, sem pa prepričan, da so jih dobili tudi z OŠ Olga Meglič, kajti drugače ne bi mogli biti proglašeni kot najboljša šola mestne občine. Odgovorni, zamislite se, tudi "športno plezanje" je šport. Danilo Šegula Mesarič, Habjanič, Kaloh, D.Pintarič. Igrali so še: Polak, Janžekovič, Govedič, Bo. Pra-potnik, B. Pintarič, Bombek. Trener: Drago Posavec Dravograd: Fornezzi, Kukoč, Božič, Softič, Vrhnjak, Pušnik, Cirkvenčič, Koren, Vidovič, Re-bol, Peruš. Igrali so še: Štehar-nik, Jamnik, Pavlin, Možanič. Trener: Drago Kostanjšek Za prvo mesto: MURA — SLAVEN BELUPO 5:4 (0:0, 0:0) Strelci: 1:0 Bakula, 1:1 Med-žimorec, 2:1 Botonjič, 2:2 Ra-diček, 3:2 Žilavec, 3:3 Šomoci, 4:3 Ristič, 4:4 Havaič, 5:4 Ti-ganj. Mura: Botonjič, Dominko, Prednik, Jozinovič, Žilavec, Vo-grinčič, Bakula, Ristič, Grizold, Ekmečič, Kopunovič. Igrali so še: Tiganj, Bagola, Bukovec, Ivanič. Trener: Luka Bonačič Slaven Belupo: Lisajk, Šomoci Volf, Medžimorec. Medenjak, Kovačevič, Mužek, Baj-sič, Havaič, Radiček, Jambrušič. Igrala sta še: Škvorc, Vitkovič. Trener: Vjeroslav Blaškovič Uroš Krstić ekipo K. Flisar iz Tišine. Dvoboj je proti favoriziranim gostom tesno izgubila s 1586:1605 krogov. Mladinka Staška Benko je nastreljala 512 krogov, Janko Berlak je dosegel 523 krogov, najboljši rezultat srečanja pa je dosegel Zlatko Kostanjevec 551 krogov. V sedmem kolu ekipa iz Jur-šincev gostuje v Petišovcih. P.D. SK PETLJA PTUJ -SD JOŽE KERENCIC ORMOŽ 1539:1649 V šestem kolu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo je ptujska Petlja gostila odlično ekipo SD Jože Kerenčič iz Ormoža. Gosti so zmagali z odličnim številom krogov 1649. Posamezno je bil zmagovalec Ormožan Miran Miholič s 564 krogi. Petljini strelci so dosegli naslednje rezultate: Borut Sagadin 516 krogov, Simon Fras 512 in Sebastijan Molnar 511. SI ODBOJKA Turnir osnovnih šol Osnovna šola Markovci je bila organizator državnega četrtfinala v odbojki za učence osnovnih šol. Rezultati: Maribor - Beltinci 2:0, Beltinci - Ravne 0:2, Markovci - Maribor 0:2, Ravne - Maribor 2:0, Beltinci - Markovci 2:0, Markovci - Ravne 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Preži-hovega Voranca Ravne na Koroškem, 2. OŠ Prežiho-vega Voranca Maribor, 3. OŠ Beltinci, 4. OŠ Markov-ci. I-vo Kornik MALI NOGOMET Sevnica - Poetovio Mila Tomaž 2:0 (0:0) 1. SLMN Rezultati 13. kroga; Puntar Tolmin - TF Beton Koper 5:0, M.Meteorplast Ljutomer - Lesna Litija 5:3, GIP Beton Zagorje - Mizarstvo Širovnik 6:1, Maxi Club Celje - Naja Ljubljana 2:4, Sevnica - Poetovio Mila Tomaž 2:0. Vrstni red: Lesna 32, Sevnica 28, GIP Beton 26, Meteorplast 23, Naja 19, Puntar 18, TF Beton 13, Poetovio Tomaž 8, M.Širovnik 8, Maxi Club 5. SEVNICA — POETOVIO MILA TOMAŽ 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 Kneževič (26), 2:0 Rostohar (28). Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Magdič, Prese-čnik, Bohinec, Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Jur-čec, Školiber, Prapotnik, Pintarič. Trener: Bojan Cunk. Igralci Tomaža so se s težkega gostovanja v Sevnici vrnili brez točk, čeprav bi si zopet lahko zaslužili kakšno pomembno točko. Prvi polčas se je končal brez zadetkov. V drugem polčasu igralci Tomaža niso izkoristili nekaj lepih priložnosti iz hitrih protinapadov, domači pa so preko Kne-ževiča iz najstrožje kazni zadeli vratnico. Toda čez nekaj trenutkov se je Kneževič s zadetkom odkupil za zgrešeni strel. Nekaj minut zatem je za Sevničane prvič v prvoligaški konkurenci zadel Rostohar in postavil končen izid. Sedaj čaka Tomaž huda naloga, saj v Ormož prihajajo neugodni gostje iz Tolmina, igralci Puntarja. 2. SLMN - vzhod Rezultati 15. kroga: Križevci — Slovenske gorice 6:4, Dolane — Dobovec 4:8, Oplotnica — Napoli Pernica 2:10, Leskovec — Pušenci 7:2, Mak Cola — Vitomarci 11:4, Draža vas — Marco Polo 8:3. Vrstni red; Napoli 43, Dobovec 36, Oplotnica 24, Mak Cola 22, Marco Polo 22, Leskovec 22, Draža vas 21, Slovenske gorice 19, Vitomarci 18, Križevci 13, Dolane 11, Pušenci 9. ZIMSKA LIGA ORMOŽ Holermuos prvak Končala se je zimska liga malega nogometa v Ormožu. Tretjič zapored so prvaki postali malo-nogometaši Holermuosa, ki so edina ekipa brez poraza. Iz prve lige sta izpadli ekipi Joker Ivanjkovci in Bar Grivec, ki je predčasno izstopila iz lige. Zelo zanimivo je bilo v drugi ligi, kjer so prvo mesto in napredovanje v ligo višje osvojili igralci Trsničarstva Žiher pred veterani Pušencev in Kogom. Zimsko ligo je organiziralo Športno društvo Pušenci, sodniško nalogo pa so opravljali Robert Jaušovec, Smiljan Cener in Danilo Zida-rič. Končna lestvica v 1. ligi: 1. HOLERMUOS 9 6 3 0 38:19 21 2. PUŠENCI 9 6 1 2 44:27 19 3. RTV KUPČIT 9 5 2 2 43:26 17 4. BELCONT 9 5 2 2 37:32 17 5. MAKOTER CVEN (-1) 9 5 2 2 38:23 16 6. SMOKI FIŠTRAVEC 9 4 0 5 37:39 12 7. VIČANCI 9 2 3 4 28:34 9 8. MLADOST MIKLAVŽ 9 2 1 6 20:32 7 9. NOVA SLOVENIJA 9 2 1 5 29:50 7 10. JOKER IVANJKOVCI 9 0 1 8 20:52 1 Izidi 10. kroga v 2. ligi: TSO - Litmerk 0:3, Borec - Zadnja šansa 2:0, AŠ Prednost II - Trsn. Žiher 3:3, Mladost Miklavž II - Podgorci 2:5, Kog - Avtop. Novak 4:1, Pušenci vet. - Cvetkovci 5:2. Končna lestvica v 2. ligi: 1. TRSN. ŽIHER 10 7 2 1 36:22 23 2. PUŠENCI VET. 10 7 1 2 40:26 22 3. KOG 10 6 3 1 39:21 21 4. CVETKOVCI 10 6 0 4 41:28 18 5. LITMERK 10 5 2 3 31:21 17 6. MLADOST MIKLAVŽ II 10 5 2 3 29:23 17 7. AŠ PREDNOST II 10 5 2 3 36:33 17 8. ZADNJA ŠANSA 10 3 1 6 30:47 10 9. PODGORCI 10 3 0 7 34:45 9 10. BOREC 10 3 0 7 28:47 9 11.AVTOP NOVAK 10 2 0 7 36:42 6 12. TSO 10 1 1 8 17:42 4 Uroš Krstić PRVAK AVTOELEKTRICAR-STVO BRACIC Ta konec tedna so se končala tekmovanja v malem nogometu, ki jih je organizirala MNZ Ptuj. V končnico so se uvrstile ekipe Abvtoelektričar-stva Bračič, ŠD Destrnik, MDNS Ptuj - Tames in ŠD Juršinci. V srečanju za tretje mesto so nogometaši z Destrnika premagali ekipo ptujskih sodnikov, v finalu pa je po pričakovanjih bila boljša ekipa Avtoelektričarstva Bračič, ki je visoko premagala ekipo ŠD Juršinci. Zmagovalec si je pridobil pravico nastopa v kvalifikacije za popolnitev 2. SLMN - vzhod. Najboljši strelec je bil Maksimiljan Mohorko iz zmagovalne ekipe z 28 zadetki. Rezultati - polfinale: Avtoelektričarstvo Bračič - ŠD Destrnik 4:1, MDNS Ptuj Tames - ŠD Juršinci 5:7; za 3. mesto: ŠD Destrnik - MDNS Ptuj Tames 5:4; za 1. mesto: Avtoelektričarstvo Bračič - ŠD Juršinci 5:1. Danilo Klajnšek KEGLJANJE Zmaga ostala na Ptuju Na kegljišču ptujske Drave je Policijska postaja Ptuj organizirala tradicionalni, že 3. Kurentov pokal policijskih postaj iz najstarejših slovenskih mest oziroma mest z mitnicami. Sodelovalo je osem ekip. Najbolj so se izkazali domačini, ki so osvojili prvo mesto v ekipnem tekmovanju in med posamezniki, kjer je Janko Ivančič, sicer tudi kegljač ptujske Drave, premagal nasprotnike z veliko razliko. Posamični izidi: 1. Janko Ivančič, PP Ptuj 215, 2. Matjaž Ravnikar, PP Kamnik, 197, 3. Marko Ropret, PP Žalec, 189 podrtih kegljev. Ekipno: 1. PP Ptuj_ 318, 2. PP Grosuplje 294, 3. PP Žalec 251 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek MESTNA OBČINA PTUJ Občinska uprava Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Uradni vestnik Mestne ob~ine Ptuj, št. 3/96) razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnega prostora v najem 1. poslovni prostor na Ptuju, Slovenski trg 9, v velikosti 17,69 m2 2. poslovni prostor na Ptuju, Slovenski trg 4, v velikosti 51,11 m2 RAZPISNI POGOJI: 1. Dejavnost: pod A in B - trgovska dejavnost. 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas. 3. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti pod pogoji, ki jih določi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, in drugimi pogoji, ki jih določi lastnik. 4. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik). 5. Varščina 200.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, udeležencu, ki je uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine. 6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov in ki bodo predložili dokazilo o vplačani varščini na ŽR Mestne občine Ptuj št. 52400-630-20701. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni po poteku roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM. Mestna občina Ptuj POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 24. februarja: Gregor Kravos, dr. stom. Na tratah ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsalt dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE. ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanov» 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost piačiia na obrolte, gotovinsiLET1IIKs.p., Rogoznlíl«ic.48,Ri4 1bi.fax:02 746 34 81 GSM: 041/597-419 oVtTARs^^ ^ TROCAL' ° OKNA iN VRATA TROJNO TESNENJE IZDELAVA in MONTAŽA FVC OKEN, VBAT, BOLET IN ŽALDZU IvanArnuš..p. PoTodnora ul. 13,88B1 Ptm (ob Iferlborakl o.) SLOVENIJA Tsl. & fax: +386/8/78300Í1 Okna in vrata so evropske kakovosti s certifikatom št. C 1688»8-520-2 SiST 1018 ZAG, Ljubljana Roietarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj » 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. AVTO-RAK, ugodno prodamo: lantra 1.8 GLS karavan, 1997, polo CL, 1991, cordoba 1.8 GLX, 1994, astra 1.4 I karavan, 1994, tipo 1.4 IE, 1994, nissan sunny 1.4 LX, 1993, pony 1.3 GLS, 1990, kadet 1.4 LS, 1990, honda accord 2.0 I, 1992, tempra 1.6 IE SX, 1996, lanos 1.5, 1999, astra 1.6 IGL, 1992, brava 1.2, 1999, audi 100 2.3, 1992, audi A6 2.8 E quattro, 1994, kia sephia 1.6 GTX, 1996, megane 1.6 E RN, 1997, clio 1.2, 1999, ZX 1.4, 1992, WV transporter 2.4 D, 1992, astra 1.6 I, 1992, cordoba 1.4 CLX, 1996 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, telefon 02 78-00-550. PRODAM audi 80, 1.8 S, letnik 89, in jugo 55, letnik 88, telefon 031 249-359. TRISOBNO stanovanje 85 m2 prodam. Telefon 778-0061. PTUJ - zahodno primestje prodam obnovljeno in vseljivo hi{o (biv{o kme~ko doma~ijo) z 90 m2 stanovanjske povr{ine, 360 m2 gospodarskih poslopij in parcelo v velikosti 30 arov. Telefon 031 288-021. PRODAMO: hi{e - Bukovci sta-rej{a z ve~jim zemlji{~em takoj vseljiva; Rogoznica z ve~jo parcelo delno obnovljena; Draženci no-vej{a; manj{a Podgorci; Vitomarci; Drbetinci takoj vseljiva; Cirkovce v ra~un stanovanje; Male~nik; ma-nj{a Cirkulane Pristava; Jir{ovci starej{a; V. Nedelja nova; manj{a cimper Drbetinci; Tibolci; Strjanci; nova Placar z ve~jim zemlji{~em; Placar ob glavni cesti: Prerad ne-dokon~ana; nedokon~ana Gradi-{~e, Leskovec; atrijska Bole~ka vas; manj{a z gosp. posl. Jane-žovski Vrh; Stogovci starej{a; Lo-per{ice, Ormož; Tav~arjeva, Ptuj; Gromova; Vintarovci; Langusova; atrijska Klepova v ra~un ve~je stanovanje; Šercerjeva, Ptuj v ra~un stanovanje; Jur{inci; Bodkovci; Spuhlja; Gradi{~e pri Cirkulanah; Hum pri Ormožu kot turisti~na itd. Stanovanja; 1-sobn. 5. prekomorske; 2,5-sobn. Rimska pl. pritli~-je; 2-sobn. Zg. Hajdina; 3-sobn. 5. prekomorske pritli~je takoj vse-ljivo; 4-sobn. mansarda 5. prekomorske takoj vseljivo; 4,5-sobn. 5. prekomorske; 3-sobn. Kidri~evo; 4-sobn. v celoti prenovljeno Kid-ri~evo, možnost menjave za ma-nj{o hi{o; Gori{nica novo 1-sobn. 38 m2 in 2-sobn. 55 in 60 m2 takoj vseljivo. Parcele - Rogoznica 1160 m2 in Gori{nica 2100 m2. Vikendi: Kicar; Strjanci; Pristava, Cirkula-ne; Hrastovec; Vareja itd. Gostinski lokali: poslovni center Domino 85 m2 možnost takoj{-njega obratovanja zelo ugodno; Dogo{e stanovanjsko-gostinski objekt; Ptuj, Jadranska ul.: Jurov-ski Dol; Ptuj, Vrazov trg. Agencija Vikend Bi{ 8/B Trnovska vas, telefon 02 757-1101, Domino, Tr-stenjakova 5, Ptuj, telefon 02 748-1013 fax 02 748-1014 GSM 041 955-402. Delovni ~as pon., tor., ~etrt., pet. od 8. do 15., v sredo od 8. do 17. in sobota od 8. do 12. ure. PRODAM gradbeno parcelo 680 m2 z vso dokumentacijo v Pobre-žju, Videm pri Ptuju, in avto Zastava 101, letnik 88, registrirano do septembra. Telefon 764-13-61. PRODAM ali menjam za manj{i avto do 500.000 sit ford mondeo 1.8 16 V, bele barve, reg. do aprila. Informacije na telefon 041 590-955. NESNICE, mlade, tik pred za~e-tkom nesnosti, grahaste in rjave, zaradi velikega povpra{evanja zbiramo prednaro~ila za ~rne nesni-ce, dostava na dom. Vzreja nesnic Ivo Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582-14-01. UGODNO PRODAM jugo 45, telefon 763-05-61. PRODAM {tiri letne gume Michelin 165/70 R 13 s plati{~i. Pokli-~ite na tel: 706 10-85. vedeževanje tanja 090-4351 ODKUP DELNIC: Telekom, Perutnina, Talum, KK Ptuj, Medaljon, Kme~ke, Mercator, Infond, Atena in vse, ki kotirajo na borzi. Hitro iz-pla~ilo. Minimalni stro{ki pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748-14-56 (za BPH, GPD, DD). PRODAM semenski krompir sorte dezire. Jože Per{uh, Lovrenc 51/A, telefon 02 790-54-21. 2 m3 suhih jesenovih desk kupim. Tel. 041 685-272. PRODAM semenski krompir romano, dezire, lanski uvoz in trob-razdni plug. Tel. 790-05-71, Stanko Medved, Pleterje 21, Lovrenc. PRODAM krompir za seme sorte dezire, lanski uvoz. Inf. na tel. 041 591 110. Vlado Murko, Lovrenc 76 a. PRODAM pra{i~e doma~e reje, težke 100 kg, po 280 sit/kg. Inf. na tel. 719 23 53. ODDAM 2-sobno stanovanje. Tel. 746-43-41. PRODAM visoko brejo telico si-mentalko. Tel. 757-08-51. PRODAM bukova drva in lesene stebre za vinograd. Tel. 03 582 72 12, Stanko Polajžar, Pot k ribniku 19, 3250 Rogatec. POSLOVNO stavbo na Ptuju, odli~na lokacija, možnost ve~ lokalov, prodamo. Cena 650.000 sit/m2. Telefon 031 626-775. ZAPOSLIMO mlado dekle. Bar Zelenik, Gomilci 13/a, Destrnik, telefon 041 978-025. PRODAM semenski krompir, original A, zgodnji, sorte minerva in pozni sante in eskort, cena ugodna. Tel. 02 790 72-21, Anton Ple-ter{ek, Pleterje 24, Lovrenc. Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata Janeza Vertica IZ MESTNEGA VRHA 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako {tevilno pospremili k zadnjemu po~itku, darovali cvetje, sve~e, sv. ma{e in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala kirur{kemu in intenzivnemu oddelku bol-ni{nice Ptuj, patru Obranu za obred in sveto ma{o, pevcem za odpete žalostinke, g. Dasku za odigrano Ti{ino, g. Zvonku za molitev in besede slovesa, redovnicam in s. Danici, Pogrebnemu zavodu Jančič in Komunali Ptuj. Iskrena hvala sodelavcem iz podjetja Talum - Kidričevo, sodelavkam Mercator - Blagovnica, delavcem Zidarstva Franc Fuks. Posebna zahvala družini Lenart. Žalujoči: žena in otroci z družinami Zdaj ne trpiš več, draga mami. Zdaj počivaš. Kajti sedaj te nič več ne boli. Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina, v srcih velika bolečina. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 57. letu zapustila naša draga mami, omi in tašča Angela Kasbauer roj. Grešnik IZ PTUJA Na njeno zadnjo željo smo se od nje poslovili 15. 2. 2001 v ožjem družinskem krogu. Hvala duhovniku, pevcem za odpete pesmi, gospodu Dasku za odigrano Tišino in gospe Veri za poslovilne besede. Prisrčna hvala tudi Komunalnemu podjetju Ptuj in družini Tašner. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in ki postojite ob njenem preranem grobu. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Z žalostjo v srcih: hčerki Lilijana z Michaelom, Ljubica s Slavkom, vnukinje Rebecca, Melanie in Stephanie POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Ob nakupu Econa vam podarimo tiskalnik! TRON Econo AMD 700 Duron 700 MHz / 128kB, 64 MB RAM PC 133, VGA AGP Riva TNI2 M6416 MB, tidi disk 20 GB CD-ROM 52 i, disketnili 1,44 MB, zvočna kartica stereo, mi^ s podlogo, tipkovnica, zvočniki 120W -Windows ME Sio CD, ^h Fritz 4.0 OEM StjD 166.900,-" I darUe ttskalnlk lEOUARK Z12 DVDHI-R MUSTEK mOK Predvaja DVD,VCD,CD, MP3 5.1 DoiliyDie'tal prostorski zvok Domači kino ni več stvar prihodnosti r LEXMARK Z42 Ločijivost izpisa: 2400x1200dpi Hitrost lOs/m ČB, 5s/m Barvno Dsfito; 1000 SstmM papj/a MONITOR LeStmlioimks775IL Osnovni podatki: 17" Resolucija: 1024x768e85Hz H-30-70kH2 V-50-160H2 59.900,-^1 33.800/1 la - Trg Svobode 5, tel.: 02/2523-008, m Celje - Mariborska 86, tel.: 03/490 62 20, ceScointron.si Murska Sobota-Slomaiova 17, tel.: 02/5371150, msScomtron.sl irIbOMipravVprodala -TâSia 21, tel.: 02/3003 500, comtron@cointron.si U I 55.900,g'l Pridižujemo si pravico do spremembe cen In konfiguracij, comnon NAPREDNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOOUA Cene vključujejo DDV in veljajo cki konca zalog ob eote AVTO SKRBIŠ Prodaja in servis Spodnja Polskava 102, PRAGERSKO Tel.: 02/845-2250, fax: 02/845-2251 13% popust na vse modele ^ letnik 2000! SUZUKI II III {^^^jjj^P ^^ Terenec in limuzina! * • Vabljeni na predstavitev 23.2. In 24.2. na bencinski črpalki MOL v Kidričevem. d.o.o. AVTOCENTER Škoda & Lada • splošna popravila vseli tipov motornili vozil • generalna popravila motorjev • manjša Ideparska popravila • rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in lADA PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137 SALON POHIŠTVA wreieDow Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61 Pohištvo za Gotovinski otroške sobe "MALI PRINC" -25% Samo do 28.2.2001 ! ZELO UGODNO! Mali oglasi DEKLE ZA POMOC V STREŽBI potrebujemo. Hrana in stanovanje v hiši, dva dneva prosta. Ostalo po dogovoru. Telefon 01 54-17-100. Gostilna pri Tinčku, Jožica Burica, s.p., Šmartinska 199, Ljubljana. POPRAVILO tv aparatov, vide-orekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-4961, GSM 041 631-571. KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, NON-STOP. PRODAM sušilni stroj Candy. Telefon 02 688-41-91. POZOR, vinogradniki! Sidra, objemke, natezalnike, dobite pri Kovinarstvu Metličar vsak dan od 7. do 19. ure, Potrčeva 28, Ptuj, telefon 771-28-61. NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. ZA DVORIŠCA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Telefon 745-08-51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj. CE ŽELITE delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudita honorarno sodelovanje ob delavnikih kot zastopniku na terenu (ne razna-šalcev), tudi mlajšim upokojencem. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj; Robert Kosi, s.p., posredovanje in zastopanje. PRODAM dve breji telici si-mentalki. Informacije na telefon 757-17-71. agencija za promocijo mode Vpisuje v MANEKENSKO ŠOLO v Mariboru, Ljubljani in Ptuju MLADINSKA manekenska šola NINE GAZIBARA Za fante In dekleta od 14 let OTROŠKA manekenska šola METKE KLAJDERIČ Za otroke, stare od 4 do 14 let Informacije in prijave: Maribor: tel.: 02/42154 36 od 9. do 14. ure Ljubljana: tel.: 041 /725 333 od 17. do 19. ure Ptuj.: tek: 041 /764 445 od 17. do 19. ure w.vulcanomodels.com CISTIMO poslovne prostore, vhode stanovanjskih blokov ter stanovanja in hiše. Telefon 041 510-945, Milan Rihtar, s.p., Cesta 8. avgusta 17, Ptuj. ZAPOSLIM več KV zidarjev in PK delavcev v gradbeništvu ter sprejemam naročila za manjša gradbena zidarska dela. Franjo Pučko, s.p., Cvetkov trg 3, Ptuj, telefon 041 728-944. PREVOZI premoga iz Velenja zelo ugodno. Možnost plačila na čeke. Telefon 6291-915. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. BETONSKI ZIDAKI širine 20 v akciji februar. Bruno Šurbek, s.p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, Poljčane, telefon 02 80-25-303. PRODAM nove lovske pasti za kune in hišice, pošljem tudi po povzetju. Telefon 041 53-15-822, Anton Rotar, s.p., Maistrova 1, Radovljica. VEDtŽSVANJE POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, SANJE 090-42-22 UUBEZEN. DELO. DENAR. POSl. ZADEVE ŠOIA. POMOČ PRI REŠEVANJU TEŽAV PARTNERSTVO. STIKJ. POiaiČITE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM. Ideal s.p._NON-STOP 185 SIT/mm Elektro Ivančic s.p. Tel.: 041/739 197 ZAKONSKO PREDPISANE MERITVE Elektroinštalacij in strelovodov izvajam. Montaža in servis domofonov-avdio-video. * STROJNI OMETI * TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSiCE FASADE * ZAKUUČNI SLOJI Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451 ZamuSanl 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02/ 719 25 03 OGLASI IN OBJAVE Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. V SPOMIN Neža [migoc BUKOVCI 56 Boleč je spomin na 21. februar 2000, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra. Tvoja dobrota in ljubezen ne bo nikoli pozabljena. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo ter s prižigom svečk počastite njen spomin. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta Jožefa Mer ca IZ STRMCA 51, ZG. LESKOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Janku Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Posebna zahvala velja kolektivu OS Leskovec, sodelavcem Perutnine Ptuj, sodelavcem Sodnika za prekrške Ptuj, sodelavcem Acronija Jesenice in LD Leskovec. Žalujoči: žena Marija, sin Janko in hčerke Nada, Marija in Anica z družinami Bil je tihi zimski dan, ko, draga mama, ste od{li od nas. Z boleznijo ste dolgo se borili, nazadnje ste se ji uklonili. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je 94. letu starosti zapustila draga mama, babica in prababica Julijana Kodric IZ BUKOVCEV 92 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše. HVALA! Posebna hvala gospodu župniku za opravljen obred, hvala cerkvenim pevcem in podjetju Mir za opravljene storitve, zastavonošema in govornicama Heleni in Otiliji. Zahvala tudi osebju in sestram v Domu upokojencev Ptuj. Vsi njeni Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra Marija Vuk rojena Forsnerič IZ POBRE@JA 90 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Agis Zavore, Okrepčevalnici Gastro, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na poslednji poti, darovali vence, sv. maše, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govorniku in pogrebnemu zavodu MIR ter godbeniku. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Rozalije Turk IZ TRNOVCEV 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred in sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre, botre in tete Mari IZ KO ije Papež ĆIC 44 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvala tudi bolnišnici Maribor - torokalna kirurgija - dr. Antoniču in strežnemu osebju za lajšanje bolečin ob zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Janku Skledarju in Jožetu Krivcu za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju MIR. Posebna zahvala za pomoč Kristini Rodošek, Antonu in Janezu Golobu z družino. Se enkrat iskrena hvala vsem. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. SPOMIN 16. februarja je minilo leto dni žalosti in bolečine, odkar je prenehalo biti srce naši dragi mami, omi, prababici, tašči in teti Mariji Jordan rojeni Šešerko Z VOLKMERJEVE C. 7 NA PTUJU Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji V naših srcih bolečina spi, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, dedka, brata in strica Mirka Sluga IZ POBRE@JA 19, VIDEM Vsem, ki ste se mu poklonili z lepo mislijo, cvetjem in svečami, vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali lajšati bolečine v tem težkem trenutku, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem in vsakomur res iskrena hvala! Vsi njegovi Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne? V SPOMIN 20. februarja je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek v Jakob Silak IZ DORNAVE 29 Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in z lepo mislijo počastite njegov spomin. Žalujoči: žena in sinovi Franc, Milan in Marjan z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Sonce je sijalo na tvoje Haloze, ko smo se z bolečino v srcu poslavljali od tebe, naš dragi mož in oče Franc Pisanec IZ CIRKULAN 46/A Hvala vsem, ki ste v dneh našega trpljenja čutili z nami in nam pomagali. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani poslednji poti, mu darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala govornikoma za poslednje lepe besede slovesa, g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju MIR. Prav posebej iskreno hvala dr. Mili Saftič in patronažni službi Ptuj. Žalujoči: žena Zdenka, hčerka Sabina in sin Dani Naučila si nas preživeti vse hudo, tudi to, da tebe, draga mama, med nami več ne bo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Angele Ivancic IZ KORENJAKA 6, ZAVRĆ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo konferencama sindikata Perutnine Ptuj - PC Vzdrževanje in Strokovne službe, sodelavcem sina Stanka in hčerke Anice, govorniku g. Petru Vesenjaku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Žalujoči: otroci Antonija, Stanko in Anica z družinami, sestra Dragica ter vnuki in pravnuki ZAHVALA ob izgubi moža, očeta, dedka in brata Franca Gaveza Z RIMSKE PL. 15, PTUJ Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem, intenzivni negi bolnišnice Ptuj, članom ZSAM Ptuj, družini Peklič, gospe Malinger, pogrebnemu podjetju MIR in vsem drugim, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Se enkrat hvala. Žalujoči: žena, otroci z družinami in sestra z družino LANCOVA VAS, VIDEM / BOGATO PUSTNO DOGAJANJE Od petka do pepelniinega jutra Da bo vse skupaj bolj pisano in pustno slovesno ... Od jutri bo v Lancovi vasi odprt pustni šotor, ki bo že petič zapored privabljal na tisoče obiskovalcev iz domače in sosednjih vasi, obiskovalci pa vsako leto prihajajo tudi iz oddaljenejših krajev. V Lancovo vas jih vabijo prijetno vzdušje, dober program in znosne cene. Poleg dogajanja v lancovskem šotoru bo za pestro pustno dogajanje v občini Videm poskrbljeno tudi s tradicionalno pustno povorko v središču občine, ki bo v ponedeljek ob 15. uri. Predsednik odbora za prireditve v občini Videm Anton Jus, ki obenem vodi tudi tehnično pripravo šotora v Lancovi vasi, je povedal, da je za tradicionalni videmski fašenk prijavljenih okoli 700 nastopajočih, ki bodo nastopili kot posamezniki ali v različnih skupinah. Udeleženci povorke bodo prišli z območja občine, pa tudi iz drugih kra- jev. Začetek povorke bo ob 15. uri na parkirnem prostoru pred pokopališčem in bo šla po glavni videmski ulici do občinske stavbe. Tudi letos organizatorji pričakujejo veliko število obiskovalcev. Osrednje pustno dogajanje pa bo tudi letos v šotoru v Lancovi vasi. Na dobrih 1.200 kvadratnih metrih je pripravljen pro- Šotor v Lancovi vasi sprejme okoli 2000 ljudi Napoved vremena za Slovenijo če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje. stor za 2000 obiskovalcev, po dosedanjih, petletnih izkušnjah pa bo šotor vsak večer poln vse do jutranjih ur. Uradni začetek pustovanja v šotoru bo jutri ob 19. uri. Na svečano otvoritev so povabili župane sosednjih občin, prišel bo tudi princ ptujskega karnevala Matevž Zoki, pa predstavnik združenja evropskih karnevalskih mest FECC - predsednik za Slovenijo Branko Brumen. Vse dni, torej do jutra pepel-nične srede, bo v šotoru pestro dogajanje. Vsak dan bodo nastopile folklorne in etnografske skupine, obiskovalce bodo zabavale znane glasbene skupine, med njimi tudi Čuki, presenečenje nedeljskega večera pa bosta televizijska Fata in Podrepnik. Za pustovanja v Lancovi vasi je značilna dobra organizacija, ki sloni izključno na požrtvovalnih domačinih. V tem času strnejo vrste krajevna skupnost in folklorno društvo Lancova vas, pomagajo pa tudi številni vaščani. 12-članski organizacijski odbor, ki ga vodi Danilo Turk, je začel priprave že lanskega novembra, v zadnjo fazo priprav in dela pa je vključenih kar okoli 60 domačinov. Poleg tega je uspeh organizacije odvisen od številnih sponzorjev. Lancova vas je v teh pustnih dneh kot velika družina. Vsak od sodelujočih je sprejel svoje obveznosti in jih vestno izpolnjuje. Vse delo opravijo prostovoljno in brezplačno, izkupiček prireditev pa bo tudi letos namenjen gradnji vaškega kulturnega doma, ki ga bodo, tako upajo, začeli graditi že v letošnjem letu. Vabljeni torej v veselo, pustno razpoloženo Lancovo vas. JB Napoved za Slovenijo Danes bo povečini jasno, le občasno nekoliko bolj oblačno. Prevladoval bo zmeren severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 13 stopinj C. Obeti V petek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in večinoma suho. V soboto bo pretežno oblačno, popoldne bo v notranjosti države občasno rahlo snežilo. Na Pri^rskem bo začela pihati zmerna burja. Kulturni križemkražem PTUJ * V knjižnici Ivana Potrča vabijo danes ob 17. uri otroke od ~etrtega leta dalje na pravljico z jogo. Za pravljico Pal~ek Pohajal~ek bo poskrbela knjižničarka Lilja-na Klmenčič, za jogo pa Sonja Trplan. DORNAVA * V zasebni glasbeni šoli Nocturno bo jutri, v petek, ob 18. uri nastop učencev v maskah. PTUJ * V petek, 23. februarja, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana Vi-ktorinov večer - pogovor z dr. Alešem Gačnikom o maskah in maskiranju. V kulturnem programu bodo nastopili pevci in muzikanti folklornega društva Lancova vas. JURŠINCI * V domači dvorani bo v soboto, 24. februarja, ob 19. uri gostovala dramska skupina KUD Vito-marci z veseloigro Micki je treba moža. VITOMARCI * V dvorani v Vi-tomarcih bo v soboto, 24. februarja, ob 19. uri gostovala dramska skupina iz Benedikta s komedijo Jara meščanka. VOLIČINA * Dramska skupina KUD Vitomarci se bo v dvorani Voličina v nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri predstavila z veseloigro Micki je treba moža. KINO PTUJ * Ta teden je ob 18. uri na sporedu film Morilec mehkega srca, ob. 20. uri pa Šesti dan. Prihodnji teden bo ob 18. uri film Pljuni in jo stisni, ob 20. pa Vertikala smrti. Rezultati žrebanja nagradne križanke LC WAIKIKI Iz množice reštev nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: MODA IZ PARIZA LC WAIKIKI) smo v uredništvu Tednika izžrebali naslednje nagrajence: 3. nagrada (darilni bon v vrednosti 1.000 tolarjev): Irena Klemen-čič, Mihovci 10 b, 2274 Velika Nedelja 2. nagrada (darilni bon v vrednosti 3.000 tolarjev): Janko Mlakar, Kicar 7 c, 2250 Ptuj 1. nagrada (darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev): Sara Islamo-vič, Švajgerjeva 4, 2250 Ptuj Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade lahko dvignejo v trgovini LC WAIKIKI, Prešernova 23, Ptuj. ZIHER ZIHER DOSTAVA IN VGRADITEV BETONOV tel 02/744 21 50 gsm 041 331 944 CRNA KRONIKA ZAGORELO V SPALNICI 16. februarja okrog 14.00 ure je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v Jurjevskem Dolu. Do požara je prišli v spalnici v predelu, kjer je nameščen lestenec, po vsej verjetnosti zaradi kratkega stika v lestencu, nakar se je vnel leseni ladijski strop, za katerim se je nahajal stiro-por; ta se je zaradi toplote pričel topiti ter kapljati po postelji. Požar se je kasneje razširil na omare in posteljo in spalnica je v celoti zgorela. Ogenj so pogasili gasilci. Na stanovanjskem objektu, last J.F!, je nastala škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 4.000.000 SIT. VLOMILEC ODNESEL ZLATNINO 17. februarja med 19. in 21. uro je neznani storilec vlomil skozi balkonska vrata na stanovanjski hiši v Maistrovi ulici v Slovenski Bistrici. Iz hiše je ukradel več zlatih predmetov, verižic, obeskov in zapestnic ter lastnico I.V. oškodoval za okoli 100.000,00 SIT. USTRELIL VSILJIVCA 19. februarja zvečer so policiste PP Ptuj iz Zdravstvenega doma Ptuj obvestili, da so sprejeli na zdravljenje zaradi strelne rane v nadlahet roke Z.K., starega 24 let, iz Gorišnice. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je bil Z.K. ustreljen v kraju Do-lane pred hišo F.K., starega 61 let. Pri ogledu kraja dejanja je bilo ugotovljeno, da sta omenjena v sporih in da je tega dne okrog 21. ure Z.K. hotel na silo vstopiti v stanovanjsko hišo F.K. Ker od namere ni odstopil, je F.K. ustrelil proti Z.K. s pištolo in ga zadel v roko. Po zbranih obvestilih bodo policisti kriminalističnega urada zadevo ustrezno zaključili s podano kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. DELNICE po uradnih borznih cenoh tel.: 78-78-190 PC DOMINO, m 9 Ptuj OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITAMO: Marija Serdinšek, Nova vas 56, Ptuj - Saro; Alenka Lovrec, Senčak 30, Juršinci - deklico; Mateja Smolinger, Lovrenc 24/f, Kidričevo - Vesno; Viktorija Vrabl, Zg. Hajdina 1/a, Ptuj - Mineo; Martina Bra-tušek, Muretinci 11, Go-rišnica - Amadejo; Mateja Prah Popit, Cesta na Boč 24, Rogatec - dečka; Irena Ilešič, Hvaletinci 28, Vi-tomarci - Matica; Monika Čeh, Pacinje 10/a, Dornava -Marka; Marija Perger, Vinski Vrh 21, Ormož - dečka; Marija Muzek, Zg. Pristava 9, Videm - dečka; Helena Malinger, Lancova vas 69, Videm - Mašo; Aleksandra Fras, Janežovci 18, Destr-nik - dečka; Natalija Kokot, Turnški Vrh 70, Zavrč -Marka; Helena Golob, Zab-jak 28, Ptuj - Valentino. UMRLI SO: Stanislav Zve-gla, Bresnica 58/a, rojen 1958, umrl 6. februarja 2001; Frančišek Kolar, Dravska ul. 10, Ptuj, rojen 1939, umrl 7. februarja 2001; Josef Posel, Vodranci 12, rojen 1915, umrl 12. februarja 2001; Stanislav Holc, Placar 27, rojen 1947, umrl 6. februarja 2001; Marija Vuk, rojena Forštnerič, Po-brežje 90, rojena 1913, umrla 9. februarja 2001; Roza Turk, rojena Murko, Trno-vec 9, rojena 1922, umrla 10. februarja 2001; Julijana Kodrič, rojena Ljubec, Bukovci 92, rojena 1907, umrla 12. februarja 2001; Štefanija Krajnc, rojena Arnuš, Mestni Vrh 1, rojena 1923, umrla 11. februarja 2001; Ivana Trčko, rojena Gab-rijan, Spodnje Jablane 23, rojena 1939, umrla 12. februarja 2001; Sabina Pelcl, rojena Krecenbaher, Breg 64, rojena 1915, umrla 12. februarja 2001; Katarina Horvat, rojena Pokrivač, Kog 35, rojena 1948, umrla 14. februarja 2001; Boris Gorup, Potrčeva c. 40, Ptuj, rojen 1905, umrl 15. februarja 2001; Vida Rojic, rojena Carli, Potrčeva c. 37, Ptuj, rojena 1913, umrla 15. februarja 2001. SLOVENSKI AVTO LETA 2001 FIAT PUNTO s 25% POLOGOM IN OSEBNIM DOKUMENTOM Obiščite nas Avto Prstec d.O.O. www.avto-prstec.sl Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj B^UUÙîyËW Tel./fax.: 02/782-3001 ĚmUmWuMmm