Politični ogled. Avstrijske dežele. Da se zaaima svet te dai aajbolj za potovaaje Nj. veličanstva, svitlega cesarja v glavno mesto Nemčije, to je jasno in vse avstrijsko ljudstvo spremlja Nj. veličanstvo z vročo željo, naj blagoslovi Ijubi Bog Njib. bivaaje v dalajem Beroliau. V četrtek, dae 15. avgusta, vrae se svitli cesar iz Berolina ter oataae zatem aekaj čaaa v Ischlu. — Miaistru grofu Taaffe je ateklo 10 let, kar je na čelu avatrijske vlade ia vladai listi mu pojo vsled tega veliko hvalo. Nekaj je že zasluži, kajli ajegova vlada je v resuici avatrijaka, škoda je le to, da dela preveč po času ter ae še zmirom drži liberalizma ia ae odpravlja njegovih ztnot z večjo odločaostjo. —VGradci so imeli Nemci vea zadaji tedea veaele ure, ter so pri vsaki veselici, aa čast zvezi avatrijskih atrelcev, peli aemštvu alavo, avatrijsko domoljubje pa so držali bolj zadej, skorej pri vratih. Posebno pa je župaa, dr. Portugall rad trkal na svoja nemška prsa. — Kolikor ae ugiblje, snide ae atajaraki dež. zbor ae le v meseci oktobru. — Posojilnica v Celovci aapreduje prav veaelo, je pa tudi v rokah uajodličaiaih alov. mož iz mesta in okraja. — IzVelikovca se je preselil tamoŠBJi lekar, g. Hočevar; za blagim možem žaljuje slov. ljudstvo, ker izgubi v ajem avojega dobrotaika. — Levstikova alavaoat v Velikih Laščah se je naaim aoaedom, vrlim KraBJcem kaj lepo obaeala ia je bilo veliko društev na njej zaatopaaili. — Točo so imeli aa večih krajih. zadaje dai in je pobila poaebao polje ob reki Krki. — Drž. poalaaec, dr. Frjaučič je sklical saod avojih volilcev aa den 15. avgusta v Postojiao. — Lahi ao v Gorici jako drzai ia v časih, posebuo ako je kje godba, očitao kažejo, da škilijo prek črBormeaih mejnikov, v Italijo. Tudi v tem meatu se tedaj vidi, kako je že treba, da dobi Primorje oatrega cea. Bamestaika. — Večiaa pekov je v Tratu slov. krvi ali čuduo je to, da se v ajih zadrugi šopiri le aaduta laščiua. Nekaj mož pa ae je že veadar-le poatavilo zoper to na aoge. Naj velja to ae ostalim v izgled 1 — Dež. poslauec g. J. Simčič, c. okr. glavar v Paziau, je odložil poslaastvo in to zadeae hudo ubogo alov. Ijudstvo v Istri. Lahoni mu aiso dali mirii iu je dobil brž za to tudi migljaj od vlade. Škoda! — Dalmatinski dež. zbor je že akončal svoje delo iu so se alov. poslanci vrlo potegovali za blagor svojih volilcev. — Prejaaji h r v. ban. na zaduje pa hrv. minister pri ogeraki vladi, K. pl. Bedekovič je umrl. Mož je bil Ba dobrem glasu pri Hrvatih. — Ogeraka vlada drži še zmirom roke križem ter se dela, kakor da ae ve, kaj saujo kosautaovci, madjarski veleizdajci, za deu 25. avgusta na alavo Koasuthu. — Iz Požuaa javlja aek madjarski pisač novico, da je pri Slovakih vse poluo paaslavizma v spomiukih, koledarjih itd. Oj, oj, to je pa že huda — raca! Vunanje države. Ker imajo Ijudje po vseh deželah križ z delalci, izdajo še to leto sv. OSe v Rimu okrožuico, v kateri se razpravlja to ,,pereče vprašaaje." Daj Bog, da vzprejme avet vsaj v tej reči ajih aauke. — Italijaaska vlada podira, kjer le more, cerkve v Rimu ter je te dai padla tudi kapela sv. Staaialaja. Nič ai pomagala prošuja rimakih gospa, naj se pusti. Treba je bojda prostora, ua katerem je stala, za bov vrt! — Prejaaji miaiater Cairoli je umrl ia so ga pokopali aa drž. stroške. Čemu ae, aaj ima Italija deuarja! — V zadevah geaerala Boulaagerja se je tožba že začela ia je že skoraj gotovo, da ga bodo obsodili za veleizdajca. Ali ae ga bode s tem fraacoska republika že tudi izaebila za vselej ? — Razatava v Parizu je bila v veliki Bevaraosti, da bi ae pogorela. Naatal je bil požar v ,,vasi zaaiorcev." — Aaglijska kraljica obišče še letos svojega unuka v Beroliau, cesarja Viljema II. Pravi se, da si je le-ta cesar pridobil Auglijo ter bode poslej ae Nemčija lebko zaaeala na aje pomoc", ko bi prišla kedaj v stiako. — Nemški kaacelar, kuez Bismarck, je prišel v Berolia ter ga je ljudatvo vzprejemalo z velicim aavdušeajem. Cesar Viljem II. se je vrail še le v soboto iz Aaglije. V Beroliau so avstrijskega cesarja Fraaca Jožefa I. pričakovali z velicim veseljem ia ai dvoma, da so ga tudi sijajuo vzprejeli. Tje ae je pripeljal v poaedeljek o 5 uri popoludue. Ulice ao vae lepo okraaili, strel je pokail 101krat, godba je pričela avstrijsko himao, ko se je vlak primikal, aa katerem je cesar Fraac Jožef bil. Cesar Viljem II. ia obilao spremstvo pa ga je pričakovalo aa kolodvoru. — Rusija vpelje ruski jezik tudi v doalej aemških šolah Fiaalaadakih ter ae podučuje le še kršč. nauk aemški. No, to je sila, toda Nemci še toliko ae puate" Poljakom v Pomorji! — Srbski kraljici Nataliji se je aazaaailo, da jo obišče kralj Aleksaader, toda ue aa srbakib. tleh, aajbrž v Kišenjevu. Prejšaji kralj, Milan, pa biva aedaj aa Duaaji. — Turška vlada je poalala večim državam poročilo o vstaji aa Kreti ter zatrjuje, da je aemirov krivo sčuvaaje, ne pa kaka krivica. Papir jc pač potrpežljiv, toda bodo-li tudi države? — Italijaai so vMaaavi zaaedli trdajavico abisiajsko, Aamara. Truda jib. to ai atalo, dosegli ao pa s tem veliko moči do Abiaiuije. —Pri Toski, kjer je aaglijski geaeral Greenfell pobil mahomedaaake derviše, je padlo teh 1500, aaglijekih vojakov pa primeroma le malo, še ae 150, če je kaj verjeti aaglijskim poročilom. — V Braziliji, v južui Ameriki, ao dobili freimaurerji vladao krmilo v roke, aa arečo pa je še večiaa drž. zbora katoliška. Mogoče je torej, da se preobrae v tej, doslej katoliški državi zopet k malu na bolje. — Na otoku Haiti je domača vojska in je vodja ene atrauke dal 12 vjetih mož naaprotae straake aa velikem trgu zaklati z aožem, kakor teleta. Straaaa zdivjanost!