Savinjski vestnik
GLA8ILO SOCIALISTIČNE ZYBZE DELOVNIH LJUDI  MESTA CELJA. ОЕЖАЈВ^ O E LJ A-OKOLICB IN ŠOŠTANJA
I Celje, sobota. 12. decembra 1953{
LETO VI. — ŠTEV. 49 — CENA 8 DIN
(Jrejtt aredniiki «dlnít. Udfovorai areduift
Tone Maslo Mrearniatvo: Celje, Titot trg 1.
Poit. pi. 12. Tel. 20-07. Cek. račun
pri NB FLRJ T Celju. Tisk Celj.-<kp tiskarn«.
CetfUetB« BaroĆBiB« 100. polletna MO, oel»>
l«tBa 400 dia. Izkaja Tsako sobote. PeJltaiaB
plnčana v (otovia.
Svetla luč oznanja socia-
listični razvoj na podežeiiu
Električna lue je zasvetila
v Galiciji pri Celju je minuli teden
zasvetila po vseh vaseh električna luč.
Pod vodstvom predsednika elektrift-
kacijskega odbora šolskega upravitelja
tov. Pejovnik Staneta so Galičani v
kratkih desetih mesecih postavili 3,2 km
dolgi daljnovod, zgradili transforma-
torsko postajo in 17 km omrežja. Za to
delo so žrtvovali preko 30.000 delovnih
ur, vse drogove in precejšnjo vsoto de-
' narja. Vendar bi vsa dela ne zmogli, če
bi okrajni odbor Celje-okolica ne do-
delil dotacije. Posebno zahvalo dolgu-
jejo Galičani predsedniku okraja tov.
Cvenk Miranu, ki je z razumevanjem
in pozornostjo spremljal vsa dela. Ve-
lik delež sta prispevala glavni inže-
nir Elektro-Celje, tov. Zupane Mirko in
tehnični vodja montažne grupe Šempe-
ter tov. Edvard Randl. Delovni kolektiv
omenjenega obrata je s svojo požrtvo-
valnostjo in izredno velikim delovnim
elanom prištedil marsikateri tisočak tu-
kajšnjim interesentom.
V samem odboru bodo imena Speglič
Franc, Stok, Verdel Anton, Roje in še
druga ostala neizbrisna. Kljub temu, da
so naleteli na marsikateri trd oreh, Ga-
ličani niso klonili in so s hribovsko
žuavostjo nadaljevali nesebično vsa de-
la. Ker med njimi ni bilo špekulacij
in osebnosti, jim je uspelo to delo. S
hudomušnostjo pa je marsikateri Gali-
čan ob priključitvi električne energije
ošvrknil sosednje Smartinčane, ki so se
ob pričetku del norčevali z Galičani, da
so njihovi drogovi komaj da eno ped
visoki in da so šele pričeli dobro rasti.
Menda se ja.ne bo obrnUo ...
Z elektrifikacijo vasi se bo v zimskih
mesecih pričelo živahno kulturno delo,
ki je že do sedaj bUo zelo razgibano.
Prvo proslavo pri električni razsvetlja-
vi sta pripravüi učiteljici tamošnje šole
s šolskimi otroki za 29. november. Pri
šoli pa se je ustanovil pripravljalni
odbor za izvedbo Novoletne jelke, ki bo
otročadi pripravil prijetno presenečenje.
Interesenti upajo, da bo Okrajni od-
bor priskočU na pomoč še pri končnem
obračunu in da bo pokazal tudi to pot
svoje razumevanje in veliko voljo pre-
bivalcev iz partizanskih krajev.
V Ponikvi bo v soboto
priključena elektrika
Na Ponikvi pri Grobelnem bodo v
soboto imeli lepo svečanost. Ob šestih
zvečer bodo priključili električni tok
v štirih vaseh v okolici Ponikve pri
Grobelnem. Po (kratki svečanosti bo
ljudsko rajanje. No, tamošnji prebi-
valci se imajo česa veseliti, kajti elek-
trika je bua že njihov dolgoletni sen,
veliko so za elektrifikacijo žrtvovali,
mnogo in trdo delali pri vseh fizičnih
delih, v sredstva pa so vložili okoli
9 milijonov dinarjev. Njihovo priza-
devanje in trud sta kronana z uspe-
hom. Od tistega dne jim bo veliko svet-
lejše obsijana pot v bodočnost.
Na Ponikvi pri Žalcu in v
okolici je zasvetila lue
Redkokdaj ali pa nikoli se čita v
našem časopisju kakšna vest o PonikvL
Saj morda malokdo sploh ve za to vas
blizu Žalca, raztreseno med hribi ob
robu Savinjske doline. Prav gotovo pa
jo niso pozabili in jo dobro poznajo na-
ši borci, ki so na Ponikvi in v Kalah
vedno našli razumevanje, pomoč in
močno voljo pomagati našim partiza-
nom v borbi proti fašizmu. Da niso tu-
kajšnji prebivalci stali ob strani, nam
zgovorno priča 21 žrtev fašizma, ki jih
je utrpela Ponikva z najbližjo okolico.
Tukaj je bü nekaj časa celo sedež
celjskega okraja. O tem vedo nekateri
domačini mnogo ix)vedati.
Ljudje pa niso pozabili, za kaj so se
borili. Tudi po vojni so se vključili v
borbo za napredek in zato jim danes
sveti električna luč.
2e pred vojno je bua v mnogih na-
Sih vaščanih težnja za napredkom. Ze-
lja po električni energiji je v naših
Vaseh že stara, toda malokatera vas je
bila tako srečna, da jo je dobila v tež-
kih predvojnih časih.
Tudi na Ponikvi so poskušali z elek-
trifikacijo že pred vojno. 2e leta 1932
So imeli pripravljene načrte, toda ni
bilo sredstev za njihovo uresničitev. Pa
tudi ni bUo soglasja in razumevanja
^ed ljudmi. Bogati kmetje-vaški veli-
kaši niso bili pripravljeni sodelovati z
''eveži in bajtarji. Tako je načrt splaval
Po vodi.       (Nadaljevanje na 3. strani)
Delavsko samoupravljanje v zadružništvu
nas bo postavilo pred nove odgovorne naloge
Uspehi, ki jih je doseglo kmetijsko
zadružništvo v svojem dosedanjem raz-
voju, so nedvomno veliki in pKimembni.
Teh uspehov in tega razvoja ne more
zanikati pač nihče! Splošne kmetijske
zadruge so namreč v poslednjih dveh
letih zlasti pa še letos prav v pogledu
organizacije kmetijske proizvodnje že
v veliki meri odigrale tisto vlogo, ka-
kor jim je bila od vsega početka dolo-
čena. Napak bi bilo, če bi trdili, da
velja to za vse zadruge. Toda velik
del med njimi se je te vloge le zave-
dal. Povsod tod so zato oživeli najraz-
ličnejši odseki od strojnega in živino-
rejskega do sadjarsko-vinarskega, hme-
ljarskega in drugih. Ti odseki so kme-
tijskemu zadružništvu že tudi dali s
svojo dejavnostjo v sedanjih pogojih
njegovo pravo vsebino.
Novi osnutek uredbe o kmetijskih
zadrugah bo to vsebino dela še bolj
podčrtal in jo razvil dalje v tem smi-
slu, da bo kmetijska zadruga pred-
vsem in domala v celoti postala le or-
ganizator tako kmetijske kot tudi dru-
gih gospodarskih dejavnosti na vasi.
To pa praktično pomeni, da kmetijska
zadruga ne bo več gospodarska orga-
nizacija, takšna gospodarska organiza-
cija, kakor je bila doslej, ko se je še
sama oziroma njen upravni odbor
ukvarjal s trgovino, odkupom, raznimi
delavnicami, obrati, upravljanjem za-
družnega posestva in podobno, ampak
bo v bodoče vodenje teh dejavnosti,
uveljavljajoč načela delavskega samo-
upravljanja tudi^ v zadružništvo kakor
v vseh drugih gospodarskih podjetjih,
prešlo v roke, t. j. v upravljanje ne-
posredno tistih delavcev in uslužben-
cev, ki bodo zaposleni v teh obratih
in delavnicah.
Biti organizator kmetijsike in druge
dejavnosti na vasi, kakor je splošnim
kmetijskim zadrugam to vlogo odmenil
osnutek nove uredbe o kmetijskih za-
drugah, pomeni torej, da bodo kme-
tijske zadruge taka podjetja in obrate
v bodoče le ustanavljale, če in kadar-
koli se bo pokazala za to potreba,
upravljanje teh podjetij in obratov pa
bodo prepuščale kolektivom — delav-
cem in uslužbencem v teh obratih, da
bodo določene dejavnosti razvijali in
s temi podjetji tudi sami upravljali.
Zato pa bodo imele kmetijske zadruge
kot ustanovitelj in organizator teh de-
javnosti vso pravico, da brez njihovega
privoljenja ta podjetja ali obrati z de-
lavskim samoupravljanjem svoje osnov-
ne gospodarske dejavnosti, kakor jim
jo je določila zadruga, ne bodo mogli
niti spreminjati, še manj pa opuščati
ali celo osnovna sredstva, katera jim
je dala zadruga na razpolago ob usta-
novitvi, samovoljno odtujevati.
Takšen duh in vsebino bodočega dela
na vasi, kakor ju v naše kmetijsko
zadružništvo prinaša novi osnutek
uredbe o kmetijskih zadrugah, pa seve-
da postavlja pred toliko večjo moratoo
in materialno odgovornost tako samo
zadrugo, ki bo nastopala kot organi-
zator kmetijske in najrazličnejših dru-
gih gospodarskih dejavnosti na vasi, še
v večji meri pa postavlja pred suno
odgovornost tiste, ki bodo, poslužujoč
se načela delavskega samoupravljanja
s podjetji ali obrati teh zadrug, v bo-
doče upravljali.
Prav je zato, če sedaj, ko bodo z
novim letom načela delavskega samo-
upravljanja našla svoje mesto tudi v
zadružništvu, ocenimo tiste šibke toč-
ko, ki so marsikdaj slabile to ali ono
dejavnost in zaradi tega nismo dosegli
še večjih gospodarskih uspehov, kakor
bi jih, če bi znali in se trudüi odpra-
viti napake pravočasno.
Revizijska služba, ki se je v posled-
njih dveh letih razvila v pomemben
instrument Okrajne zadružne zveze, ko
je posegala, obdelala in v posameznih
zadrugah marsikje do obisti pretipala
delo njihovih uslužbencev, je bila ne-
dvomno dober in več ali manj zanes-
ljiv barometer gospodarskega stanja v
vsaki od teh zadrug. Od 83 splošnih
kmetijskih zadrug je büo doslej v celj-
skem okraju pregledanih 74 zadrug, v
katerih je bilo opravljenih vsega 91
revizij. Zapisniki o delu v teh zadru-
gah vedo povedati marsikaj. Ne glede
na desno ali levo slikajo in prikazu-
jejo dobre strani, hkrati pa razgaljajo
in nizajo tudi vse mahinacije, mani-
pulacije, poneverbe in utaje uslužben-
cev od najbolj preprostih do skrajno
pref inj enih podvigov.
Ko prebiramo te zapisnike, se nam
kot prvo vsiljuje vprašanje, ali je
sploh še kakšna zadruga, kjer doslej
revizorji niso našli ničesar, nad čemer
bi se lahko »spodtaknili«? Tako se
verjetno vprašujemo vsi. In vendar so
tudi takšni primeri! Kmetijske zadruge
Braslovče, Vitanje, Šempeter v Sav. d..
Polzela in Tabor, poleg še nekaterih
drugih, so takšne, o katerih se revizij-
ska poročUa izražajo v vsakem po-
gledu povoljno. Takole na primer je
dobesedno zapisal revizor, ki je revi-
diral Kmetijsko zadrugo v Braslovčah
in zaključil svoje poročilo s temi svo-
jimi vtisi:
»Ni pretirano, če bi postavili zadru-
go Braslovče kot vzgled ostalim zadru-
gam, tako v urejenem poslovanju, kot
tudi v pravilnem koriščenju zadružnih
sredstev za kmetijske namene ter delo
in požrtvovalnost upravnega in nad-
zornega odbora.«
Takšne zadruge so seveda redke —
rekli bi: bele vrane! S tem pa še ni-
kakor ni rečeno, da je v vseh drugih
zadrugah vse slabo. So zadruge, za ka-
tere revizorji v svojih zapisnikih ugo-
tavljajo le manjše pomanjkljivosti, naj-
demo pa tudi takšne, kjer ponekod
šepa le knjigovodstvo, drugod spet je
poslovodja zanikrn in malomaren, pri-
manjkljaji naraščajo od inventure do
inventure (bivša KZ Zagorje) ali pa je
vsa zadruga z upravnim odborom na
čelu šla rakovo pot, kot je bü to pri-
mer z bivšo KZ St. Rupert.
Eden najtežjih primerov, ki se je
končal letos pred Okrožnim sodiščem
in je bila prvoobtožena obsojena na
5 let strogega zapora, je bil vsekakor
primer iz KZ Drami je. Danes ta za-
druga, ker je upravni odbor zgrabil
za vajeti s trdno roko, že spet dobro
dela in z uspehom celi rane prejšnjih
let, ki so jih tej zadrugi zadali neod-
govorni uslužbenci. Izrazit primer ne-
odgovornega poslovodje srečamo v za-
pisnikih KZ Skofja vas, kjer gre za
škodo 406.522 din ter v KZ Ratanska
vas — v poslovalnici Podplat, v kateri
je poslovodkinja oškodovala zadrugo
za 139.567 din, uslužbenci v ostalih po-
slovalnicah te zadruge pa še za nadalj-
njih 417.234 din. Približno enako škodo
V skupnem znesku 306.203 din je z
neodgovornim in površnim delom po-
vzročil KZ Rogatec bodisi sam poslo-
vodja, deloma pa tudi nekateri drugi
uslužbenci. Takih primerov bi seveda
izmed 74 pregledanih zadrug lahko na-
šteli še več.
V celoti so na področju celjskega
okraja doslej ugotovljeni primanjkljaji
(Nadaljevanje na 3. strani)
Regulaciia Savinje v Celju
je neodložljiva
v vrsto vprašanj, ki zanimajo pre-
bivalce našega mesta, spada brez dvo-
ma regulacija Savinje.
To je zadeva, zaradi katere je bilo
že mnogo raznovrstnih uradnih m ne-
uradnih debat, komisij in sestankov in
zaradi katere se je prelilo že morje
črnila.
Tu začenja in neha problem od ka-
terega rešitve je odvisna urbanistična
ureditev področja, velikega kakih 8 km*.
Od tega je odvisna melioracija za-
močvirjenih zemljišč na severnem in
severnozapadnem delu mesta.
, Izgradnja cest, ulic, odtočnih kana-
lov in čistilnih naprav, visok nivo talne
vode, višina stavb, globina kleti — vse
to zadeva na vprašanje regulacije, ki
visi nad glavami Celjanov kot Damok-
lejev meč.
Neverjetno sicer — toda res je —
Trubarjeve ulice ne moremo izgraditi
v celi širini — to zaradi tega, ker po-
teka deloma p>o stranskem rokavu Sa-
vinje, katerega se posluži, kadar na-
raste. Temu naravnemu pretočnemu
koritu se mora ukloniti polovico ulice.
Toda ona ni edina!
Sem spada tudi vprašanje mostov,
katerih skoroda naše mesto nima. Le-
seni kapucinski — je most le po ime-
nu. V tem oziru nam pripada nepri-
jetno prvenstvo, da smo mesto z ve-
liko vode, toda brez mostov, ki bi bui
kaj vredni. Nič čudno ne bi bilo, če
bomo lepega dne ostali brez cestne zve-
ze na jug.
Toda to še ni vse! Ne morda vsem
— toda mnogim v to »posvečenim« je
namreč jasno, da dokler ne začno dela
na regulaciji Savinje v »celjskem ko-
lenu« ni mogoče začeti z gradnjo so-
lidnega železobetonskega mostu z no-
silnostjo, kakršno zahtevajo gospodar-
.ski. prometni in narodnoobrambni raz-
logi.
Nešteto je torej dejstev, ki govore z
zelo razumljivim jezikom, da se z re-
gulacijskimi deli ne sme več odlašati
in da je že skrajni čas, ko je treba
končati nad polstoletno borbo z mo-
krim elementom v koritu Savinje in z
birokrati.
Ne bo prav, če bomo še nadalje »bili
boj brez upa in zmage« in zapirali oči
pred stvarnostjo, ki nas bo neusmiljeno
pritisnila ob zid, če se bo Savinja zo-
pet razbesnela.
Na tem mestu ne bi büo napak po-
vedati nekaj stvari iz statistik.
Od leta 1888 do lani je büo v celjski
kotlini 191 poplav, od teh 4 katastro-
falne. Samo leta 1926 smo imeli 8 »na-
vadnüi« poplav. Stanje, ko poplavi Sa-
vinja park, obrežne drevorede in bliž-
njo okolico, traja približno 4 dni na
leto. »Običajna« visoka voda osrečuje
Celje povprečno 8 dni letno, medtem
ko znaša površina poplavljenega ozem-
lja pri katastlrofalniih poplavah tudi
polnih 8 km*.
Materialna škoda, katero so povzro-
čue poplave v letüi 1926 in 1933 je
znašala po takratnih cenitvah okrog
55 müijonov din.
Iz izkušenj vemo, da se pojavljajo
katastrofalne poplave v razdobjih po
25 let. Zadnja je bua leta 1933 — to-
rej?!
Doslej izvršena regulacijska dela so
sicer deloma zmanjšala poplavne ne-
varnosti. Odtok vode je zaradi regu-
liranega dela struge od Polul do Tre-
merij sicer hitrejši, toda zaradi zasta-
janja vode v kolenu se rečno dno ob
vsaki poplavi občutno dvigne. Vzrok
za to so stalni premiki ogroptinih gra-
moznih mas, katere Savinja vsled del-
nega zastoja v kolenu odlaga baš na
odseku, ko teče skozi mesto. Zaradi
tega izgubljajo že izvršena regulacijska
dela v spodnjem toku svoj končni smo-
ter.
Naj na tem mestu omenimo še to, da
predvideva regulacijski načrt poleg
preusmeritve tako v samem kolenu še
poglobitev korita za povprečno 2 m.
To nam brez velikega razmišljanja po-
ve, kake ogromne važnosti je celotno
delo in kaj se bo s tem doseglo.
Zanimiva je ugotovitev, da je bil prvi
načrt za regulacijo izdelan že leta 1902,
regulacijska dela v gornjem toku pa
so bua končana že leta 1893. V pred-
aprüski Jugoslaviji se je z deli po-
novno pričelo po katastrofalnih popla-
vah v letih 1926 in 1933. Le-te so po-
vzročue 55 müijonov din škode, med-
tem ko bi celotni stroški za regulacijo
reke, preložitev železniške proge in po-
stavitev mostu znašali 58,7% cele po
poplavah povzročene škode.
Toliko o tem vprašanju iz teoretične
plati. V praksi pa je stvar precej za-
motana.
Predvsem moramo vedeti, da je vpra-
šanje regulacije celjskega kolena Sa-
vinje vezano na sočasno ureditev že-
lezniškega vozlišča. S samo preložitvi-
jo proge na novi železniški nasip še ta
problem ne bi bil izčrpan, ker je vse
to v tesni zvezi z dolžino ranžirnih
tirov na celjski postaji in s tovornim
kolodvorom. Toda, če bi odgovorni ljud-
je pri žel. direkciji pravočasno posve-
tüi temu vprašanju potrebno pažnjo —
bi danes brez dvoma bili bliže dokonč-
ni rešitvi, kot pa to dejansko smo.
Na tem mestu naj povemo, da se bo
idejni načrt preložitve proge — od-
nosno ureditve železniškega vozlišča
obravnaval 21. t. m. na MLO. Na ta
način bodo ustvarjene osnove za kon-
kretno obravnavanje celotnega proble-
ma in podana možnost za začetek pri-
pravljalnih del.
K vsemu temu pride še vpa-ašanje
novega železniškega mostu v podaljšku
Bi Б391 oCupBJS 7 -aCiziATp 'AI^ ЗЗПП
mogoče pričeti le pod pogojem, da se
istočasno prične z delom i na regula-
ciji struge i na preložitvi žel. proge.
To pa predstavlja gordijski vozel, ki
išče svojega Aleksandra Velikega.
Trije različni investitori,', so, od ka-
terih vsak zastopa svoje interese in   i
obravnava to vprašanje na svoj način.
Da se je tu zlahka zašlo na linijo naj-
manjšega odpora ni niti čudno. i
V tem tiči tudi vzrok, da se je vpra-
šanje regulacije Savinje obravnavalo
doslej le na administrativen način in
zaradi tega tudi neučinkovito.
Da se temu v bodoče izognemo, je
MLO predlagal, da se postavi poseben
koordinacijski odbor, Id naj bi v bo-
doče prevzel nase iniciativne in iz-
vršne naloge. V ta odbor bodo svoje
predstavnike imenovali : Vodno-gospo-
darska uprava s Savinjo v Celju, Sek-
cija za vzdrževanje prog odnosno Di-
rekcija železnic v Ljubljani, Uprava •
cest LRS in MLO Celje.
Ker predstavlja izvedba celotnih del
nalogo, ki zdaleka presega lokalni
okvir in tudi finančno zmogljivost m*»-
sta — saj bodo strošiki presegli 1 müi-
jardo din — je MLO s posebno vlogo
na najvišje predstavniške organe za-
prosil, da se v zakonski osnutek o fi-
nanciranju javnih del za bodoča tri
leta vnese tudi izvedba zgoraj opisanih
del pod skupnim nazivom »Regulacija
Savinje v celjskem kolenu«.
V Laškem so odkrili spominski
plošči zaslužnima rojakoma
v nedeljo dopoldne je bila v Laškem
sfcromna svečanost. Okoli 12. ure je bilo
poleg lepega števila Laščanov zbranih
še precejšnje števuo uglednih gostov.
Navzoč je bil profesor na univerzi,
umetnostni zgodovinar dr. Stele, dalje
dr. Melihar iz Ljubljane, zastopniki
ljubljanskega zgodovinskega društva,
mariix)rskega zgodovinskega društva,
celotni odbor zgodovinskega društva iz
Celja, podpredsednik OLO, predsednik
Sveta za kulturo OLO, predsednik Sve-
ta za kultUTO MLO Celje, predstavniki
prosvetnih in ostalih množičnih organi-
zacij.
Svečanost je biLa v glavnem na spod-
njem delu Mestnega trga pred hišo se-
danje Kmetijske zadruge. V tej hiši je
bil leta 1829 rojen zaslužni slovenski
kulturni delavec Ignacij Orožen. Temu
in njegovemu nečaku Francu Orožnu,
ki je bil rojen v hiši poleg gostilne
Pačnik na Glavnem trgu, so Laščani,
pravzaprav Zgodovinsko društvo Celje,
odûcrili spominski plošči.
Navzoče je pozdravil član Zgodovin-
skega društva in član iniciativnega od-
bora za odkritje sipomiinskih plošč tov.
Juro Kislinger. V svojem izvajanju je
navedel, da je Laško v teku svojega
obstoja marsikaj doprineslo k splošni
gospodarski, politični in duhovni rasti
celotne slovenske domovine. Izjavil je,
da so Laščani ponosni ob tej priliki, ko
odkrivajo spominsiki plošči dvema kul-
turnima delavcema iz časov, ko se je
slovenski narod še pod čmo-žolto mo-
narhijo boril za svoje nacionalne pra-
vice.
Obširen referat aH bolje rečeno bio-
grafijo obeh zaslužnih mož je navzočim
nazorno iznesel profesor Janko Orožen,
predsednik Zgodovinskega društva v
Celju. Vrsta zaslug za slovenski narod
in za procvit sdovenske duhovne kulture
oibeh Orožnov je taiko dolga, da bi jo
toikrat ne mogli izčrpno podati, okrniti
pa bi bilo škoda te dragocene podatke.
Zato bomo v eni naslednjih številk ob-
javili pradrobnejše poročilo o življenj-
skih delih obeh mož.
Pri svečanosti je sodeloval moški zbor
»Svobode«, ki je pred obema hišama
zapel lepe slovenske gomiške pesmi,
kajti rodoljuba in planinca sta bila oba.
Plošči je odkril univerzitetni profesor
dr. Stele.
Z odkritjem obeh plošč je Laško do-
büo dvoje v kamen vklesanih parič, ki
bodo Laščane opozarjale, da je vredno
in edina dolžnost vsakega zavednega
sinu slovenske zemlje delati, ustvarjati
in storiti vse za procvit naše domovine.
Tujcu bo to majhno mestece ostalo
zaradi njčh v globliem spominu, kajti
zamislil se bo nad narodom, katerega
najploidovitejši in najumnejši možje so
zrasli iz preprostih vrst in dvignili na-
rodno kulturo na takšno platformo, s
kakršne si lahko brez sramu pogledamo
v oči z vsakim narodom na svetu.
Pred otvorHtijo
Doma kulture v Storah
Nagel razvoj Železarne Store v po-
gojiih ljudske države ima za posledico
tudi zelo hiter razvoj samega kraja in
krajevne komunalne skupnosti. Store,
nekoč za\postiavljene, dobivajo danes
novo obličje. Včasih sajasta, pusta in
neprijazna dolina se spreminja v ži-
vahno delavsko naselje, v naselje de-
lavcev-gospodarjev. VelJk razvoj in ve-
lika težnja delovnih ljudi po kulturnem
izživljanju je narekovala tudi graditev
žarišča kulturne dejavnosti v Storah.
Delovni kolektiv Železarne se je odločil
zgraditi nov moderni Dom kulture, ki
naj bi služil prosvetnemu društvu »Svo-
boda« in pa vsem ostalim delovnim
ljudem za prosvetno in izobraževalno
delo. Dom je bil zgrajen z lastnimi
sredstvi, večji del brez pomoči strokov-
njakov izven njihovega kraja. Z vso
zagrizenostjo in požrtvovalnostjo so
gradui in končno izpeljali tako daleč,
da bodo 19. decembra svečano odprli ta
hram delavske kulture.
Otvoritev bo v okviru 10. obletnice
drugega zasedanja AVNOJ in v okviru
Dneva JLA. V soboto, 19. decembra bo
ob 17. uri svečano razvitje prapora de-
lavskega prosvetnega društva Svobode.
Sodelovala bosta pevska zbora Svobod
iz Celja in Stor. K otvoritvi bodo po-
vabljeni predstavniki sosednih, Svobod,
mnogi politični in kulturni delavci. Ob
19. uri pa bo otvoritev Doma s slavnost-
no akademijo, na kateri bodo sodelo-
vali vsi odseki Svobode iz Stor ter oba
navedena pevska zbora. Tokrat bo tudi
prvič predvajan film o Železarni Store,
o katerem smo že poročali. Naslednji
dan pa bo premiera drame v treh de-
janjih »Operacija«, ki jo je spisala Mira
Pucova, režiral pa celjski gledališki
igralec Janez Skof. Drugi dan bo tudi
prva kino predstava v novi dvorani, ki
bo odslej služila odsekom Svobode iz
Stor in rednim falmskim predstavam.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 12. decembra 1953a
Štev. 4»'
pogled po svetu
Svet, čeprav navajen brezuspešnih di-
plomatskih konferenc, na katerih si dr-
žavniki prizadevajo v glavnem zato, da
bi prikrili prave namene svojih vlad,
že nekaj dni upira oči na Bermude,
kjer so se konec koncev vendarle se-
stali velemožje Zapada, da se pogovore
0 nadaljnji svetovni politiki. V vsej
Evropi, tako pravijo vremenske posta-
je, je zavela zimska spomlad, kakor
da bi z rajskih Bermudov, kjer živi na
1 km^ največ milijonarjev na svetu —
več kot v Capriju, St. Moritzu ali Mia-
mi, vsemogočni Eolus zaskrbljeni Ev-
ropi poslal mile, tolažilne sapice —
že vnaprej, pred sklepi konference. Za
Dwighta Eisenhowera so Bermudi eno-
urni izlet z letalom. Eden in Churchill
sta letela tja preko Nove Fundlandije
na stratocruiserju »Canapus«, ki je
imel v irskem zalivu Shannon težji de-
fekt. Laniel in Bidault sta odpotovala
dan kasneje, kar d.irektno z vladne
seje. Drevoredi palm in druge tropske
vegetacije niso bili sfrizirani, kajti dva
dni pred začetkom konference je div-
jal na Bermudih tropski vihar, da se
potrdi stari pridevek o »viharnih Ber-
mudih«, kar ve v svoji dramatski opo-
roki »Viharju« povedati tudi sam Sha-
kespeare. Araeriški in angleški detek-
tivi čuvajo »Mid Ocean Club« med St.
Georgom in Hamiltonom imenitne iz-
vensezonske goste, ki so se že začeli
pogovarjati o Avstriji, Nemčiji, Sred-
njem in Daljnem Vzhodu, Koreji, Trstu
in — last not least — o atomskem
orožju, vodikovi bombi in papirnati
bombi, ki so jo tempirali v Moskvi
nalašč za Bermude, o noti, ki pristaja
na konferenco štirih, ki bi obravnavala
usodo Nemčije, v Berlinu, ali kakor
pišejo v Avstriji, na Dunaju, ki ga za
mesto konference predlaga sam Dul-
les. Berlin je namreč preblizu Pots-
dama.
Nimamo še poročil, kako se sučejo
pogovori, niti za vse udeležence ne ve-
mo. Vemo, da so Bermudi najdražje
letovišče na svetu in da tam turizem
toliko nese, da niti belci niti črnci ne
plačujejo nobenih davkov. Upajmo, da
se bo pot vodilnim možem in njihovim
štabom izplačala, z drugo besedo, da
bodo vsaj del dnevnega reda »pozi-
tivno« rešili.
L, N. Tolstoj posveča v »Vojni in
miru« celih 50 strani enemu najbolj za-
motanih vprašanj, ki človeka razbur-
jajo. Kdo vodi in ustvarja zgodovino?
Kaj je v gibanju narodov vodilen po-
sameznik, kaj je oblast sploh, kdaj je
oblast izraz volje množic? Kogar mi-
kajo Tolstojevi odgovori na ta in na
še mnoga druga vprašanja, naj vzame
v roko IV. del enega najbolj branih
svetovnih romanov. Ob bermudski kon-
ferenci pa bi radi ugotovili le, da je
volja svetovnih množic mir, sporazum
in sodelovanje, pa naj bodo osebni po-
gledi Churchilla, Dullesa, Edena in La-
niela kakršni že koli. V Angliji n. pr.
je dva dni pred konferenco štrajkalo
2 milijona jeklarskih m pristaniških
delavcev, ki jim odrekajo 15% povi-
šanje mezd »zaradi ameriške, nemške
in japonske konkurence«, v avstrijskih
obratih so socialisti dobili 62% vseh
mandatov (nacisti samo 0,3%), prista-
niški delavci v Bilbao so prav tako
stopili v štrajk, neglede na fašistično
frankistično zakonodajo. Delavske mno-
žice so proti krvoločnim teorijam im-
perialistov o novi svetovni vojni, pro-
ti obkroževalni politika vedno novih
mornariških in letalskih baz po vseh
kontinentih, proti strastni psihozi v
Evropi, Aziji, Ameriki in Afriki. Svet
je mogoče urediti, če le ni strastne in
nepopustljive volje po svetovni nad-
vladi od katerekoli strani.
A, žal, vzdušje okoli bermudske kon-
ferenCß je bolje karakteriziral vihar
nad otoki kakor pa božajoči zefirni val
po vsej Evropi, kakršnega v decembru
ne pomni metereologija že 75 let.
Le poglejmo! Preliminarni razgovori
za politično konferenco o Koreji, ki so
se v Pan Mun Jonu začeli že 28. ok-
tobra, so na mrtvi točki. Nobena stran
ne popusti niti za las. V demilitarizi-
rani zoni se bije prav tako nepopust-
ljiva bitka za ujetnike, od katerih se
velikanska večina ne mara vrniti v
Severno Korejo in Kitajsko. Severno
Korejci in Kitajci terjajo, da naj jih
komisija s silo tira čez mejo. Refleks
tega stanja je bilo čutiti tudi v gene-
ralni skupščini OZN, ki dela s polno
paro v vseh komitejih, odborih, pod-
odborih in komisijah. Tu je Višinski
izbljuval pravo kanonado zmerjanja na
Zapad, češ da je na Koreji počel gro-
zodeljstva, kakor bi jih človek priča-
koval komaj od hitlerjevskih barbarov.
Ta koincidenca Višinskega ofenzive v
OZN z najnovejšo sovjetsko noto je več
kot omembe vredna. I eno i drugo je
manever, da se razbije politična in vo-
jaška enotnost Zapada, ki naj bi ji
Bermudi odvalili najtežje skale s pota.
Francija je spričo tega položaja čez noč
postala vsem jasno ključno vprašanje.
Njene zadeve od Posarja do razmerja z
Baodajem in Ho Si Minhom so take,
da Zapad ne more z diktatom preko
njih, tudi če bi na tihem grozil z nem-
ško oborožitvijo. Dr. Adenauer, čeprav
slej ko prej Dullesov varovanček, ne
more mirno spati, dokler se ta zadeva
ne uredi. Toda preden se bo uredila,
je treba urediti izredno težke stvari:
saarsko vprašanje, britansko udeležbo
v evropski obrambni skupnosti, ame-
riško vojaško navzočnost v Evropi in
še indokinsko vojno. Pravijo, da bi se
Ho Si Minh prav rad usedel za ze-
leno mizo. To pa Američanom ni prav
nič všeč. Njihova azijska politika je
slej ko prej naperjena zoper Kitajsko,
proti kateri se vežejo z najbolj reak-
cionarnimi silami in zaradi katere gro-
ze z oborožitvijo Japonske, s tesno zve-
zo v Pakistanu, z nepomirljivim sta-
liščem do Nehrujeve politike. Tudi v
ameriški zunanji politiki se kaže stara
resnica, da je le odraz notranje; odbor
za notranjo varnost, ki ga vodi Jenner
in odbor za protiameriško dejavnost,
za katerim se peni Mc Carthy, sta ame-
riška principa o svobodi in demokra-
ciji že pritirala v zagato, of era Whitea,
Brownella in Trumana je hočeš nočeš
značilna za toliko proslavljeni novi
svet. Ta afera obenem z vso zunanjo
politiko pa kaže, da je nepopustljivost
na obeh straneh enaka. Na Bermudih
se torej najbrž ne delajo mirovni skle-
pi, ampak naklepi. Ali je to volja člo-
veštva? Kdo bi se upal pritrditi? Ali
ima res prav Tolstoj, ko pravi, da gi-
banje narodov povzroča dejavnost vseh
ljudi, ki se združujejo zmerom tako,
da tisti, ki je njihova neposredna ude-
ležba pri dogajanju največja, jemljejo
nase najmanjšo odgovornost, in narobe?
Boj užiga strasti in zaglušuje resnico.
Dolžni smo, da jo rešujemo.
T. O.
Kakšno bo letošnje novoletno
veselje celjske mladine
Novo leto je praznik, ki ima korenine
že daleč v preteklosti. Vsi evropski na-
rodi, zlasti še slovansiki, praznujejo
novo leto kot praznik prüioda mladega
sonca, novega leta, novega poletja in
nove žetve. O tem tokrat ne bi raz-
pravljali, saj so menda vsakemu jasni
vzroki, zakaj praznujemo novo leto.
Nekomu bo pač dovolj tudi to, če ob
novem letu ugotovi, da bo na en dan
izmed vseh 365., kolikor jih bo bodoče
leto premoglo, spet za leto dni starejši.
Ob novem letu se nadejamo novih
uspehov, večje sreče in sploh najlei>-
šega; kdo bi ta dan mislil na težave.
Te pridejo itak same. Posebno veselje
pa so vselej ob novem letu imeli otroci.
Z nami odraslimi ni tako težko. Nima-
mo več liluzij, za nami je idiličnost, pa
smo zadovoljni s prijetnim silvestro-
vanjem v krogu družine, prijateljev in
tovarišev ali pa fant poleg dekleta ali
narobe. Toda otroci, katerih domišljija
je bujnejša, svet zanje še ni toliko
realen, zanje je nqvo leto čudovito do-
živetje. Malčki v prvih razredih se bodo
še nekaj tednov motili z letnico v za-
glavju šoilskiih nalog. In ker je novo leto
za naše otroke posebno doživetje, zaradi
vremenskega okolja, saj bo najbrž sneg,
tudi nekam pravljično obdano, je prav,
če družba naših najmlajših v tem po-
gledu ne razočara. Mladina rada verja-
me v pravljice, kdo bi ji to zameril,
če pa že verjame, naj verjame v take,
ki v življenju ne bodo škodovale. Cemu
bi traipili otroke z božički in angeli,
zakaj bi jih obdajiali z misticistično
tajinstvenostjo, če pa jim srčeca lahko
prijetno zaigrajo tudi ob pogledu na
prijaznega strička Mraza, ki v zimskih
dneh včasih neusmiljeno ščiiplje za
ušesa, obdanega z znanimi gozdnimi
prebivalci — zajčki, lisdčkami, srnicami
— in navsezadnje še z bitji iz baje-
slovja — palčki, škrati itd. Otroci naj
imajo svoje veselje, kajti čim delj bodo
obdržali sTVojo otroškost in vedrino, tem
srečnejši bodo in tem spočitejši bodo
lahko prijeli za resne probleme, ko jih
življenje v resnici sreča.
Letošnja novoletna jelka bo v Celju
bržkone precej razkošna. Nekaj menda
zaradi tega, ker so se merodajni začeli
pravi čas zanimati za to reč. Priprav-
ljalni odbor, ki šteje kar lepo četico
odraslih prijateljev mladine, nam je
vedel povedati že nekaj podrobnosti.
V Celju bo proslava novoletne jelke
spet enkrat v velikem stilu. Trajala bo
v glavnem ves teden pred novim letom,
medtem ko bo glavni dan proslave na
večer pred novim letom in na novoletni
dan dopoldne. V Celju bodo v okviru
novoletne jelke štiri gledališike pred^
stave Seliškarjevega »Sinjega galeba«,
osem kino predstav (Snegulčica in razne
risanke) ter deset lutlcovnih predstav
po terenih. Vse te prireditve bodo se-
veda brezplačne.
PRAVLJIČNO NASELJE
Ko bodo na večer pred novim letom
mestni otroci po svojem obhodu po
mestnih ulicah prihiteli na Trg V. kon-
gresa, jih bo tam čakalo nemajhno pre-
senečenje. Za ta in naslednji dan bo ta
trg s pomočjo prispevkov celjskih ko-
lektivov spremenjen v pravcato prav-
Ij'ično naselje. Naši malčki se bodo
težko nagledali te slike. Tu bo prav-
ljični grad dedka Mraza, duplinasto
drevo, kjer prebivajo palčki, čokoladna
koča Janka in Metke, velika mušnica,
planinska koča in podobne pravljične
stavbe. To bo prelestna paša za razprte
otroške oči. Trg bo poleg tega še raz-
srvetljen v najrazličnejših barvah, pri-
rejeno bo posebno pionirsko strelišče,
v navedenih stavbah pa bodo »služab-
nilki« dedka Mraza delili otrokom novo-
letna darila. O, dedek Mraz ne bo prišel
sam, prišel bo s spremstvom najraz-
ličnejših pravljičnih bitij. Igrala bo
godba, otroci bodo lahko dobili čaj ...
Skratka, nekaj posebnega, o čemer pa
po naročilu dedka Mraza ne smem za-
pisati, da bi naši malčki ne vedeli vsega
že v naprej.
Da bo letošnja novoletna jelka spet
nekaj izredno lepega in privlačnega za
našo mladino, imajo v glavnem zasluge
naši delovni kolektivi. Mestni Ijudsld
odbor. Društvo prijateljev mladine in
pa ostali javni in kulturni delavci. Ta
dan bo dokaz, kako naša socialistična
domovina skrbi za razvedrilo svojih
najmlajših, ko bodo vsi brez razlike na
poreklo, na socialno stanje in iwdobne
»razlike«, ki so včasih razdvajale mla-
dino, vsi enako pogoščeni, obdarovani
in deležnii enaküi občutkov.
Stroko uničevalno področje
cinkarniškega plina
škodljivi plin iz celjske cinkarne ne
uničuje vrtov, sadovnjakov, p>olja in
goz;lov v Celju in neporsedni okolici,
temveč se razteza njegova pogubnost
na široko zaledje. Strokovnjaki so ugo-
tovili, da je smrekov lubadar na pri-
mer tako uničevalno razsajal po tehar-
skih, blagovniških in sosednih gozdovih
ker mu je cLnkarniški plin utiral pot.
Plin je zavrl rast, zlomil življenjsko
odpornost dreves, nalcar je lubadar
opravljal svoje.
Na predvolilnih sestankih v šentjur-
ski občini so kmetje med drugimi te-
gobami navajali tudi pustošenje sadov-
njakov, polj in gozdov po plinu iz celj-
ske cinkarne. Zaradi tega je OLO po-
slal komisijo, ki naj preveri navedbe.
Komisija je ugotovila, da plin v res-
nici ni le načel sadnih dreves, temveč
je že napravu nepopravljivo škodo zla-
sti po sadovnjaldh na bolj izpostavlje-
nih legah v severozahodnem delu obči-
ne. Prav tako plin pogubonosno razsaja
po gozdovih in uničuje druge kulture.
zaradi česar so kmetje zelo zaskrbi j enL
To pa tem bolj, ker doslej velike ško-
de, ki so jo pretrpeli kmetovalci Te-
harja in bližine mesta sploh, kjer je
plin spridil tudi zemljo, nihče ni po-
vrnil in je tudi pri odmeri davkov ne
upoštevajo.
Skoda, ki jo je povzročil cinkarnižki
plin v kmetijstvu v teh letih, še ni
ocenjena, čeprav bi bilo pravilno, da
bi jo ocenili. Vsekakor pa gre v visoke
milijone in je res že zadnji čas, da se
agrarna kultura v vsej celjski kotlini
pred nadaljnjim uničevanjem zaščiti.
LJUDSKA UNIVERZO V CELiU
Redni letni občni zbor Ljudske univeme т
Celju se bo vršil v sredo, dne 16. decembra
t. 1. ob 19,"50 v predavalnici LU na učiteljiščm.
Vsi, ki se za izobraževanje najširših ljudskih
množic zanimate,  vljudno vabljeni!
Odbor LU v Celjn.
Cankarleif večer
priredi Ljudska univerza v Celju v Četrtek,
dne 17. decembra ob 19.50 v predavalnici LU
na učiteljišču. Misli >Ob 35-letnici Сапкагјете
smrti« bo v govoru podal prof. France Jeseno-
vec. Na sporedu bo tudi petje, glasba in reci-
tacije iz Cankarjevih del. K lepemu kultur-
nemu večeru vljudno vabljeni!
Prihodnji teden se bodo vršila še nasleduja
predavanja: V dvorani podjetja Beton na Ljub-
ljanski cesti bo v ponedeljek, 14. decembra ob
17. uri priîdaval prof. Ivo Svarc: »Vprašanje
materialističnoga svetovnega nazorac
Na Bregu pri Belaju bo predaval т torek,
15. decembra ob 19. uri prof. Franjo Jakhel:
>lzlet v vsemirje«.  Skioptične slike!
Na MLO bo v sredo, 16. decembra ob 17. nri
mladinskemu kolektivu nameščencev govoril
rav. gimn. Tine Orel: »Najvažnejša svetovea
slovstvena dela«.
V Gaberju bo v dvorani Svobode (bivši Jugo-
slovan) predaval v petek, 18. decembra prof.
Jože Grasselli: »O atomski energiji«.
V Spodnji Hudinji bo v dvorani pri Ameriki
predaval v sredo ob 18. uri prof. Albi» Podja-
voršek: »Družbeni pomen vzgoje«.
DRAGO MASLO
NARODNI HEROJ PRIMORSKEGA LJUDSTVA
Ze tri leta živi med nami v Celju
»tihi heroj«, katerega je med NOB po
smelih dejanjih malodane vsa Primor-
ska predobro poznala.
Ob zadnjem tržaškem problemu so
Primorci znova osveževali spomine
borb proti fašistom — in tako je sto-
pü javno pred nas njihov — naš ju-
nak. Drago Maslo, ki je na pobudo
dveh okrajev (sežanskega in goriškega)
ob letošnjem narodnem prazniku 29.
novembra dosegel zasluženo čast —
naziv  narodnega heroja.
DRAGO MASLO KOT DEZERTER
V TRŽAŠKIH ZAPORIH
2e munogo let pred II. svetovno voj-
no so Italijani dobro poznali ime Ma-
sla Draga, sina mnogoštevilne kmečke
družine iz Ostrožnega Brda v Postojn-
skem okraju. Ko je leta 1935 Italija
prešla v vojno z AbesLnijo, se zavedni
triindvajsetletni Drago Maslo ni hotel
odzvati pozivu za mobilizacijo in je
raje pribežal v Jugoslavijo. Pod tež-
kimi materialnimi pogoji je ostal v
Mariboru na nekem posestvu do leta
1937, nakar se je spet vrnil v svoj
rojstni kraj. Kot dezerterja so ga tu
Italijani takoj aretirali in odvedli v
tržaške zapore. Pred vojaškim sodiščem
je bil obsojen na 14 mesecev vojaškega
zapora. Po odsluženi kazni je bU pre-
dan vojaški edinici artilerijskega polka
v BolonijL Tu se je spoznal z nekate-
rimi zavednimi Slovenci, ki so bili že
takrat komunisti V razgovoru z njimi
je začel spoznavati cilje Komunistične
partije in njene osnovne prijeme. Toda
kot političen usumljenec je bil kmalu
odstranjen iz polka in poslan v »Ba-
taljon speciale« v Benevento pri Nea-
pelju. Po zlomu Francije leta 1939 se
je tudi ta edüiica poL usumljencev raz-
formirala. Masla pa so poslali k ar-
tilerijskemu polku v Imperijo, kjer
je ostal do decembra 1941. leta.
PRVA PARTIZANSKA AKCIJA
NA PRIMORSKEM
V oktobru leta 1941 je prišel Maslo
na redni dopust v svoj rojstni kraj.
V svoji vasi je našel tovariša Ervina
Dovgana, ki je prišel iz Ljubljane po
nalogu CKKPS, da v tem predelu Slo-
venskega Primorja organizira osvobo-
dilno gibanje in oboroženi upor proti
okupatorju. V Maslu je Dovgan spo-
znal »pravega človeka« in takoj sta se
sporazumela za prvo akcijo. Dne 8.
novembra leta 1941 sta iztirua vlak
na poti Pivka—Ilirska Bistrica na na-
sipu pri KLLovčah. Akcija je uspela,
saj je büo več sto metrov važne proge
za nemško-italijanski transport za da-
lje časa onesposobljene in je bü ustav-
ljen vsak promet. To je bila prva ak-
cija na Primorskem. Velik efekt akcije
je bU v tem, da so Italijani zgodaj
spoznali zavest svojih tlačanov, obe-
nem pa je akcija povzročila velik pre-
plah, zaskrbljenost in paniko pri so-
vražniku. Po drugi strani pa je po
vsem tem delu Slovenskega Primorja
med ljudstvom odjeknuo odobravanje.
Maslo se je po prestanem dopustu
sicer vmU v svojo edinico v Imperijo,
da zavaruje svojo številno družino
pred eventualnimi represalijami, ven-
dar se italijanska vojska takrat še ni
zavedala, da sedi v njeni edinici njen
zagrizen sovražnik s polno glavo na-
padalnih načrtov. 2e kar tu je zbral
Slovence, ki so po mestu pisali razne
parole v duhu borbe proti fašizmu —
organiziral je požig vojaškega skla-
dišča krme za konje, pokvarjal topove
edinice itd.
MOJE PRAVO MESTO JE PRI
PARTIZANIH...
si je Maslo dopovedoval ves čas, ko je
služu v italijanski vojski. S ponare-
jenimi listinami se mu je končno po-
srečilo, da je odšel iz Imperije v de-
cembru 1941. leta in dezertiral z name-
nom, da se v domačem kraju pridruži
za stalno tovarišu Dovganu. Pridružil
se jima je še Modic Rudi, ki je isto-
tako dezertiral iz italijanske vojske.
Ta peščica prvoborcev je začela siste-
matično organizib*ati osvobodilno gi-
banje po vseh Brkinih, Pivki in Vi-
pavskem. Kmalu so začeli v partizan-
ske vrste prihajati še drugi tovariši,
V tem času ni postajala na Primor-
skem še nobena regularna četa, tem-
več so bile le redke grupice parti-
zanov (3—4 člani). Maslova grupa je
štela že 12 partizanov, med katerimi
je bü tudi narodni heroj Vojko Pre-
šeren. Manjkalo jim je orožja in mo-
rali so si ga najti. Zato so v Štanjelu
likvidirali stražarnico — Maslo je od-
nesel mitraljez, Dovgan pa vso mi-
tral j ezko municijo. Zdaj so lahko že
začeli z akcijami kot pravi partizani.
Pridobljeni prvi mitraljez je visoko
dvignu njihovo moralo. Bližala se je
pomlad 1942. leta — te prve skupine
partizanov so podžgale vso Primorsko
k aktivnemu sodelovanju. Partizanske,
vrste so se krepile in iz dneva v dan
številčno naraščale. Iznajdljivi in po-
gumni Maslo jim je znal preskrbeti
orožje in hrane. Z nekim tovarišem
se je napotn kar v srce italijanske
vojske v Trnovo pri Ilirski Bistrici in
od tam odpeljal kar 8 glav goveje ži-
vine, ki je bila pri mesarju priprav-
ljena za prehrano vojakov.
9 ČLANOV MASLOVE DRUŽINE
V PARTIZANIH
Večje in manjše, skoraj že vsako-
dnevne akcije, čijih idejni vodja je bil
v glavnem Maslo, so Italijane močno
vznemirüe in začeli so posameznike na
debelo zapirati. Tedaj jim je že bilo
jasno, da je Maslova družina tisto »gad-
je gnezdo«, ki ga je treba do dna uni-
čiti. Za glavnega kolovodjo vseh uporov
in akcij pa so upravičeno smatrali
Draga. Zato so razpisali 50.000 lir na-
grade za njegovo glavo, po vseh jav-
nih lokalih pa so razobesili njegovo
povečano sliko. Domačijo Maslovih so
upepelüi, očeta in mater aretirali
(mati je umrla v koncentracijskem ta-
borišču). Toda vse to Maslov ni od-
vrnilo od nadaljnje borbe. Sedem bra-
tov (med njimi celo 2 mladoletna) in
dve sestri Maslove družine so kot par-
tizani vodili vztrajno borbo proti oku-
patorju. Dva brata sta padla v drugi
polovici leta 1942 pri Gorici, trije brat-
je pa so bili ranjeni.
NAPREDOVANJA V VOJSKI IN
ZASLUŽENA PRIZNANJA
Maslo je s svojo četo v aprilu leta
1942 prispel v Podgrad. Glavnina osta-
lih čet je bila na Nanosu, kjer je do-
živela silen poraz. Padlo je več naj-
boljših tovarišev. Borci so se razkro-
pili. Patrola, ki ji je načeljeval Maslo,
je imela za cilj znova vzpostaviti in
organizirati četo. Odšli so na Pivko in
Brkine .in povsod poiskali preživele
borce in tako se je v nekaj dneh zbra-
lo v bližini Suhorja okrog 20 borcev.
Maslo je bü izvoljen za komandirja
te čete, ki se je pomaknüa v Koritni-
ške gozdove. Tu se je četa ustalüa, se
popolnoma konsolidirala in prišli so
novi tovariši. Patrole so spet hodüe v
razne kraje na akcije. V maju leta 1942
je Maslo z desetorice tovarišev napadel
stražarnico pri Ilirski Bistrici. Zajeli
so častnike in zaplenüi mnogo orožja
in municije. Ceta je vseskozi podirala
telefonske drogove, v Merečah pa spet
napadla stražarnico in zaplenüa mnogo
dragocenega orožja. Sledüe so občutne
represalije nad vasmi. V Maslovo četo
se je zateklo mnogo pobeglih prebi-
valcev, ki so skupno krenili v smeri
Snežnika v staro taborišče. Zaradi iz-
dajstva je büo taborišče napadeno, kr-
vava borba je trajala več ur. Na naši
strani ni büo smrtnih žrtev. Med pot-
jo nad železniško progo na Taboru je
četa padla v zasedo in Maslo je bü
težko ranjen v levo ramo in obraz in
je moral začasno ostati v bataljonski
bolnici na Notranjskem. Ker so se v
tem času povsod pripravljale večje
ofenzive, je Maslo še močno oslabljen
zapustü bolnico in pešačil s partizani
iz kraja v kraj. V kolikor niso mogli
vršiti vojaških akcij, so po vaseh or-
ganizirali vaške odbore OF. Kritične
dni v ofenzivi je ranjeni Maslo pre-
živel v gnojni jami nekega domačina
v Tatrah. Kljub bolehnosti Maslo ni
miroval in stalno vzdrževal stike tudi
s hrvaškimi partizani v Istri in preko
Istre s Trstom. V početku leta 1943 je
Maslo postal komandant bataljona im
zapustü četo. Ko je bua formirana
Gradnikova brigada, v katere sestav
je pripadal tudi Maslov bataljon, je
moral takoj kreniti na pohod na Col
pri Vipavi, kjer je bü zbor brigade.
Maslo je aktivno sodeloval v vseh ak-
clijah Gradnikove brigade. S isvojim
bataljonom je bü Maslo dodeljen v
predhodnico za pohod nazaj na Primor-
sko, od tu na Nanos — pri Razdrtem
in Senožečah so bile težke borbe z
Nemci, ki so iz Postojne prodirali v
Vipavsko dolino. V tem času je spet
začela nemška ofenziva. Maslo je so-
deloval v vseh borbah, ki jih je bri-
gada med ofenzivo doživela — pred-
vsem na Vipavskem in Nanosu. Končne
je odšel z bataljonom na pomoč bri-
gadam, ki so vodüe borbo za miniranje
Stampetovega mostu. Ko je bil ta most
porušen, je Maslo pri Rakeku prešel
spet k brigadi, odkoder so odpotovali
na Idrsko. Tu se jim je priključua
Goriška brigada in Maslo je bil ime-
novan za komandanta 5. bataljona
Gradnikove brigade. Pri Vrsniku je
Maslo s svojim bataljonom vzdržal
dan borbo z Nemci (jan. 1944). Za
vztrajnost in uspešno vodenje te borbe
ter za osebno zadržanje je bü pohva-
ljen od štaba brigade. Ko je Maslo
za kratek dopust odšel v Brkine, je
bü takoj imenovan za komandanta
Istrskega odreda, ki je oi>eriral tedai
na tem predelu. Pod njegovim vod-
stvom so bue spet podvzete najdrz-
nejše akcije v Materiji, ki je bila pod
nemško upravo. Medtem je bil imeno-
van za kapetana. V Bazoviški brigadi,
ki se je tedaj nahajala na Lokavcu,
je ix>stal komandant I. bataljona — po
kratkem času pa je bü premeščen v
Gregorčičevo brigado prav tako za ko-
mandanta bataljona. V drugi polovici
leta 1944 je zbolel in ostal v bolnici
do februarja leta 1945. Po ozdravljenju
se je prostovoljno javil za komandanta
Udarnega bataljona XX. divizije. Tu
je ostal par mesecev, samostojno vodu
akcije po Krasu in Goriškem. Po uspe-
lih akcijah, ki jih je imel njegov ba-
taljon, je bü imenovan za komandanta
Kosovelove brigade in sodeloval pri
vseh njenih akcijah do osvoboditve.
Vodu je brigado preko Vipave in Kra-
sa v borbo za osvoboditev Trsta. Međ
utrdbami so se prebüi v Trst 30. aprila
leta 1945. Kljub temu, da je brigada
v teh bojih izgubila svoje najboljše
borce, se je odlikovala tudi v borbah
v Trstu samem. Po osvoboditvi Trsta
je bila brigada razformirana, Maslo je
bü dodeljen I. brigadi II. divizije KNOJ
za komandanta I. bataljona, pred tem
pa je odšel v Ljubljano z nalogo, da
organizira konjeniški eskadron II. dir.
KNOJ. BÜ je še komandant bataljona
v II. Cankarjevi brigadi, ki je odšla т
Zemun, namestnik komandanta ob-
mejnega polka v Mariboru, dodeljen za
načelnika Vojnega odsega IV. rajona
v Beogradu, kjer je bü vse do leta 1950,
ko je bü na lastno željo demobüiziran.
V letu 1948 je napredoval v čin ma-
jorja.
Njegove zasluge so kronane s pri-
znanji: orden zasluge za narod II. stop-
nje, orden Bratstva in edinstva II. re-
da. Partizanska zvezda III. reda, 2 or-
dena za hrabrost ter Spomenica 1941.
K zadnjemu najvišjemu priznanju —
kot našemu NARODNEMU HEROJU
— pa Celjani v svojem kot v imenu
primorskega naroda najiskreneje če-
stitamo. V. S.
S^. 49
»Savinjski vestnik«, dne 12. decembra 1953
Stram S
Nekaj pripomb k predmetniku za kmetijsko-
gospodarske sote v okraju Celje-okolica
z velikim trudom kmetijsikih strokov-
njajkov in praktičsnih šolnikov so letos
sredi nx>vembra naše kmetij sko-gospo-
dao-ske šole pričele z rednim poukom.
Mladina je navdušena in rada priliaja
v šolo, saj ve, da tudi sodobno kmetij-
stvo terja od nje temeljite izobrazbe.
Kakor pri vsakem delu in pri vsaki
organizaciji katere koli dejavnosti, tako
tudi na področju kmetijsko-gospodar-
skega šolstva nastopajo težave, ki jih
bo treba s časom odpraviti. Kmetijsko-
gosipodarske šole, organizirane na dve-
letnem sistemu, predstavljajo sicer eno-
ten tip nižjega strokovnega šolstva z
enotnim predmetnikom in enotnim
učnim načrtom. Razlikujejo se le po
tem, da je ponekod večji poudarek na
eni, ponekod na drugi kmetijski panogi;
n. pr. na živinoreji, na poljedelstvu,
sadjarstvu ali vinogradništvu itd. V
predmetniku, ki je letos v veljavi, se
•to odraža v številu učnih ur za posa-
mezne kmetijske okoliše (Vojnik, Kozje,
Slovenske Konjice, Braslovče, Laško).
Pouk je razdeljen na splošno izobraže-
valne predmete (slovenski jezik, račun-
stvo s knjigovodstvom, prirodoznanstvo
oziroma biologija, zgodovina s temelji
družbene in državne ureditve, zemlje-
pis, družbena in moralna vzgoja in go-
spodinjstvo) in na strokovne predmete
(živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vi-
nogradništvo, vrtnarstvo in gozdarstvo).
Gosipodinijsko - gospodarske šole nudijo
dekletom nauk o prehrani, urejanje sta-
novanj, ročna dela, šivanje in krojenje
ter vrtnarstvo, ki je navedeno med
strokovnimi predmeti. Vsem naštetim
predmetom Jfc po težini in obsegu učne
snovi odrejenih po 4 do 20 učnih ur
v petmesečnem trajanju ,pouka. Gospo-
dinjski predmeti so nekako v sredini
z 10 urami. Najmanjše število ur (4—6)
je odmerjeno gozdarstvu (4 in ponekod
6 ur). To velja za strokovne predmete,
medtem ko je splošno izobraževalnim
predmetom (izvzemši zemljepis po 6 ur)
odmerjenih 16 do 20 učnih ur.
Tako določen maksimum učnih ur
terja od predavateljev skrajno pazlji-
vost, da se ne oddaljijo od predpisane
učne snovi, ki je določena v učnih na-
črtih, ker bi se sicer pripetilo, da bi vse
učne snovi ne mogli pravočasno obde-
iati. Za tekoče šolsko leto (november—
april) je predpisan predmetnik samo za
prvi letnik. Šole z dvema letnikoma
(Braslovče) morajo predpisano učno
snov za drugi letnik primemo razširiti
in pioglobiti. Do sem je vse v najlepšem
redu.
Ko pa pregledamo sestav učencev in
učenk ipo njihovi šolski predizobrazbi.
naletimo na težave, s katerimi se še
danes borijo vajenske šole. Tu in tam
so učenci s 4 razredi osnovne šole in
4 razredi dovršene nižje gimnazije, med
njimi pa vrsta vmesnih stopenj iz-
obrazbe. Učni načrt za I. letnik pred-
pisuje na primer za računstvo štiri ra-
čunske operacije z decimalnimi števili;
za prirodoznanstvo snov o zraku in o
vodi, kisiku, o ogljiku itd.; za zgodovino
nastanek družbe, bronasta in železna
doba. Stari Slovani, fevdalizem, kmečki
up>ori, revolucije itd.; za zemljepis občni
pojmi, kakor so orientacija, nebna te-
lesa, lunine mene, čitanje zemljevidov
itd. Za učence z višjo izobrazbo (3. ali
4. razred gimnazije) je ta snov predolgo-
časna, zato pri njih ni zanimanja in
štejejo ta učni čas k izgubljenim uram.
Nikakor ne omalovažujem važnosti
splošne izobrazbe, ki je tudi kmečkemu
človeku neobhodno potrebna in je osno-
va za strokovno izobraževanje, vendar
interesa za kmetijsko izobraževanje pri
mladini z višjo izobrazbo ne more vzbu-
diti.
Iz tega sledi nujen ukrep: ustanovitev
III. letnika, ob katerem bi veljal I. let-
nik z opisano snovjo kot pripravljalni
razred za učence z naj'EK>manjkLjiv€jšo
predizobrazbo.
Pri. številu ur za strokovne predmete,
ki doseza maksimum 20 ur za pet-
mesečni tečaj, torej komaj ena ura na
teden, kar je vsekakor premalo, če upo-
števamo, da se pripelje kmetijski stro-
kovnjak iz mesta ali oddalienega kraja
samo zato, da poučuje na šoli 45 minut
in pri tem izgubi ves popoldan ne glede
na stroške njegovega prevoza. Ker je
težišče pouka na teh šolah prav na stro-
kovni izobrazbi mladine, bi bilo treba
prav na njeno željo prav to števuo ur
najmanj podvojiti. Samo s strokovnim
Ix>ukom bomo mladini vceprili smisel za
napredek kmetijstva, ki je začrtan v
desetletnem načrtu za preobrazbo kme-
tijstva s sodobno znanostjo in tehniko.
Ce ne pride do popravka v organizaciji
kmetijsko-gospodarskega šolstva takoj
v začetku, bo v mladini zamrlo vse
veselje do nadaljnje izobrazbe. Naše
splošnoizobraževalno šolstvo je še vedno
v razvoju in začeto delo pri njegovi
reformi, ki je z novimi učnimi načrti
sicer že v teku, bo 1Хк1До pozitivne
uspehe šele čez nekaj let. Zato je nujno
potrebno, da kmetijsko-gospodarsko šol-
stvo prilagodimo sedanjim razmeram v
obliki treh letnikov za tiste učence, ki
niso dosegli normalne izobrazbe.
J^aše kmetijstvo je v primeri z na-
predkom v drugih državah tako rekoč
na tleh. Mladina pri predavanjih to sliši
in hoče korakati z duhom časa. Tudi za
kmetovalca je že prišel čas, da bo začel
žeti sadove svojega dela, kar bo kori-
stilo tudi vsem nekmetovalcem. Cemu
izgubljati dragoceni čas z osnovnimi ra-
čuni, občim zemljepisom, s Kelti in Iliri
in kar je še podobnega. Mi potrebujemo
vzorno živinorejo, izdatno krmsko bazo,
umetno travništvo, sadne plantaže, večji
hektarski donos in dobičkanosno vrt-
narstvo. V tem smislu orientirajmo tudi
naše šolstvo. J. K.
Strokovni izpili za kvalificirane
delavce <
Po pravilniku o opravljanju strokov-
nih izpitov za kvalificirane in visoko
kvalificirane delavce (Ur. list LRS štev.
37/208-52) se smejo pripustiti nekvali-
ficirani delavci k strokovnemu izpitu
za kvalificiranega delavca samo, če se
k izpitu prijavijo najpozneje do 31. de-
cembra 1953.
Komisija za strokovne izpite za kva-
lificiranega delavca pri MLO Celje želi
opozoriti na skrajni rok za priglasitev
k izpitu, ker po izteku določenega roka
ne bo več upoštevala takih prošenj.
Komisija ugotavlja, da je kljub pre-
cejšnjemu številu oseb, ki so se v teku
leta prijavili k izpitu in ga je večina
tudi uspešno opravila, število kandida-
tov z ozirom na razmeroma močno in-
dustrijo v Celju odločno premajhno. Z
izjemo Cinkarne, kjer je uprava pod-
jetja skupaj s sindikalno podružnico
organizirala tečaje in pripravljala za
izpite okrog 70 kandidatov, ter Tovarne
emajlirane posode, kjer je tak tečaj v
teku, so podjetja in zlasti sindikalne
podružnice v njih le malo storile, da bi
se to za delavce važno vprašanje ob-
ravnavalo s potrebnim poudarkom glede
na njegovo pomembnost. Smotrnega
dela sindikalnih podružnic se v tem po-
gledu ni čutilo, razen v prej omenjenih
podjetjih. Tako ostanejo kandidati za
izpite brez potrebne pomoči in temu je
pripisati, da prihajajo k izpitom — vsaj
teoretičnim — nezadostno pripravljem*.
Zaradi navedenega je nujno, da sin-
dikalne pod;ružnice v podjetjih v roku,
ki še preostaja, zamujeno nadoknadijo
in posredujejo pri svojih članih, da se
te možnosti poslužijo v čim večjem šte-
vilu. Hkrati naj tudi poskrbe, da bodo
za kandidate prirejeni tečaji za splošni
del izpita (slovenščino, računstvo, bla-
goznanstvo, gospodarsko zakonodajo in
državno ureditev).
[Društvo prijateljev mladine v Celju je pričelo z delom
Ustanovitev
vzgojne svetovalnice
Vsakdo od nas, ki si daje tako aU
drugače opravka z vzgojo v deinašnji
družbi, si mora biti na čistem o tem,
da se bomo šele ob množični vzgojni
prizadevnosti v naprednem duhu, t. j.
tedaj, ko bo slehernemu članu te družbe
razvita zavest vzgojne dolžnosti in od-
govornosti, vzgojno vključili v graditev
socializma.
Vzgoja kot družbeno-generacijski in
s tem tudi zgodovinski pojav odraža
prav v naši dobi veliko skrb za mla-
dino. Današnja družba vodi in usmerja
skladno z v naprej določenim vzgojnim
smotrom vse vzgojne činitelje, bodisi
tiste, ki posredno vplivajo na vzgojo
naše mladine, pa tudi staršev.
V naši družbi zavzema v vzgoji prvo
mesto družina. V njej se seznanja otrok
s prvimi družbenimi odnosi. V družini
kalijo prve osnove telesne, umske in
delovne vzgoje. V družini kot sestavnem
delu socialistične družbe se razvijajo v
otrokih prva socialna čustva, oblikujejo
se osnovne navade skupnega življenja
in pridobivajo prvi obrisi moralne za-
vesti. Vzgojna moč družine pa je še i>o-
sebej okrepljena z dejstvom, da velja
družina kot vzgojni činitelj tudi še po-
zneje, ko je otrok že zapustil šolske
klopi in razpletel svoje korenine že v
družbenem življenju. Prav zato naj
velja družinski vzgoji naša prva skrb.
Naporom in prizadevanjem staršev,
da bi postali zares polnovredni vzgoji-
telji svojih otrok, pomaga celotna naša
družba, ki se te svoje naloge v polni
meri tudi zaveda. Naša ljudska oblast
nudi staršem precejšnjo p>omoč preko
šole, ko na roditeljskih zborih iwetre-
sajo razna vzgojna vprašanja in kjer
poklicni vzgojitelji z ustreznimi nasveti
pomagajo pri reševanju vzgojnih težav
v družini.
Z živo besedo in poljudno-vzgojnim
tiskom širi spoznanja o pravilni in
uspešni družinski vzgoji med širokimi
ljudskimi množicami. S kulturnimi pri-
reditvami, fiümi, športnimi tekmovanji
in drugimi vzgojnimi oblikami daje
družba pomoč šoli preko raznih iistanov
in organizacij.
Vendar vse to le še ne zadošča. Borbo
proti nevednosti in nepoučenosti v
vzgojnih zadevah je treba načrtno or-
ganiz:-'rati povsod tam. kjer obstojajo za
to potrebni pogoji. V ljudske množice
moramo vceptiti zavest o vzgojni odgo-
vornosti vsakega odraslega človeka,
predvsem pa staršev.
Ta raznovrstna in neurejena prizade-
vanja za izboljšanje družinske vzgoje
na področje mesta Celja bo skušalo za-
jeti v svoj delovni okvir Društvo pri-
jateljev mladine v Celju, ki se ie v
zadnjem času organizacijsko okrepilo in
pokazalo dovolj delovne sposobnosti, da
bo lahko brez nepremostljivih težav za-
čelo z uresničevanjem svojega delovne-
ga načrta.
Društvo bo začelo postoiX)ma po nuj-
nostni zaporednosti reševati različne
vzgojne probleme, ki jih smatra v Celju
za pereče. Nešteto jih je: otroška igrišča,
otroški vrtci in zabavišča, šolski vrtci,
osnovne in srednje šole, mladinski
športni prostori, pionirske in mladinske
knjižnice in čitalnice, dijaški domovi,
dijaška zavetišča, dijaške kuhinje, vzgoj-
na svetovalnica, šola za starše, mladin-
ski oder, lutkovno gledališče in še mno-
go mnogo drugih, ki se kažejo s svojo
nujnostjo v različnih oblikah.
Društvo prijateljev mladine v Celju
smatra, da je potrebno posvetiti prven-
stveno pozornost vzgoji v naših druži-
nah, kjer so v rabi še raznovrstna
vzgojna sredstva, ki bodisi ne ustrezajo
razvojni stopnji otrok ali pa današnji
družbeni stvarnosti. Zato je pristopüo
k osnovanju ustanove, ki bo nudila
staršem in drugim nepoklicnim vzgoji-
teljem pomoč pri vzgoji, to je vzgojne
svetiovalnice.
V svetovalnici bodo dobili starši, ki
jo bodo obiskovali z željo po îX)moci,
napotke, ki naj pomagajo ustvariti
trdne osnovne vzgojne usmeritve pri
njihovem vzgojnem delu. Odkrivala jim
bo poglede v duševnost njihovih otrok
na posameznih razvojnih stopnjah in jih
seznanjala z zahtevami naše socialistične
družbe, za katero svoje otroke vzgajajo.
Svetovalnica bo poskušala prepreče-
vati nepravilen razvoj pri posameznem
otroku ali ga vsaj pravočasno ugotoviti
in prikazati, tako da bi büo mogoče
dovolj zgodaj poseči vmes. V starših bo
budUa razumevanje za značilne vzgojne
težave in razvojne motnje ter jim tako
omogočila boljše umovanje in s tem
v zvezi pravilnejše ravnanje z otroki
Vzgojna svetovalnica je pri nas še
malo preizkušena ustanova. Njen uspeh
bo odvisen od tesne povezanosti vseh,
ki imajo tako ali drugače opravka z
mladino in ki bodo izmenjali svoje bo-
gate izkušnje, pridobljene v praksi, pa
tudi od gospodarskih činiteljev, ki naj
gmotno pod,pirajo to tako zelo potrebno
ustanovo.
Celje kot močno kulturnoprosvetno in
upravno središče razpwlaga z ljudmi, ki
so jim jasna osnovna vprašanja socia-
listične vzgoje naših otrok in ki so spo-
sobni pokazati v pravem času pravilno
pot ter osebno z bogastvom svojih iz-
kušenj vplivati pri odraslem človeku
kot avtoriteta.
V svetovalnico bodo neposredno ali
posredno vključeni ljudje iz raznih po-
klicev, predvsem na i boljši poklicni
vzgojitelji iz celjskih šol, zdravniki^
pravniki, organi notranje uprave in to-
žilstva, zastopniki socialnega skrbstva,
vzgojitelji v domovih, logoped (strokov-
njak za odpravo govornih motenj in
napak), mojstri in drugi.
V primerno urejenem prostoru, ki ga
ho v kratkem opremilo Društvo prija-
teljev mladine s podporo MLO v Celju,
bodo dežurni svetovalci posredovali
staršem, ki si ne znajo v vzgoji poma-
gati in iščejo strokovne p>omoči, 'ix>-
trebne nasvete za zdravljenje različnih
»pedagoških bolezni«. Vsak vzgojni pri-
mer, posebno še težji, za katerega pra-
vilno rešitev je potrebno mnenje več
strokovnjakov, pa bo obravnavan na
skupnih sestankih in šele nato izdan
vzgojni ukrep.
Vsak vzgojni primer bo registriran in
podrobno razčlenjen v posebnem »Oseb-
nem listu«. V njem bo osvetljeno otro-
kovo zdravstveno stanje, njegov dom,
šolanje in njegov odnos do vzgoje. V
»Osebnem listu« bo analizirana do po-
drobnosti njegova osebnost in vse, kar
bi le količkaj pripomoglo k dialektični
osvetlitvi in ocenitvi vzgojnega primera
in k oblikovanju pravilnega vzgojnega
ukrepa.
Svetovalnica bo preverjala uspehe
svojih nasvetov tako, da bo spremljala
otrokov nadaljnji razvoj potom šole,
vzgojnih obiskovalcev, dežurnih sveto-
valcev ali na drug primeren način, ki
bo nudil vp>ogled v otrokovo duševno
rast in razvoj.
Seveda ne smemo pri tem pozabiti,
da naša vzgojna svetovalnica ne bo
neka uradna ustanova, kjer bi se za-
sliševalo, grajalo ali obsojalo. Starši in
ostali obiskovalci morajo imeti vtis, da
bodo našli v njej ljudi z globokim razu-
mevanjem in bogatim čustvenim živ-
ljenjem, ki bodo znali s svojo osebnost-
jo jamčiti za strogo tajnost njihovih
vzgojnih težav. Starši morajo biti uver-
jeni v to, da bodo našli v svetovalnici
ljudi, ki vzgajajo in prevzgajajo iz lju-
bezni do otrok. V njih bo moralo biti
razvito čustvo 'odgovornosti do skup-
nosti, za katero p>omeni vsak pravilno
vzgojeni otrok njeno krepitev in obo-
gatitev.
Z ustanovitvijo vzgojne svetovalnice
bo pričelo Društvo prijateljev mladine
v Celju uresničevati svoj delovni načrt
in sistematično izboljševati vzgojo v
naših družinah. Tej akciji bodo v krat-
kem sledile še druge, s katerimi bomo
skušali preizkusiti vest naših Celjanov
(ki pri nekaterih še ni prebujena),
hkrati pa pomagati otrokom in odraslim
pri iskanju in odpiranju poti v srečno
življenje. Prav s tem bomo največ do-
prinesli pri graditvi varne in lepe bo-
dočnosti naše socialistične domovine in
izpolnUi svojo veliko dolžnost do nje.
nadaljevanje s 1. strani)
Delavsko semoupravljanje v zadružništvu nas bo
postavilo pred nove odgovorne naloge
v zadružnem sektorju dosegli 11,275.922
dinarjev, od katerih odpade 3,543.063
ddnarjev ali 31,5% na letošnje leto,
•stanek 7,732.859 din oziroma 68,5% pa
v glavnem na leto 1952 in le neznaten
del na leto 1951, ker se takrat revizije
âe niso opravljale tako sistematično kot
v pravkar minulih dveh letih. Iz pri-
merjave teh številk bi lahko povzeli,
da pojavi škodljivstva v naših zadrugah
v poslednjem letu niso več tako silno
narasli. Nasprotno: pri 43 letos revidi-
ranih zadrugah v primerjavi z 31 pre-
gledanimi v letu 1952 ugotovljeni znesek
primanjkljajev predstavlja komaj 45,8%,
i. j. niti polovico lanskoletnega pri-
manj'kljaja. In če še upoštevamo, da
nekateri letos ugotovljeni primanjkljaji
niso še povsem dokončni, ker revizorji
še čakajo na dopolnuno dokumentacijo,
lahko rečemo, da bo ta odstotek še nižji
in bo skoraj gotovo padel na 40%.
To je vsekakor razveseljiv p>ojav!
Vzrokov za to je prav gotovo več. Poleg
aktivnejšega dela upravnih in nadzor-
nih odborov so vsekakor trije: prvo, da
je sistematična revizijska služba pri ve-
likem delu zadružniJi uslužbencev že
vzbudila čut odgovornosti in gospodar-
ske discipline; drugo, ker smo z vso
doslednostjo začeli uvajati in izvajati
Icolektivno jamstvo v obliki kolektivnih
pogodb, s katerimi so vsi uslužbenci, ki
imajo opravka z blagom ali denarjem,
prevzeli odgovornost za škodo, ki bi na-
stala za zadrugo, in tretje, da se je
borba za obstoj letos še bolj zaostrila,
ko se je marsikdo bolj kot doslej za-
vedel, da se bo obdržal le, če bo svojo
službo opravljal čim bolj vestno in
redno. Seveda velja ta ugotovitev le na
splošno, ker to spoznanje le še ni pro-
drlo v zavest slehernega. To slednje
zelo zgovorno izpričujejo revizijski za-
ipisniki kmetijskih zadrug v Seščah,
Frankolovem, Skalcah, Slivnici in v
St. Vidu pri Grobelnem, ko so prizadeti
uslužbenci brez p>omišljanja podpisali
izjave, da ugotovljeno škodo povrnejo.
Nekateri so zneske že celo v nekaj dneh
plačali. Takšni primeri so bui lansko
leto še zelo redki.
Ko ugotavljamo vse to, pa je treba
poudariti še, da je vzroke za takšne
primere zlorab treba iskati velikokrat
tudč v slabem, površnem in neažurnem
knjigovodstvu, ker zaradi zaostankov to
ni v stanju kontrolirati poslovanja po-
sameznih dejavnosti sproti, ampak to
stanje ugotavlja šele za več mesecev
nazaj. Takšne najboli kričeče primere
z zaostanki v knjigovodstvu po dva pa
tudi za štiri mesece najdemo letos v
KZ Slivnica, Sent Jurij, Petrovce, Pod-
četrtek, Ponikva pri Grobelnem in
Sladka gora.
Kaj pomeni za zadrugo ažurno knji-
govodstvo in če je knjigovodja res bu-
den ter živo spremlja vsa dogajanja v
zadrugi, kaže primer v KZ Šmarje. Tu
je knjigovodja že v nekaj dneh odkril
prvi in drugi poizkus zlorab z gotovino
in tako obvaroval zadrugo pred težjo
škodo.
Zelo pogost pojav, za katerega nosijo
v veliki meri krivdo prav upravni od-
bori zadrug, pa so površno opravljene
primopredaje, kadar gre za izmenjavo
uslužbencev in inventure ob četrtletjih.
Ne da bi se zanimali, kako bo popis
zalog opravljen, nekateri upravni od-
bori to delo prepuščajo poslovodjem
oziroma prodajnemu osebju. Ti opravijo
popis, ker jih nihče ne kontrolira, po-
vršno, včasih celo, da bi čLmiprej kon-
čali, tudi kar »od oka«, ali pa to priliko
izkoristijo za to, da vpišejo v inventuro
blago, ki ga sploh nimajo na zalogi аД
pa v povečanih količinah in na ta način
prikrijejo primanjkljaj, za katerega pa
vedo, da obstoja. Niso redki primeri,
ko poslovodja tik pred propisom zadrži
dospele fakture, da ga knjigovodja ne
more obremeniti, blago pa zajame v
popis in na ta način prikaže ustrezno
zalogo. Na ta način spretno prikrivajo
0'bstoječi primanjkljaj od inventure do
inventure, ko ga končno na veliko raz-
očaranje vseh odkrije šele rigorozna
inventura.
V Kmetijski zadrugi Laško že nekaj
mesecev raziskujejo primanjkljaj, ki se
pojavlja v znesku 795.000 dinarjev v
štirih poslovalnicah in ki so ga odkrili
prav ob taki rigorozni inventuri. Usluž-
benci seveda zmajujejo z glavami in ni-
kakor ne morejo razumeti, kako bi naj
ta primanjkljaj nastal. Ko pa bodo do
konca leta raziskani vsi njihovi primeri,
bodo prav gotovo lahko dobüi odgovor
tudi na to vprašanje.
Delavsko samoupravljanje bo naše
zadružnike in zadružne uslužbence po-
stavilo pred velike in nove naloge.
Temu bomo kos toliko bolj, če se bomo
na dosedanjih izkušnjah učui in na-
pake, ki smo jih doslej še delali, z vso
doslednostjo tudi odpravljali. Še bolj
kot doslej bo treba tudi v bodoče iskati
novih in učinkoviteiših organizacijskih
ter gospodarskih prijemov, brezpogojno
zaostriti kontrolo nad posameznimi de-
javnostmi, utrjevati gospodarsko disci-
plino in zadružno zavest slehernega
člana v kolektivu, da se bo ob letu naše
kmetijsko zadružništvo s ponosom ozrlo
na prehojeno pot prvega leta svojega
delavskega samoupravljanja.
Lev Tičar.
Obvestilo
Vsa društva in ustanove, ki se obračajo na naš delavski svet, na naš
upravni odbor ali na upravo našega podjetja s prošnjami za razne podpore
in prisp>evke, obveščamo, da do letnega obračuna svojega sklada za plače in
predvsem davka od njega, teh prošenj niti ne bomo pretresali niti na nje
odgovarjali.
Obveščamo tudi vse interesente na stanovanja v novem bloku v Celju,
ki niso zaposleni pri nas, da naša stanovanjska komisija na njihove prošnje
za dodelitev teh stanovanj sploh ne bo več odgovarjala.
SGP »Beton« Celje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Svetla luč oznanja
socialistični razvoj na podeželju
Zelja po elektriki pa vseeno ni za-
mrla. Ponovno so poskušau z elektri-
fikacijo leta 1940, tik pred okupacijo.
Pripravljeni so bili že električni dro-
govi, nabrano nekaj denarja in takrat-
ni elektrifikacij ski odbor je izposloval
celo nekaj kredita od takratne banske
uprave. Prišel pa je okupator, ki je po-
bral les in denar, elektrika pa je bua
potisnjena v sanje. Ostala pa je vera
v boljšo bodočnost.
Po vojni je prišla misel na elektriko
Ix)novno do izraza. 2e je izgledalo, da
se bo pričelo z delom, pa ni büo med
vaščani enotnosti. Kraj za krajem v
okolici se je elektrificiral. Ponikva pa
je ostala ob petrolejki. Lansko leto pa
je bü izvoljen nov elektrifikacijski od-
bor, ki je delo zgrabü na pravem kraju.
Da bi se izognüi nesoglasju, je vsak
zaselek imel v odboru svojega zastop-
nika. Takoj so pričeli z delom. Preko
zime so pripravüi električne drogove.
Pravo delo pa se je pričelo šele spo-
mladi.
Treba je büo speljati 3km daljno-
voda, 17 km omrežja in novo transfor-
matorsko postajo. Vrednost vseh teh
elektrifikacijskih del znaša preko 11
müijonov din. Zato je büo mogoče ta-
ko delo začeti le s podporo ljudske
oblasti in dobro organiziranim skupnim
delom. Okrajni ljudski odbor Celje-
okolica je pokazal za to mnogo razu-
mevanja saj je velik del stroškov pre-
vzel nase. Prispeval je 5 müijonov 800
tisoč din. Lepo sta se izkazala tudi
KZ Zg. Ponikva in »Hmezad« 2alec
vsak s 100.000 din. Pa tudi interesenti
sami so mnogo prispevali k napredku
svoje vasi. Poleg dela in materiala (pre-
ko 500 el. drogov) jim je elektrifika-
cijski odbor določu tudi višino prispev-
ka v razmerju z njihovo davčno osnovo.
Tako je büo od samih interesentov iz
Ponikve in Kal oddanih preko 1 müi-
jona din. Tukaj pa seveda niso všteti
stroški instalacije, ki si jo jo moral
oskrbeti vsak sam, in znašajo preko
2 milijona din.
Prav razumljivo je, da so med delom
nastopüe razne finančne in materialne
težkoče, zaradi katerih se je delo ne-
koliko zavleklo kot je büo predvideno.
Toda Dan republike je Ponikva vendar
proslavila z zmago. Zasvetüa ji je
električna luč in tako se je uresničua
desetletna želja vaščanov.
Danes je Ponikva razsvetljena. Od 94
elektr. interesentov jih še samo 20 ni
priključenih, kar so pa v večini pri-
merov krivi sami, ker si niso pravo-
časno oskrbeli notranje napeljave. Pa
tudi pri teh bo kmalu žarnica zamenjala
petrolejko.
Na Ponikvi se razgovor suče še ved-
no okrog elektrike. Naprednejši kmetje
že mislijo na električne motorje, ki jim
bodo olajšali delo; prav tako pa jih žuli
še vprašanje vodovoda, ki je büo ved-
no povezano z vprašanjem elektrifika-
cija B- M.
Staran 4
»Savinjski vestnik«, dne 12. decembra 19531
Stev. 49 i
Iz Celja ...
teCaj htz za tovarno emajli-
rane POSODE IN CINKARNO
V CELJU
V sredo, 9. decembra 1953 se je zatel
tečaj za higiensko tehnično zaščito dela,
ki ga organizira komisája HTZ pri
ZZSZ za Tcvarno emajlirane posode in
za Cinkarno. Tečaj se bo vršil vsako
sredo od 12. do 14. ure v dvorani Cin-
karne. Namen tečaja je, da bi vodUno
strokovno osebje — tehniki, mojstri,
obratovodje — ob pcmoči raznih stro-
kovnjakov iz Celja in Ljubljane obde-
lali vsa važnejša vprašanja s področja
hčgiensko tehnične zaščite dela. Naj-
važnejiši del na tečaju bo higiena dela,
zaščitna sredstva in sianitame naprave
kakor organizcija HTZ komisij po po-
sameznih podjetjih. Posebej se bo ob-
ravnavalo vprašanje ljudi z omejeno
delovno sposobnostjo in invalidov. Prav
tako bo to osebje sistematično sezna-
njeno z vsemi ustanovami, ki skrbe za
zdravje delovnih ljudi, kakor bo tudi
predelana vsa zakonodaja s področja
socialnega zavarovanja in zaščite dela.
Priznani strokovnjak iz Ljubljane bo
govoril tudi o zelo važnih izsledkih
psihologije dela, znanosti, ki se je v
nekaterih tehnično naprednih deželah v
zadnjih desetletjih zelo razvila. Pred-
vsem poudarja psihologija dela važ-
nost, da vodilno osebje v ipodjetjih, zla-
sti mojsitri, dobro poznajo vsakega po-
sameznega delavca in ga dajo na tako
delovno mesto, ki predvsem njegovemu
značaju, duševnim sposobnostim in raz-
položenju odgovarja. Da je na nekem
delovnem m.e3,tu delavec, ki je z delom
notranje povezan, je to pomembno tako
za večjo storünost kakor za varnost pri
delu.
Podoben tečaj se je že vršil lani v
Železarni v Storah in je imel lep uspeh.
Komisija HTZ upa, da bo tudi ta tečaj
dobro in redno obiskan in res uspešen.
S pridobljenimi izkušnjami bo pozneje
kcmdsija HTZ podobne tečaje organizi-
rala tudi po drugih podjetjiih.
IZ STOR PRI CELJU
Nepravilem odnos grlavnega mojstra
Spolenaka do delavcev!...
Znano je, da je podjetje Železarne
Store za delavce v Hvami zgradilo sa-
nitarne naprave, v katere je vloždlo
ogromen kapital. Ureditev kopalnic,
umivalnic, garderob in stranišč je mo-
derno 'in spada med najboljše v državi.
Higiena in ois)toča je tu vsekakor na
mestu. Do tu je v redu!
Da pa delavci iz livarne v času (juži-
ne) malice, katero shranijo oto prihodu
na delo v svojih garderobnih omari-
cah, ne smejo -pojesti v garderobi in se
vsaj za 15 minut odipvočiti na tamkajš-
njih klopeh, temveč morajo južinati
vsak na svojem delovnem mestu v
obratu, ves čas v tprahu, nečistoči, pli-
nu in vročini, pa presega vse meje po-
trpljenja. Glavni mojister Spolenak je
namareč malicanje v garderobi delav-
cem pod kaznijo strogo zabranil.
In še to! Delavcem v livarni na po-
poldanski izmeni, katerim poteče služ-
ba ob 22. uri, je omenjeni mojster do-
volil kopanje le za pičlih 10—20 minut
pred odhodom večernega rogaškega lo-
kalnega vlaka, ki vozi iz Stor ob 22.13
uri. Ker se delavci akordno podvizajo,
so večinoma, posebno še v cevni livarni,
z delom gotovi že ob 21.30 in prej, toda
na um'ivanje oziroma na kopanje kljub
temu ne smejo. Tako so nekateri pri-
siljeni odhajati neumiti in neokopani
domov, da ne zamude vlak.
V ilustracijo je omembe vredno tudii,
da je omenjeni mojster tudi velik pri-
jatelj odtegovanja dnkiskih ur delav-
cem v livarni. Ni še dolgo, ko je neke-
mu neizikušenemu ipomožnemu delavcu
z enim samim mahom odtegnil celih
35 ur dmiine, češ da ni v redu izvršil od-
rejenega mu dela in da je uhajal pred-
časno iz službe domov. Vsekakor pre-
težka, nepravična kazen za komaj 17-
letnega delavca-mladinca! Z drugimi
prijemi in nauki" ter nasveti bi se pri
laikih mladih Ijiudeh, pa tudi v mnogih
primerih doseglo v naši socialistični ure-
ditvi gotovo več volje in uspeha, kakor
pa s tako drallconskimi kaznimi, saj je
vendar mojster Spolenak tudi nredsed-
nčk sindikata Železarne.
Komisija HTZ ter Inšpekcija za' delo
pa naj zadevo dokončno in temeljito
razčisiti. K predmetu pa se bomo še po-
vmiili...
Delavci livarne v Železarni Store
ALI JE TO SOCIALNO?
V Celju, Drapšinova 30, stanuje v
stavbi, ki je last J. m M. Jazbinška pet
strank. Vse do letošnjega leta je imela
vsaka izmed strank tudi del vrta. Ko pa
se je poročila hčerka, ki se je tudi vse-
lila v to hišo, pa so se razmere kmalu
spremenile. Skupno z materjo je prepo-
vedala stankam uporabo vrta. Stranke
se temu niso upirale, saj so mislile, da
bodo gospodarji vrt odslej sami upo-
rabljali. Ko pa je vrt ostal dlje časa
neoibdelan 'in so ga nato posejali s tra-
vo, so se upravičeno zgrozili vsi! Pri
tem niso niti upoštevali, da so stranke
preijišnje leto vrt gnojile in da so gnoj
tudi drago plačale! Upoštevano ni bilo
niti to, da bi na rast zelenjave ta gnoj
viplival šele v letošnjem letu. Da bi
bila nagajivost do strank še večja, so
vsem prepovedali gojiti kokoši in od-
redili, da stranke takoj podrejo tudi
kokošnjake. Ko n. ¡pr. starejša vdova ni
v pravem času podrla kokosnjaka, so ga
le-tega razmetale obe hčeriki Hilda ter
Jerca in njuna mati Marija Jazbin-
škova. Pri tem je bilo rečeno, da je
treba kokoši in kumike odstraniti za-
radi higienskih razlogov. Toda ti raz-
logi niso veljali za hišne gosipodarje, ki
držijo v sosednji hiši kjer stanujejo, kar
cele kokošje farme! — Stranke se le
vprašujemo, aLi so ti ukrepi socialni in
ali je možno, da hišni gospodarji uva-
jajo takšne odnose?
CELJANI, JE TO PRAV . . .?
Verjetno bo kdo rekel: No pač nisi sam, saj
nas je več takih. No, res je, nekaj je >težjih<,
nekaj pa tudi lažjih primerov, ki še niso tako
akutni. Namreč gre za stanovanjske probleme,
če jih že hočemo tako imenovati. Naj navedem
tudi jaz nekaj, na kar se že dalj časa priprav-
ljam ter odlagam, misleč, bo že boljše.
Stanujem od leta 1950 v Gregorčičevi ulici 7
s 6-člausko družino v 1 prehodni sobi, in sicer:
3 otroci v starosti od 3—10 let, žena, gospodinj-
ska pomočnica ter moja malenkost. Pripom-
nim, da mora 1 otrok spati pri starših. Ze od
sume vselitve dalje mi je stanovanjski urad
zagotavljal večje stanovanje. Toda ostale so
samo lepe besede. Tako n;i je še 11. junija t. 1.
stanovanjska komisija 11. stopnje pri MLO Ce-
lje pismeno obetala, da bo mojo stanovanjsko
zadevo čimprej rešila ter mi dodelila večje sta-
novanje. V istem rešenju prizna, da je moj
stanovanjski problem res pereč itd. la obljuba
me je kar ogrela ter sem že kar videl, kako se
selim v vsaj 2-sobno stanovanje. Ker so bili
stanovanjski bloki tik pred dograditvijo, sem
se obrnii na stanovanjski organ, da bi mi tam
dodelil večje stanovanje. Pa mi je bilo rečeno,
da tam ne pridem v poštev.
Predčasno sem izvedel, da se bo družina Gra-
dišnik, ki je s 3 člani zasedala 3 sobe v hiši,
kjer jaz stanujem, izselila v nova stanovanja
v Vodnikovi ulici. Takoj sem se obrnil na sta-
novanjski organ pri MLO Celje, da bo to sta-
novanje prazno ter bi ga lahko dodelil moji
družini, za katero bi ne bilo nič preveliko. Na
moje začudenje pa sem izvedel, da je omenjeno
stanovanje že izdano 3-članski družini nekega
uslužbenca pri MLO Celje. Napravil sem na to
tudi pismeno vlogo za dodelitev tega stanova-
nja, pa sem 24. XI. t. 1. dobil odgovor, da je
predmetno stanovanje dodeljeno omenjenemu
uslužbencu z ozirom na značaj njegove službe.
Dalje se poudarja v dopisu stanov, organa, da
kriterij za dodelitev stanovanj preverjuje sta-
novanjski urad v svojem delokrogu. Nadalje
predlaga, da se naj obrnem na Okrajni ljudski
odbor Celje-okolica, kjer sem v službi, da mi
lam dodelijo ustrezno stanovanje. Torej tam,
kjer si v službi, ti pa naj dajo še stanovanje.
Res pravilno in lepo pojmovanje socialistične
skupnosti.
Mislim, da za gornje ni potreben poseben ko-
mentar. Čudno je le eno: kljub vsem prosla-
vam v »Tednu matere in otroka«, na katerih
poslušamo in poudarjamo, da so nam otroci
prav prva in največja skrb, se vendar družina
z večjim številom otrok tako zapostavlja. Je to
mogoče, da se po osmih letih trde borbe za so-
cializem dela taka razlika med delovnimi ljud-
mi. Torej na eni strani družina s šestimi člani
v 1 sobi, a na drugi strani 3-članska družina v
treh sobah. Mar nismo po Ustavi enakopravni
državljani z istimi dolžnostmi in pravicami?
Presodite sami! Ferdo Stiglič
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 28. 11. do 5. 12. 1993
Rojenih je bilo 17 dečkov in 8 deklic.
Poročeni:
Fajs Mirko-Alojz, nameščenec iz Celja, Nova
vas 57, in Stegnar Karolina, nameščcnka iz
Celja, Mariborska 10; Kolar Tomislav, strojni
ključavničar iz Teharja 19, Store, in Mlekuž
Ivana-Marija, fotografinja iz Celja, Slomškov
trg 3; Sagadin Alojzij, nameščenec iz Celja,
Aškerčeva 1, in Nahberger Elizabeta, nameščcn-
ka iz Celja, Ložnica 4.
Umrli:
Glavač Stanislav, mlinar iz Pilštanja, Stari
trg 19, star 22 let; Kordiš Ivana, roj. Zakrajšček,
posestnica iz Slane 16, Store, stara 52 let; Kunej
Marija, roj. Skoda, gospodinja iz Celja, Kersni-
kova 19, stara 76 let; Verdel Marija, poljedelka
iz Sv. Jungerti 62, Šmartno v Rožni dolini, stara
15 let; Fazurinc Frančiška, roj. Jesenek, iz Trno-
velj 55, Škofja vas, stara 77 let; Cigoj Ivan,
nameščenec v pokoju iz Celja, Trg svobode 5,
star 78 let; Ratej Amalija, roj. Ambrož, gospo-
dinja iz Celja, Nova vas 2, stara 66 let; Krajne
Ivan, poljedelec iz Praprotnega 25, Planina, star
76 let; Trobec Ignac, upokojenec iz Šmarja pri
Jelšah, star 69 let; Vajdič Anton, otrok iz Pre-
laskega 22, Polje ob Sotli; Ulaga Anton, hmelj-
ski prekupčevalec iz Celja, Miklošičeva ulica 3,
star 58 let; Koštomaj Jakob, upokojenec iz
Gornjega trga 65, Sentjurij pri Celju, star 85 let;
Murn Antonija, gospodinjska pomočnica iz Celja,
Lava 22, stara 22 let.
Celje v očeh komunalca
(Nadaljevanje)
Kamor komunalni probleimi v pred-
vojni Jugoslaviji niso segli, tod se po-
javljajo danes z vso ostrino. Glasovi iz
zborov volivcev so nam zgovoren opo-
min, da ni dovolj, če izvršimo parcela-
cijo zemljišč po urbanističnem načrtu,
da izdajamo gradbena dovoljenja in ipo-
tr ju jemo lokacije, temveč da vse to
ustvarja tudi obveznosti, tki so zajete v
izvedbi komunalne službe na teh pod-
ročjih.
Sem spadajo urejena cestišča, ploč-
niki, plinovodi, vodovodi, javna razsvet-
ljava, kanalizacija, poleg povečanih na-
log vzdrževanja komunalnih naprav,
čistoče mesta itd.
Tudi v tem pogledu smo v zaositanku.
Razlog je razumljiv, ker enoSitavno ni
bilo mogoče reševati vseh nalog hikrati,
kljub temu, da smo dobro vedeli, kaj
nas v bodočnosti čaka. Toda predvsem
so nam potrebna stanovimja pa čeprav
za ceno morebitnih slabih cest, po-
manjkljive javne razsvetljave itd.
Poglejmo si te stvari malo bliže. —
Stvarno razširjenje ožjega mestnega
področja v zadnjih letih zahteva, da v
letu 1954 zgradimo najmanj 4,5 km ma-
kadamskih cestišč, rekonstruiramo nad
2 km asfaltnega cestišča, postavimo 11
kilometrov betonskih robnikov za ploč-
nike, položimo 7800 m plinskega in vo-
dovodnega omrežja, postavimo 8500 m
nizkonapetostnega voda za javno raz-
svetljavo, ne računajoč pri tem v le-
tošnjem letu začeta dela že naštetih
komunalnih naprav.
Z izvedbo tega celotnega programa, ki
je bili postavljen kot rezultat ipozivov
zborov volivcev, bomo do neke mere
zadostili upravičenim kritikam iz tere-
nov ter ustvarili osnovne pogoje za
tesno vključitev novih naselij v mestno
področje.
Ves ta program, posvečen novim na-
seljem, ima v svoji končni liniji nalogo,
da izbriše pojem »predmestja« za tiste
predele, ki organsko spadajo k ožjemu
delu mesta — to pa se po drugi strani
pravi, da se je mesto dejansko razàirilo,
kar zahteva od nas, da ga temu pri-
merno tudi obravnavamo.
Zategadelj ni mogoče postaviti toge
šiablone za bodoče mestne proračune, ki
bodo zaradi izredne inteaizivnosti mest-
nega gospodarskega razvoja pokazali
tudi vse značilnosti povečanih potreb
mesta.
Tu ne gre za reševanje vprašanja
nekega lokalnega i)atriotizma, temveč za
plačilo dolga skupnosti, ki ga upravi-
čeno terja.
Ob tej priliki ne bo odveč, če poka-
žemo še na nek problem, ki ni nič manj
važen od mnogihi: vprašanje vodnih re-
zervoarjev. Mesečna poraba vode je do-
segla približno 3000 kubičnih metrov
dnevno, od katerih samo industrija po-
rabi nekaj nad 2000 kubičnih metrov.
Vse te količine se dnevno pretakajo
preko enega ediinega rezervoarja na
Miklavškem hribu, ki ima kapaciteto
300 kubičnih metrov. V primeru okvare
čnpalne postaje v Medlogu se ta rezer-
voar izprazni v manj kot eni uri. Dotok
gravitacijske vode iz Vitanja ne more
pokriti niti 10 odstotkov dejanskih po-
treb.
Zaradi takega stanja bo nujno, da v
prihodnjih letih zgradimo vsaj še dva
rezervoarja- s kapaciteto vsaj po 1000
kubičnih metrov. Na ta način bi se
mesto dedno zavarovalo za primer večjih
elementarnih ali drugih katastrof. Za-
nemarjen j e tega problema bi v gotovih
okoliščinah lahlco postalo usodno za
m.esto, posebno ker v mestu razen enega
ni starih vodnjakov, ki bi lahko služili
v primeru izrednih potreb. Pri tem je
treba vedeti, da je število mestnega
prebivalstva, ki je navezano na vodo-
vod, iz leta v leto večje in da bo raz-
širjenje vodovodnega omrežja zahtevalo
tudi zadostne količine vode. Zgolj z
zgraditvijo rezervoarjev pa problem še
ne bo rešen. Vzporedno z njim bo tudii
treba poiskati nove vire vode in oskrbeti
positavitev novih črpalnih naprav. In-
vesticije v te svrhe bodo dosegle pri
današnjih cenah materiala in delovne
sile v prihodnjih dveh letih prav gotovo
200,000.000 din.
Ce sedaj na kratko analiziramo na-
kazana vprašanja, lahko rečemo, da je
treba k reševanju komunalnih proble-
mov v našem mestu pristopati brez
predsodkov, ki so v zvezi z nekim ima-
ginarnim provincializmom — v zavesti,
da v razvoju mest ni ničesar statičnega
in da so z današnjo stopnjo našega
družbenega razvoja podani vsi pogoji
za nezadržen razvoj v vseh smereh ter
da tega nimamo pravice podcenjevati.
In kakor koli velja vse to za ožje
mesto samo, toliko bolj velja tudi za
obrobne in priključene kraje.
Z vso upravičenostjo bodo slednji pri-
čaikovali, da jim bo mesto nudilo vso
pomoč, ki pa seveda ne sme ostati le
platonska. Da pa bo pomoč res učinko-
vita, je nujno potrebno, da se mestu
pomaga preko vseh težav, ki bi lahko
zavrle njegov gospodarski razvoj.
Urejena komunalna služba pa je po-
goj, da se uresničijo pričakovanja, M
jih naš delovni človek poudarja na
vsakem koraiku. U. ,
... in zaledja
IZ BRASLOVC
stanje živinoreje se pri nas nikakor
ne da hitreje popraviti. Nismo zado-
voljni niti s številom glav, niti z mleč-
nostjo, niti s kakovostjo klavne živine,
kaj šele z mladim prirastkom plemen-
ske živine. Pustimo ob strani posle-
dice okupacije in z njo povezane ob-
vezne oddaje pa si oglejmo raje drugo
rano, ki tare živinorejce, to je splošno
okužen je, ki se mu pridružuje še jalo-
vost. Slika je kaj žalostna. Po priza-
devanju OZZ in krajevne kmetijske
zadruge je bila ustanovljena Živinorej-
ska selekcijska zadruga v Braslovčah,
ki sta se ji pridružili še Polzela in Tr-
nava. Sedaj pripravljajo še osemenje-
valno postajo, Icar pa je v zvezi z ve-
likimi stroški in težavami. Celjski Ve-
terinarski zavod namreč nima dovolj
prevoznih sredstev, na čemer veliko tr-
pi ta velikopotezna akcija. Od OZZ in
OLG pričakujejo domači organizatorji
za dvig kmetijstva izdatno pomoč. Naš
novi republiški ljudski poslanec Ivan
Rančigaj skrbno in z globokim ume-
vanjem zasleduje težnje kmečkega ljud-
stva.
Sadjarstvo je druga kmetijska pa-
noga, ki je potrebna temeljite obnove.
Kakor lani se pripravlja tudi letos ve-
likopotezna akcija z načrtnim čišče-
njem, gnojenjem in škropljenjem sad-
nega drevja. Pri tem delu bo pomagala
tudi šolska mladina, zlasti še učenci iz
kmetijsko-gospodarske šole.-
Poljedelstvo in travništvo potrebuje
izdatnih umetnih gnojil. Kmetje si že-
lijo večjih količin Thomasove žlindre..
Z njo hočejo povečati krmsko bazo, ki
je podlaga za uspešen dvig naše živi-
noreje.
Poštna uprava v Braslovčah se je
preselila iz starih že dosluženih v nove,
po navodilih poštne direkcije moderno
opremljene prostore v Maršičevi hiši.
Lep napredek na tem področju pa zelo
kazijo telefonski drogovi, ki so bili pri
instalacijo novih poštnih prostorov po-
stavljeni kar po sredini trga. Bodli
bodo v oči vsakega za lepoto kraja ču-
tečega domačina, posebno pa tujce, ki
jih tako radi vabimo v naše lepe kra-
je. Ali turistično-prometni odsek ni
imel ob tej neumestni napeljavi nika-
kega vpliva?
" IZ LETUSA
Električno omrežje našega kraja je
priključeno na Tovarno barv in lesnih
izdelkov. Dolgoletna želja po gradnji
transformatorja ni več pobožna želja
Letušanov, marveč postaja iz dneva v
dan nujna zadeva, saj bi se tudi to-
varna lahko priključila na nov trans-
formator, ki je pogoj za nadaljnjo elek-
trifikacijo, še posebno pa za Dobrov-
Ije, ki se pravkar pripravljajo na pri-
četek gradnje Partizanske ceste. Pre-
pričani smo, da bi tudi tovarna pod-
prla gradnjo prepotrebnega transfor-
matorja. Z izdatno pomočjo v novem
proračunu OLG bo ta načrt gotovo-
uspel. Ljudski poslanec tov. Ivan Ran-
čigaj je pokazal tudi za to vprašanje
popolno razumevanje, za kar so mu
volivci zelo hvaležni.
Z Smartnega ob paki
Občmi zbor »Pantizaaia«
Preteklo nedeljo se je vršil občni
zbor društva »Partizan«. Novoizvoljeni
odbor si je nadel naloge, da bo dru-
štveno delovanje v bodoče boljše, ka-
kor pa je bilo v pretekla poslovni dobi.
Ker je »Partizan« vzel v upravo tudi
Prosvetni dom, zato smo trdno prepri-
čani, da bo njegovo delo rodilo, poseb-
no med mladino, obilo uspehov.
Lep prispevek
Upravni odbor Kmetijske zadruge je
na svoji zaidnjii seji na predlog tukaj-
šnjega šolskega upravitelja nakazal od-
bo'ru za gradnjo nove šole 80.000 din
piodpore. Nadalje za Novoletno jelko
10.000 din in za novo snujočo se javno
ambulanto 12.000 din. Gdboru vso pri-
znanje z željo, da bi našel še več po-
snemalcev med tukajšnjimi podjetji.
USTANOVITEV KiVIETSKO-
GOSPODARSKE SOLE
Ce se bo do prihodnje nedelje prigla-
süo zadostno število kmečke mladine,
ki bi prostovoljno posečala Kmetijsko-
gosipodarsko šolo, se bo s poukom pri-
čelo že prihodnje dni. Upamo, da bodo
starši radevolje pošiljali svoje sinove in
hčere v to šolo, kjer si bo niladina pri-
dobila potrebnega znanja za svoj poklic.
Poučevali se bodo splc-šni in strokovni
predmeti. Pouik bi bil dvakrat teden-
sko, in to s^amo v zimskem času.
IZ PIŠTANJA
Jutri bo zbor volivcev...
Na poti v Kozje me je v Sonovem
dohitel s kolesom, se ustavil in mi iz
vljudnosti privoščil nekaj besed. Nato
je dobri Jaka, ki ga vidiš zdaj na Pre-
vorju, zdaj v Zagorju, zopet zajahal
kolo. Nenadoma se je okrenil, stopil s
kolesa in mi zaklical: »Jutri bo zbor
volivcev v šoli na Pilštanju, skoraj bi
ti bil pozabil povedati.« In tako je na-
ključje naneslo, da sem že dan prej
zvedel za zbor, razglašanjem pod trško
lipo pa ob nedeljah ne prisostvujem.
Tovariša Jako sem prosu, naj mi za-
upa še dnevni red. Brž je pretaknil
žepe suknjiča, toda dnevnega reda ni
büo nikjer, kakor ga ni bilo najti v
podružničnih žepih telovnika in hlač.
Zato sem dvomil, da bi se bui za zbo-
rovanje kaj prida pripravili.
Potemtakem seveda skupni zbor vo-
livcev za Lesično in Drensko rebro ni
mogel biti sklepčen, saj so med zbo-
rovalci manjkali celo odborniki. Vo-
livci želijo, da bi se zbori sklicevali
zopet v redu in da bi napovedali tudi
dnevni red, čeprav je treba nekoliko
več papirja in pisanja, zlasti pa še do-
bre volje pri upravljačih. Ce bo pri-
hodnji zbor res pripravljen, se bo ne
mara še zgodilo, da bodo tudi predsed-
niki poedinih svetov povedali kaj o
svojem delu.
VLOM V POSLOVALNICO
KMETIJSKE ZADRUGE
Te dni so neznani storilci vlomili v
trgovino Kmetijske zadruge v Šentjer-
neju pri Ločah. Iz poslovalnice so od-
nesli raznega blaga v skupni vrednosti
okrog 150.000 din.
Gibanje prebivalcev v celjsl(i Mm
v času od 28. U. do 5. 12. 1953
Rojenih je bilo U dečkov in 14 deklic.
Poročeni:
Vegmaher Anton, usnjarski pomočnik iz Zg.
Prelog 12, in Jevšenak Ivanka, poljedelka iz
Bukovelj št. 19; Golež Jožef, kmet iz Slatine 12,
in Zadek Marija, kmečka hči iz Brezja št. 11:
Brglez Alojzij, čevljarski pomočnik iz Vešenika
št. 2, in Verdnik Matilda, poljedelka iz Dober-
neža št. 2; Plcšnik Janez, kmet iz Kamne gore
št. 1, in Kropej Alojzija, roj. Kolar, kmetica iz
Gabrovelj št. 20; Poteko Andrej, električar iz
Zabukovce 36, in Dragar Katarina, rudniška de-
lavka iz Zabukovce 46, občinski ljudski odbor
Griže; Polšaj Jožef, poljedelec iz Pristave, ob-
činski ljudski odbor Lesično, in Vovk Cecilija,
poljedelka iz Gubnega, občinski ljudski odbor
Lesično; Žužek Franc, pomožni šofer, iz Št. Jun-
gerta 40, Šmartno v Rožni dolini; Krajne Viktor,
mehanik iz Saleka 12, občinski ljudski odbor
Velenje, in Malovšek Rozina, kmečka hči iz-
Hramš št. 12, občinski ljudski odbor Dobrna;
Lukner Alojz, železniški delavec iz Polzele, in
Založnik Marija, tovarniška delavka iz Polzele;
Bolarič Stefan, tesar iz Pregrade, in Dobovičnik
Marija, tovarniška delavka iz Vojnika 17; Raz-
goršek Martin, sodar iz Brezove št. 31, občinski
ljudski odbor Šmartno v Rožni dolini, in Pod-
goršek Zofija, gospodinjska pomočnica iz Vizor
št. 13, Strmec; Kamenik Konrad, kmečki sin iz
Pake 49, in Potočnik Jožefa, kmečka hči iz Pake
št. 73, občinski ljudski odbor Vitanje; Pogorevc
Ivan, kmečki sin iz Pake 71, in Kamenik Marija,
kmečka hči iz Pake 49, občinski ljudski odbor
Vitanje; Vodovnik Alojz, mizarski pomočnik iz
Hudinje 72, in Hrovat Ivana, kmečka hči iz
Hudinje 34, občinski l|udski odbor Vitanje; Be-
zovšek Franc, kolar iz Arclina 15, in Pušnik
Stanislava iz Rov št. 11, občinski ljudski odbor
Frankolovo; Cakš Martin, rudar iz Košnice 12.
in Arlič Angela, gospodinja iz Košnice št. 12;
Mrak Jožef, delavec iz Stopnika, in Petek An-
gela, delavka iz Stopnika.
Umrli:
Esih Martin, upokojenec iz Križevca št. 20,
star 74 let; Kunstek Ana, oskrbovanka doma
onemoglih v Slovenskih Konjicah, stara 84 let;
Jager roj. Udrih Julijana, prevžitkarica iz Ma-
rije Reke 84, občinski ljudski odbor Prebold,
stara 81 let; Kregar Anton, upoWjc„„o Pre-
bolda 72, star 89 let; Herič Frančiška, prevžit-
karica iz Srševice, stara 85 let; ZabukovSek
Anton, kmet iz Bohovega št. 20, star 55 let;
König Katarina, zasebnica iz Vranskega, stara
76 let; Podlesnik Ana, zasebnica iz Vranskega,
stara 85 let; Pirš Martin, prevžitkar iz Dobležič.
občinski ljudski odbor Lesično, star 83 let; Dro-
bine Anton, prevžitkar iz Donačke gore 46, star
92 let; Jošovc Leopold, posestnik iz Malih Bra-
slovč, star 49 let; Leskošek roj. Rozman Terezija,
gospodinja iz Brega 17, občinski ljudski odbor
Polzela, stara 74 let; Hojnik roj. Turnšek An-
gela, gospodinja iz Ločice 35, občinski ljudski
odbor Polzela, stara 43 let; Stahl roj. Sošter Ma-
rija, prevžitkarica iz Ločice 35, stara 84 let:
Bračič Janez iz Sv. Jerneja, star 82 let; Cečko
Alojz, posestnik iz Zelč št. 5, star 67 let; Kus
Jožef, upokojeni sodni uslužbenec iz Vojnika 27,
star 92 let; Kovač roj. Leva Marija, gospodinja
iz Loke št. 15, stara 53 let; Medved roj. Cernoša
Marija, posestnica iz Nimnega št. 6, stara 70 let;
Ceček Agata, prevžitkarica iz Tekačevega št. 2,
stara 74 let; Jazbec Janez, upokojenec iz Sv. Ro-
zalije, star 61 let; Gajšek Janez, posestnik iz
Goričice.star 7 let; Krajne Frančiška, prevžit-
karica iz Razborja št. 4, občinski ljudski odbor
Dramlje, stara 70 let.
âtev. 49
»Savinjski vestnik«, dne 12. decembra 1953
Stran S
lOSIP KULUNDŽIC
SLEPCI
(Ob premieri 2. decembra 1953)
Celjani smo na gledališče neverjetno
navezani. Upravičeno ponosni na sto-
letno gledališko tradicijo našega mesta
govore o gledaliških problemih, takih
pa takih, celo ljudje, ki zelo redko za-
idejo v gledališki hram, ki ga je Vol-
taire v svojem znanem sporu z Rousse-
aujem in z ženevsko duhovščino ime-
noval »svetišče svetne vere in najne-
varnejše orodje v rokah brezbožne fUo-
zoiije«. Ljudje, ki ob filmski industriji
sploh ne čutijo več potrebe po gleda-
liški umetnosti, kaj radi polemizirajo,
na priliko, z repertoarno politiko na-
šega gledališča in se pri tem prav nič
ne spomnijo tistega župana, ki se je ob
prihodu dostojanstvenika takole opra-
vičil: »Oprostite, da nismo streljali.
Razlogov je dvajset. Prvi je ta, da ni-
mamo topov.« Ostalih devetnajst raz-
logov je potem lahko odpustiti.
Tisti, ki bodo in so šli gledat Ku-
lundžićeve »Slepce«, bodo imeli kaj po-
vedati vsem takim quasi ljubiteljem
gledališča. Bil je lep, intenziven gleda-
liški večer. Publika je delo sprejela z
navdušenjem in priznanjem. Kulundžič
je osvojil s snovjo, čeprav ni v njej no-
bene posebne nove resnice. Večna zgod-
ba človeškega prizadevanja, da se
dvigne iz blata, v katerega se je po-
greznil. Večna zgodba bednega člove-
škega srca, ki se v mukah in trpljenju
bori za košček prave, čiste ljubezni,
za novo, boljše življenje, za srečo. Več-
na zgodba človeške sebičnosti, pohlepa,
umazanije, prevare, obrekovanja, ne-
voščljivosti in škodoželjnosti. Zgodba
o dveh zakonskih trikotih in tako dalje,
skratka zgodba, ki nam kljub apartne-
mu zapletu čestokrat stopi pred oči.
Lord Byron je nekoč rekel, da umet-
niška tvornost ni nič drugega kakor
strast. Ibsen, suženj gledališke strasti,
je trdU, da za umetnost ne zadostuje
talent, marveč da je treba za to strasti,
bolečin, ki dajejo življenju smisel.
Dante meni, da je sleherna pesnitev
diktat ljubezni. Podobno je pisal o sebi
tudi Goethe. Moderna psihoanaliza, ki
se zadnjih 50 let močno ukvarja s psi-
hologijo umetništva, se je tega oprijela
in zaključuje, da v umetniški strasti
živi erotični nagon, da je umetniška
tvornost nekako spočetje, združitev
osebnega sveta s svetom zato, da se rodi
nekaj novega, nekaj živega. Ameriški
psihoanalitik Fr. C. Prescott trdi zato,
da je sleherni pesnik sanjač. Nekaj po-
dobnega je povedal že Hans Sachs:
Dichtkunst und Poeterei
ist nichts als Wahrtraumsdeuterei
Na takele stvari sem mislü, ko je
zadnje dni odzveneval v meni svet Ku-
lundžičevih Slepcev. V čem tiči umet-
niški eros, iz katerega se je delo spo-
čelo? Eno veliko vlogo je napisal v tem
sicer ne preveč zahtevnem partu, vlogo
Jerka, ki ga je igral s sugestivno moč-
jo Janez Albreht. Vloga je močnejša od
vseh, prav tako je tudi z igralcem, ki
jo je oblikoval. Kulundžič verjetno spa-
-da med avtorje, ki ne glede na teore-
tične prepire dramaturške narave ho-
čejo pisati učinkovite igre za teater ne
za knjižnice. Takim avtorjem radi pri-
tičemo vzdevek, da so teatralični, ne da
bi ta »očitek« skušali utemeljiti.
Teatralika! Brez nje konec koncev
.gledališče težko prebije. Bolje bi seve-
da büo, da bi vedno govorüo z enako
prepričevalnostjo srcu in razumu, »sko-
zi ušesa segalo v srce«, kakor je rekel
Voltaire o Racineu. Da bi ne bilo no-
bene nabreklosti in načičkanosti, mar-
več v vsem svojem izrazu en sam čar.
Toda nečimernost, prenapetost, navdu-
šenje in čudoviti nemir gledališkega
dela teatraličnost vsesavajo kakor goba
vodo. Teatralika je velika skušnjava
odrskih ljudi, ki ji sladostrastno pod-
legajo v prizadevanju, da bi dosegli
odrsko učinkovitost. Pri Albrehtu tega
nisem opažu. Jerka je doživel s tolikšno
bolečino, da mu je skoraj v vseh pri-
zorih zamoru teatraUčne nastavke. Kon-
cept Jerka je slehernemu imponiral.
Te vrste igralski slog je najsolidnejši
in naj ekspresivne j ši: napon je usmer-
jen navznoter, ne navzven, intenziven,
ne eksploziven, psihološko zadet.
Drugačen je bü igralski lik Vande,
ki ga je dala Marjanca Horvatova, ena
od pomembnih pridobitev našega an-
sambla v letošnji sezoni. V njej sem
videl več teatraličnosti kakor drama-,
tičnosti. Skoro bi ji našel opravičuo:
njen položaj je zapleten, ni pa dra-
matsko dobro grajen; psihologijo vloge
je avtor prepojü s teatraliko, Vanda
s svojim psihološkim konfliktom pred
nami ne raste, vidimo jo le v njenih
efektnih izbruhih. Avtor je, rekel bi,
mojster ekspozicije. V nekaj potezah
nam nariše Vando, da vemo, kako je
z njo: Mirko je tisti, ki jo vleče v bla-
to, Mirka se hoče in mora osvoboditi.
Osvobodi pa jo Jerko s vojim nastopom
in z razmetavanjem nesrečne mreže,
ki se je spletla okoli Vande v njegovi
odsotnosti. Tak »povratnik« tudi kot
motiv ni popolnoma nov v evropski
dramatiki. Zelo jih je IjubM Suder-
mann. Jerko je le »moderno in po na-
še« liguran. Vanda pa je kljub reali-
stičnim potezam dokaj abstraktna. Iz
te abstraktnosti izvira teatraličnost te
vloge, ki ji je Horvatova podlegla. Po-
kazala je, da zmore mnogo, toda ute-
lesiti besedo, misel, tezo Vande s pre-
pričevalno tvorno močjo se ji ni po-
srečuo.
Mirko, ki ga je igral Pavle Jeršin, je
črna figura v tej igri. Jeršin jo je tako
tudi igral in se zato spretno sukal
okoli osi tega zanimivega odrskega de-
la. Marsikdo bi si želel pri taki figuri
več karakternih rekvizitov, več igral-
ske invencije. Res, ne bi bua odveč,
toda bolje se je ogniti eksperimentov,
ki lahko drže v nevarnost, izumetni-
čenost in prisüjenost. Mirko je tič in
tip posebne sorte. Resnica in narava
ne govorita v lastni govorici brez sle-
herne primesi iz njega. Težko je iz ta-
ke vloge narediti nekaj, kar bi pome-
nüo veliko stvaritev. Bolje se je to po-
srečuo Janezu Škofu, ki je igral upo-
kojenega Marka bolj korenito in pla-
stično. Manj je bü izrazit in slikovit
Feliks, ki ga je igral Milan Brezigar,
naraven in preprost pa je bü Strnadov
slikar Peter. Močan ženski lik je dala
Goršičeva z Beto, prav tako Cervinkova
z Matüdo. Kočljiva vloga modernega
deusa ex machinae Zorana, organa
notranje uprave, je bua v rokah Petra
Božica, ki jo je rešu tako, kakor se
take vloge od nekdaj rešujejo.
Drama je pod taktirko režiserke Ba-
ranovićeve lepo izzvenela. Treba je pri-
znati, da se umetniški nivo od pred-
stave do predstave viša, treba pa je
tudi poudariti, kako trdo delo je to in
kako malo priznanja pravzaprav žanje.
Za slehernega člana umetniškega oseb-
ja v gledališču velja tisto, kar je nekoč
zapisal Balzac v »Izgubljenih üuzijah«:
če hoče res doseči resnično umetniško
kvaliteto, potem so njegovi napori večji
od kakršnih koli fizičnih naporov. Kaj
pomeni samo kultiviranje odrske be-
sede, akustična ponazoritev mrtve črke!
Pri nas se te stvari še ne poudarjajo
dovolj. Pri Francozih je n. pr. že Di-
derot v Rameaujevem nečaku napisal
marsikaj o igralski umetnosti, o teža-
vah pri govorni kulturi, kar so kasneje
znanstveno ugotavljali Sar an, Muka-
fovsky, Bünte, Sievers i. dr. Le malo
obiskovalcev gledališča se zaveda, ko-
liko dela, koliko skrivnosti je v eni
sami lepo izgovorjeni frazi!
Ni čuda, če so nekoč rekli, da narod
brez gledališča sploh ni narod. Zato je
prav, da so Celjani na svoje gledališče
ponosni. Svoj ponos pa naj pokažejo
predvsem s tem, da ga redno in z
navdušenjem obiskujejo. T. O.
35 let Cankaijeve smrti
Kodúj, o bratje, sije naša zvezda.
Kedáj pač doživimo krasne dni.
Ko med imeni slavnih se narodov
S častjo i naše se ime glasilo?
Ivan Cankar
Dne 11. decembra se spominjamo smrti največjega slovenskega pisatelja
Ivana Cankarja. Rodil se je dne 10. maja na Vrhniki. S svojo umetniško prozo
je uspešno stopil v mednarodno tekmoin je še danes učitelj čistega in iskre-
nega umetniškega dela. Kot nedosežen mojster slovenskega jezika bo ostal
večnoživa priča: milobe, lepote, moči, domoljubja, socialne pravičnosti, bor-
benosti, junaštva. Ivan Cankar je bil vedno sovražnik hlimbe in laži, sebič-
nosti in podlosti, bil pa prijatelj slabotnih ljudi, oznanjevalec idealizma, ki
vrezira etične kompromise in s svojo vero v bodočnost tudi po razmerah
premagan zmaguje.
»LJUDSKI ODER«
odhaja na gostovanja
Celjske amaterje vseh kulturnoumet-
niških panog ne odlikuje le v domači
dvorani do svojega izraza prihajajoča
požrtvovalnost, morda je za njih po-
žrtvovalnost in ljudskoprosvetno po-
slanstvo značilne j ši njihov prenos pe-
smi, glasbe in odrske besede v kraje,
ki so jim te kulturne dobrine le težko,
ali pa samo izjemoma dosegljive.
Tako odhaja na svoja gostovanja tudi
»Ljudski oder«. Letošnjo sezono svojih
gostovanj je otvoru preteklo nedeljo z
gostovanjem v Topolšici, ki ga je omo-
gočilo za vsak kulturni — izobrazbi
ali zabavi namenjen dogodek priprav-
ljeno vodstvo zdravuišča. Pred polno
zdraviliško dvorano hvaležnih gledal-
cev so igralci »Ljudskega odra« pono-
vili Nušićevo komedijo »Žalujoči ostali«.
12. t. m. bo sledüo gostovanje z istim
delom v Zadružnem domu v Medlogu,
naslednji dan 13. t. m. pa v Socki. Ra-
zen teh gostovanj pa je ta mesec, in
sicer 26. decembra že zagotovljeno go-
stovanje tudi v Kozjem. O uspehih teh
gostovanj bomo poročali.
Vmes pa se študirata deli za drugo
in tretjo premiero, a tudi najmlajšim
za novoletno jelko »Ljudski oder« ne
bo ostal dolžan.
Za drugo prerñiero pride na vrsto
učinkov'ita trodeJanka izpod peresa M.
Lorbarja »K 324/52«, ki se v podnaslo-
vu glasi »Kazenski spis nekega okrož-
nega sodišča«, za naslednjo premiero
pa uprizoritev kmečke veseloigre s pet-
jem »Slaba vest«, ki jo je napisal kla-
sik kmečke ljudske igre Ludvik An-
zengruber.
Na vse tri predstave, ki jih bodo
igrale različne skupine »Ljudskega
odra« že danes opozarjamo. G. G.
Šolski svet II. gimnazije je razpravljal
Klic po družb nem upravljanju šol postaja vedno v {ji
Na roditeljskih sestankih in na se-
stanku profesorskega zbora so bui iz-
voljeni člani Šolskega sveta.
Ze na prvi seji dne 4. dec. je bü
konstituiran ožji odbor Šolskega sveta
s predsednikom tov. Alojzom Smidom
in podpredsednikom Emilom Klincem
na čelu. Proučui so socialni vzgojni po-
ložaj mladine, se zavzeli za njeno za-
ščito v obliki uvedbe ustreznejšega voz-
nega reda za dijake vozače, za podelitev
štipendij revnim dijakom in za pove-
čanje materialnih sredstev za šolo.
Ogledali so si šolsko zgradbo, prenov-
ljeno telovadnico in kabinet za učMa,
ki so potrebni nabave novih uču. Ne-
katefri člani go .grajali pomanjkanje
učbenikov. Predlagana je bila tudi
uvedba črnilnikov in naprava dijaških
garderob, ki jih gimnazija še nima.
Člani Šolskega sveta so se živo zani-
mali tudi za vzgojna vprašanja in učni
napredek mladine. Ze prva seja Sveta
je nakazala mnogo novih problemov.
UČNI USPEHI
ob I. redovalni konferenci
v okraju Šoštanj
Pogoji, v katerih delajo nižje gimna-
zije v okraju Šoštanj v zadnjih letih,
so še vedno težki. Saj sta gimnaziji v
Velenju in Smartnem ob Paki res v
takem stanju, da je kar čudno, da do-
sega učiteljstvo v šoli še take uspehe,
kakršni so. Povsod pa so še druge po-
manjkljivosti. Nekateri razredi so še
vedno prenatrpani, drugod je zopet ob-
čutno pomanjkanje učunic in podobno.
Tudi ta težka vprašanja rešujejo vo-
livci v posameznih ljudskih odborih do-
kaj pozitivno. V Smartnem ob Paki in
Velenju so storjene že vse predpripra-
ve, tako da se bo v zgodnji spomladi
lahko pričelo z zidavo novih šolskih
stavb, kar res iskreno pozdravljamo.
Okraj Šoštanj ima 6 nižjih gimnazij.
Ce pregledamo učni uspeh na teh
gimnazijah vidimo, da so uspehi v
odstotkih naslednji: Gornji grad 43,60;
Ljubno 42,37; Mozirje 38,42; Šmartno ob
Paki 40,70; Šoštanj 41,03 in Velenje
31,84%. Najslabši oddelek je I. a v Ve-
lenju, kjer je izdelalo le 16,10% učen-
cev.
Najbolje ocenjena predmeta sta na
petih gimnazijah telovadba in petje.
Zanimivo pa je, da prednjači v Mozirju
nemščina. Najslabši ocenjeni pa so v
Gornjem gradu prirodopis, v Ljubnem
slovenski jezik, v Mozirju matematika,
v Smartnem ob Paki matematika, v Šo-
štanju angleški jezik in v Velenju zem-
ljepis. Da sta med njimi prirodopis in
zemljepis, je res premisleka vredno. Kaj
je temu krivo?
Ce pregledamo števučno stanje učen-
cev v posameznih krajih vidimo, da
prednjači Šoštanj z 290 učenci, nato
sledi Velenje z 251 in Mozirje z 229
učenci. Ostale tri imajo izpod 150 učen-
cev. Ljubno komaj 111, Šmartno ob
Paki 113 in Gornji grad 133. Tudi to
da misliti! Mogoče pa bi büo le dobro,
da bi se zadnje tri pretvorüe postopoma
v osemletne šole?
Kriterij ocenjevanja je bü zadnja le-
ta precej neenoten. Letos izgleda, da
smo tudi v tem oziru prišli do bolj enot-
nega ocenjevanja, kajti razp>on med
najboljšimi in najslabšimi uspehi po-
sameznih šol ni velik, saj znaša komaj
11,76%.
Dr. Lešničar Janko:
Modernizacija infel(cijsi(ega oddelka
celjske bolnice je nujna!    ^aue)
Uvodoma je büo povedano, da je naš
oddelek zgrajen po tipu internega od-
delka, 76 postelj je razmeščenih v 16
sobah, razdeljen je tudi na 4 nestrogo
ločene pododdelke. Oddelku bi ne pri-
manjkovalo postelj v normalnem ркз-
slovanju, to je v času, ko ni veliko epi-
demij. Toda koliko teh postelj lahko
služi svojemu namenu? Namesto, da bi
imeli 30 do 38 enoposteljnih sob, ima-
mo le 4. Ze 16 bolnikov z različnimi
nalezljivimi obolenji zasede lahko 16
sob, saj je jasno, da moramo ločiti raz-
ličnaimenska obolenja, da ne izposta-
vimo bolnikov, ki bolujejo za enim kuž-
nim obolenjem, še drugim. Ce upošte-
vamo, da je potrebna še ločitev po spo-
lih istoimenskih obolenj, tedaj napolni
lahko že 8 žen in 8 mož z različnimi
•obolenji ves oddelek. In resnično pred-
stavljajo 3 do 4 neizkoriščene postelje
v večposteljmh sobah često mrtev ka-
pital, ki ga ni mogoče uporabiti. Cesto
pa nas razmere prisüijo, da vendar tve-
gamo namestitev dveh ali več nalezlji-
vih obolenj v istih sobah, upoštevajoč
pri namestitvi najmanjše možnosti križ-
nega prenosa infekcije ob istočasni upo-
rabi vseh mogočih metod strogega hi-
gienskega režima in metod protiepide-
mijskega značaja, da do takih križnih
infekcij ne pride preko odstotka hišnih
infekcij v moderno urejenih infekcij-
skih oddelkih. Na infekcijskih oddelkih
dobro urejenih bolnic, kjer v glavnem
razpolagajo s 40 do 50% enoposteljnih
sob, imajo poleg vseh dovršenih ure-
ditev in organizacijskih mer še vedno
2 do 5% hišnih infekcij. Razumljivo je
tedaj, da tudi tam iščejo nova sredstva
in metode, da bi se ta odstotek zmanjšal
na minimum.
Vzdrževanje % hišnih infekcij na šte-
vilu, kakor ga imajo najbolje urejeni
iinfekcijski oddelki, povzroča cel niz
pomanjkljivosti s težkimi posledicami:
1. Mnogokrat smo prisiljeni odpuščati
bolnike pred ozdravljenjem, torej delno
ozdravljene. Pri velikem navalu novih
bolnikov se moramo poslužiti celo re-
ševalnih avtomobüov za razvoz rekon-
valescentov, ker njih zdravstveno stanje
še ne dopušča, da bi hodüi. Tako w^tvar-
jamo nasilno prostor za novodošle bol-
nike in izolacijo. Cesto pa smo prisil-
jenji take paziente ponovno vzeti v
zdravljenje, ne glede na nevarnosti za-
radi hišne infekcije, ker se njih zdrav-
stveno stanje na potu domov ali doma
p>oslabša.
2. Mnogokrat odpuščamo rekonvale-
scente, katerim zdravstveno stanje že
dopušča povratek domov, vendar so Še
nosilci bolezenskih klic. Cesto nam čas
ne dopušča izvršiti vse potrebne pre-
iskave glede eventualnega kliconoštva.
Obojni, prisüno odpuščeni, lahko širijo
infekcijo na terenu v času, ko še iz-
ločajo bolezenske klice.
3. Odklanjamo sprejem infekcijskih
bolnikov, katerih izolacija ni zakonito
predpisana, za katere pa obstoji danes
moralna dolžnost zdravljenja v bolnici
s   sodobnimi   antibiotiki,   ki  občutno
zmanjšajo njih smrtnost, preprečujejo
težke hibe, izolacija v bolnici pa zmanj-
šuje število obolenj na terenu. K po-
jasnitvi zadnjega odstavka nekaj prak-
tičnih primerov iz vsakdanjega živ-
ljenja.
Bolnikov z oslovskim kašljem ne
sprejemamo. Izolacija ni zakonito pred-
pisana. Znano je, da je oslovski kašelj
ena izmed kužnih infekcijskih bolezni,
po vrstnem redu takoj za ošpicami. Ne
moremo dopustiti, da izpostavimo naše
bolnike še infekciji z bacüom oslov-
skega kašlja, ki za ošpicami najbolj
zniža odpornost organizma. Umrljivost
naših bolnikov bi brez dvoma občutno
zrasla. Na drugi strani pa ne moremo
dopustiti, da bi izpostavljali bolnike z
oslovskim kašljem, ki je že tako znižal
njihovo odpornost na minimum, še in-
fekciji s povzročitelji drugih nalezljivih
obolenj, ki se zdravijo na infekcijskem
oddelku. Kombinacija oslovskega kašlja
s kako drugo infekcijsko boleznijo je
zelo neprijetna in nevarna. In vendar
narekuje sodobna medicinska znanost
zdravljenje oslovskega kašlja v bolnici
z antibiotüci, ki zmanjšujejo umrljivost
na minimum. Po številu smrtnih pri-
merov spada oslovski kašelj med naj-
težje infekcijske bolezni. Pri dojenčkih,
ki obole za njim v prvih mesecih živ-
ljenja, znaša umrljivost 90%, v prvem
letu splošno 50%. Statistični podatki
kažejo, da je umrljivost pri oslovskem
kašlju otrok do 2 let starosti večja od
umrljivosti pri davici, škrlatinki in
ošpicah skupno. Oslovski kašelj je ena
od najtežjih in najčeščih infekcijskih
bolezni otroških let. Pri preživelih pu-
šča pogosto težke posledice zaradi krva-
vitev v možgane, nastalih v času na-
padov krčevitega kašlja ali zaradi vnet-
ja možgan. Obe komplikaciji zapuščata
duševne motnje, ki se izražajo v skraj-
nem primeru celo v popolni idiotiji. V
velikem števuu primerov bi se vsem
tem in še številnim drugim posledicam
oslovskega kašlja lahko izognüi, če bi
imeli na razpolago odgovarjajoč odde-
lek, ki bi omogočal sodobno terapijo.
Ta primer kaže vpliv slabih razmer na
infekcijskem odelku na celotno zdrav-
stveno stanje celjske okolice in pospe-
ševanje širjenja oslovskega kašlja, to-
rej slabšanje epidemiološke situacije.
Drugo obolenje, ki ga dosledno ne
spre j em am o, so b olniki z ošp: cam i. Ošpi-
ce so obolenje, ki je od vseh infekcij-
skih bolezni najbolj kužno. Praktično
oboli vsak otrok za ošpicami, če pride
v stik z ošpičnim bolnikom in če še ni
obolel za tem obolenjem. Na oddelku
se prenaša iz sobe v sobo že s prepi-
hom. Prav je in edino mogoče, da se
zdravijo tovrstni bolniki doma s skrbno
nego. V času epidemije je toliko pri-
merov ošpic, da bi zdravljenje v bolni-
ci že zavoljo tega ne prišlo v poštev.
Vendar velikokrat razmere terjajo spre-
jem taküi bolnikov v bolnico. Mi tej
zahtevi nismo mogli nikoli ugoditi.
Sprejem v bolnico je F>otreben v pri-
meru, če prihaja bolnik iz otroškega
kolektiva — iz dečjega doma, kjer sku-
šajo zajeziti širjenje ošpic ali ga ome-
jiti na eno sobo, ker je v hiši istočasno
že drugo kužno obolenje. Ošpice iz-
redno znižajo odpornost organizma in
obujajo stara tuberkulozna žarišča ali
pa organizem pripravijo za tuberkuloz-
no infekcijo. Oddelek bi moral sprejeti
v zdravljenje in opazovanje primere
ošpic, kadar bolnik boluje za očitno tu-
berkulozo ali pa jo je v nedavni pre-
teklosti prebolel. Nadalje bi moral spre-
jemati v zdravljenje vse primere iz hiš,
v katerih boluje en član družine za tu-
berkulozo. Kljub temu pa se dogaja,
čeprav dosledno odklanjamo bolnike z
ošpicami, ki bi jih morali sprejemati
iz navedenih razlogov, da se zmuzne na
oddelek kak bolnik z ošpicami. Vsak
kožni izpuščaj namreč v začetku raz-
vojne faze ni jasno opredeljiv. Tak bol-
nik je sprejet zaradi suma, da ima
škrlatinko. Opazovalnih sob ni, končno
pa se izkaže, da gre za ošpice, a tedaj
je že prepozno. Ošpice se naglo širijo
po hiši, z vsemi navedenimi posledi-
cami.
Tretje obolenje, ki ga dosledno od-
klanjamo, je gripa. To obolenje nosi
v glavnem vse značilnosti, ki so nave-
dene pri ošpicah. Zelo rada in naglo se
širi, znižuje odpornost organizma in
ga pripravi za sprejem drugih obolenj,
predvsem za TBC. Zaradi masovnosti
tega obolevanja ne more biti govora,
da bi se gripa zdravila v bolnici. V
mnogih primerih pa je vendar zdrav-
ljenje v bolnici nujno iz istih razlogov,
kakor je büo povedano pri ošpicah. Ve-
likokrat terja to socialna indikacija,
ker se bolnik ne more zdraviti doma,
tako pri ošpicah kakor pri gripi. Cesto
so začetna znamenja gripe na las po-
dobna znamenjem drugih infekcijskih
bolezni, predvsem trebušnemu legarju.
Tedaj se gripa vtihotapi na oddelek,
ker ni opazovalnih sob. Zdravstveno
stanje ostalih bolnikov se takoj občut-
no poslabša.
Mogli bi navesti še več takih prime-
rov, vendar že ti jasno osvetljujejo po-
ložaj, v katerem dela vodüno osebje in-
fekcijskega oddelka dan za dnem, brez
moči, da ga pravilno reši.
S pomanjkanjem enoposteljnih sob še
daleč niso izčrpane vse pomanjkljivosti
infekcijskega oddelka.
(Dalje prihodnjič)
ттип f
»Savinjski vestaik«, dne 12. decembra 1953
Stev. 4&
Vzgojiteljice mesta Celja in okolice so zborovale
v sredo, 25. novembra se je v Mladin-
ekem domu v Gaberju zbralo 34 vzgo-
^teljic mladinskih domov in otroških
Trtcev iz mesta Celja in okraja Celje-
okolica k rednemu letošnemu občne-
mu zboru. Po pozdravu vseh navzočih
gostov in zastopnikov organizacij ter
članic društva je poročala o delu v mi-
nulem letu predsednica tov. Müller
Kornelija iz Polzele.
Vzgojiteljice so v vrtcih, a še bolj v
otroških in mladinskih domovih z de-
lom preobremenjene. Njihov delovni čas
se razteza v mnogih slučajih preko vse-
ga dneva, kar je vsekakor preveč in
prenaporno za zmogljivost njihovega
živčevja in duševnosti. Ce zahtevamo
•d vzgojiteljic pravilnega, sodobnim in
socialističnim smotrom služečega vzgoj-
aega delovanja, jim moramo k temu
pomagati in jim to omogočiti z uredit-
vijo delovnega časa in ostalih pogojev
dela.
Večina vzgojiteljic še nima opravlje-
nega diplomskega in strokovnega izpita.
Mnoge med njimi so končale že pred
leti enoletno vzgojiteljsko šolo v Ljub-
ljani Zaradi preobloženosti z delom do
rednega študijskega dela niso prihajale.
Posledice neopravljenih izpitov so vse-
stransko neugodne: vzgojno delo ni na
višini, kot bi büo sicer lahko. Vzgoji-
teljice so notranje stalno nekoliko vzne-
mirjene zaradi neizvršenih nalog štu-
dija. Dalje časa kot je potrebno, osta-
jajo pri prejemkih na stopnji vzgoji-
teljic pripravnic, oziroma nekvalifici-
ranih vzgojiteljic. V razgovorih so vzgo-
jiteljice izrazile čvrsto voljo do štu-
dija, kjer pa jim je potrebno tudi stro-
kovno vodstvo in pomoč. Vse to jim bo
nudü pedagoški aktiv v Celju. S po-
močjo pedagoškega aktiva v Celju so
že organizirana seminarska predavanja
za diplomski izpit iz realij in zgodovine.
Tem bo sledüo seminarsko delo v
smislu preglednega obnavljanja in po-
glabljanja snovi iz predmetov nacional-
ne skupine. Udeleževale se bodo tudi
delovnih sestankov predagoškega akti-
va v Celju in tako stalno skrbele za
svojo strokovno izpoF>olnitev.
Zastopnica republiškega odbora Dru-
štva vzgojiteljic je poročala o uredbi,
s katero bodo urejeni delovni pogoji
vzgojiteljic in njih prejemki, o tečajih
iz psihologije v Ljubljani in Mariboru,
o zbiranju otroških iger in pomenu
petja v predšolski dobi
Upravnica Mladinskega doma v Ga-
berju tov. Ema Koželj je utemeljevala
upravičenost zahteve po dodatku k pla-
či kot ga imajo učitelji na pomožnih
šolah. Sedaj vzgojiteljev v domovih pri-
manjkuje, a z ureditvijo in izboljšanjem
njihovih prejemkov, bomo upravičenejši
do vzgojiteljev s polnim poklicnim zna-
njem in ne bo jih več primanjkovalo.
Delo vzgojitelja je v mnogočem težje
in zahtevnejše od učiteljevega dela, ki
v glavnem le poučuje. Zgolj vzgajanje
zahteva stalne polne prisotnosti zavesti
in mišljenja vzgojitelja, ki mu le dobro
poznavanje teorije o vzgoji in psiholo-
giji pripomore k zadostni pravilnosti
in učinkovitosti vzgajanja. Priporočala
je tudi prirejanje enoletnih tečajev roč-
nega dela za vzgojitelje. Praktičnega,
psihološkega in idejnega pomena ročnih
spretnosti se še vse premalo zavedamo,
zaradi česar njen predlog o tem po-
zdravljamo.
O vzgoji staršev preko otrok je go-
vorila tov. Tuco Mara. Vzgojitelj naj
starše opozarja na njihove pomanjklji-
vosti glede nege (higiena, prehrana,
delo) in domače vzgoje otrok. Slab je
vzgojitelj, ki otroke staršem odteguje.
Dokaj živahno je büo razpravljanje
o nastopanju predšolskih otrok na raz-
nih prireditvah. Ker s tem vključuje-
mo otroke v družbeno življenje, nismo
proti temu, vendar vedno upoštevajmo
zmogljivost otrok in stanje njihovega
živčevja. Varovati jih moramo pred
prevelikimi živčnimi napori, ki lahko
le oškodujejo duševno zdravje otrok.
Novoletno jelko naj praznuje vsak
otroški vrtec zase. Splošno praznova-
nje novoletne jelke naj otroci preživ-
ljajo s starši.
Vzgojiteljice žele, da njih delo pre-
gledujejo in ocenjujejo posebni inšpek-
torji za predšolske vzgojne ustanove.
Pedagoški aktiv v Celju naj bi tudi
podobneje prouču vprašanje prehoda
otrok iz vrtca v osnovno šolo, iz pred-
šolskega doma v mladinski dom in iz
tega v srednješolski dijaški dom,
Z razgovori o delu strokovnega akti-
va vzgojiteljic in z izvolitvijo novega
odbora je bü občni zbor zaključen. Jas-
nejših misli o svojem bodočem delu z
otroki, starši in s seboj so se vzgoji-
teljice zadovoljne razšle. Moralna moč,
ki jim jo nudi skupnost v društvu jim
bo omogočala, da bodo vse sprejete
sklepe in načrte v tekočem letu v pol-
ni meri uresničevale. Siv.
Roditeljski sestanek
na vajenski šoli v Žalcu
Upravitelj žalske vajenske šole nikoli
ne pozablja, da bo vzgoja vajencev le
tedaj dobra, če bodo za to vzgojo skr-
beli in nastale napake odpravljali vsi
skupaj. Letos, kakor prejšnja leta, skli-
euje roditeljske sestanke, na katere
▼abi tudi mojstre in učitelje. Tak se-
stanek je bü tudi v nedeljo. Sklican
je bü z istim namenom kakor vedno
doslej. Obvestüa je poslal staršem in
mojstrom po vajencih in vendar je ne-
kje nekaj odpovedalo. Na tej šoli je
letos v treh letnikih 72 vajencev in va-
jenk. Sestanka bi se torej moralo ude-
ležiti vsaj okrog 70—100 mojstrov In
očetov, mater ali varuhov. Prišlo jih
je komaj 20 — tako majhno število,
tako skromen interes za pomenek, da bi
se pogovorüi o šolskih uspehih, o delu,
delavnicah, o težavah na domu, o ob-
našanju vajencev na ulici. Morda se
nekateri sramujejo svojih vajencev,
•trok, morda je nekoga strah, da bo
pred javnostjo slišal, kako malo skrbi
za bodoče pokolenje. Težko je razumeti,
da nekdo ostane ravnodušen za stvari,
ki imajo lahko zelo dobre ali pa v mno-
gih primerih zelo slabe posledice.
Prišli so na sestanek večinoma tisti,
ki jih vidimo vedno, tisti, kateri nimajo
miru vse dotlej, dokler ne vedo, kalîo
njihov otrok, gojenec napreduje, dokler
jim ne povedo, kje morajo pomagati,
da bo vzgoja pravuno potekala.
Upravitelj šole je v svojem izvajanju
nakazal vse težave, s katerimi se bori
šola pri vzgoji tega mladega kadra,
povedal je, da je letošnji prvi letnik
po svoji predizobrazbi neprimerno bolj-
ši od prejšnjih in da je s takimi učen-
ci lažje in uspešnejše delo. Omenü pa
je tudi, da imajo z nekaterimi vajenci
težave, da je predvsem naporno delo
tam, kjer se za strokovno vzgojo ne in-
teresirajo niti starši niti mojstri. Tež-
ko je prevzeti vse breme na ena sama
ramena, na drugi strani pa prevzeti
tudi vse očitke od tistih, ki niso po-
magali nositi te že med učno dobo
mladega kadra.
Vodstvo šole v Žalcu je na dobri po-
ti, to vodstvo ima tudi podporo od ne-
katerih mojstrov — in očetov ter mater,
vendar je za uspešno vzgojo, za po-
polen uspeh potrebno širše sodelovanje
vseh in res prav vseh, ki so dolžni in
poklicani sodelovati.
Prav bi büo, da bi učne pogodbe ob-
segale poleg obvez, ki jüi ima mojster
do vajenca tudi obveznosti, ki naj jih
imajo starši in tudi mojstri do šole, do
te vzgoje svojih otrok. Ne bi büo uspeš-
no, če bi obrtna zbornica časovno skli-
cala vse starše in mojstre in jih opo-
zorüa na njihove dolžnosti, kakor tudi
jim predočua škodljivost take nezain-
teresiranosti, kakršna se je pokazala
pri slabi udeležbi nedeljskega roditelj-
skega sestanka na Vajenski šoli v Žal-
cu.
Učiteljstvo
šentjurskega predela
ee pridno udejstvuje med ljudstvom
Učiteljstvo našega podeželja opravlja
mnogo vidnega in še več manj vidnega
dela, s katerim se javnost malo ali pa
nič ne seznanja. O sebi in o svojem
delu učitelji neradi razpravljajo v jav-
nosti, kajti drže se tistega: delo se
samo hvali. Drugi dopisniki pa spre-
govore o šolnikih, kadar si jih bodisi
upravičeno, največkrat pa kakopak
neupravičeno izposodijo. Tako se v jav-
nosti kaj rado ustvarja videz nede-
lavnosti prosvetnih delavcev. Naspi'ot-
no pa je le res, da opravljajo šolniki
zlasti še na podeželju ogromno javnega
dela med ljudstvom, da so prav šolniki
najpogosteje še zmeraj pionirji dela na
kulturnoprosvetnem, političnem in še
marsikakem področju.
Tako so pri pregledu opravljenega
dela učitelji šentjurskega sektorja ugo-
tovüi, da so učitelji vodilni delavci v .
družbenih in političnih organizacijah,
▼ ljudsko-prosvetnih društvih in celo
X kmetijskih zadrugah. Samo v zadnji"
volüni kampanji so šolniki opravili
ogromno večjega in podrobnejšega dela
in s tem prispevali dobršen delež sa-
memu volilnemu procesu kakor tudi
k politični vzgoji ljudstva. Na kultur-
noprosvetnem poprišču navedimo le
primer učiteljic v odročni Loki pri
Zusmu, ki sta priredili v enem letu kar
»edem iger.
Učiteljstvo je vodüo celo vrsto te-
čajev. Tako tečaj za kmečko žensko
mladino, gospodinjske in kmečke te-
čaje, tečaje RK v Šentjurju, St. Vidu
pri Grobelnem, Teharju, Loki itd. Pri-
reditve, proslave in manifestacije, n.
pr.: Novoletne jelke. Tedna matere in
otroka. Tedna RK itd. marsikje sploh
ne bi bilo, če ne bi bilo zanje po-
budnik, organizator in izvrševalec uči-
teljstvo. Danes je še zmeraj tako, da
se vsakdo najraje zažene v šolo, kjer
je začetek, potek in konec marsikatere
akcije na podeželju.
V to delo vlaga učiteljstvo mnogo
▼olje, truda in tudi časa. Največkrat
zahteva od njega poleg duševnega tudi
telesni napor in celo denarne žrtve.
Učiteljstvo pa dela v zavesti, da dela
za ljudstvo, v čemer najde tudi pri-
manje. Solniki šentjurskega predela
okraja bodo delavni med ljudstvom
bidi v bodoče.
•v
Kmeiiisha zadruga v Smartnem
oh Pakt na pravi poti
Ker se tu in tam iz zapečka sliši od
nekaterih ljudi kritika dela našega
upravnega odbora Kmetijske zadruge,
posebno kritika, da odbor ne podpira
dovolj raznih ustanov in društev, zato
bi radi številčno prikazali, koliko je
ravno odbor nudil tem ustanovam in
društvom, pa tudi za pospeševanje kme-
tijstva samega, denarnih podpor in ko-
liko je prisi>eval k mehanizaciji našega
kmetijstva sploh.
Evo nekaj števuk. V letu 1952 je iz-
dal za mehanizacijo 982.819 din (na-
bava traktorja, prikolice, ch-kularke,
dveh plugov, kosünice, mlatünice, krož-
ne žage, 6 ročnih škropilnic in 1 mo-
torne škropunice). Za pospeševanje ži-
vinoreje 115.750 din (nabava plemenja-
(kov). Škropljenje sadnega drevja —
škropivo 48.824 din. Prispevki raznim
ustanovam in društvom: Ljudski uni-
verzi 10.000 din, Zvezi borcev 2000 din,
Osnovni šoli za mladinsko knjižnico
2000 din, GasUskemu društvu 761 din,
za prevoz obiskovalcev kmetijske raz-
stave v Bočni 5400 din, za novoletno
jelko 3000 din in pomoč Primorski 16
tisoč din. Torej skupno 1,186.554 din.
Prav lepa vsota!
V letu 1953 pa je izdal za mehaniza-
cijo 250.000 din (puhalnik in motorna
škropilnica). Za živinorejo 69.324 din
(plemenjak in pregled živine). V tem
letu pa so posebno prispevki raznim
ustanovam in društvom prav smatni.
Tako za popravüo občinskih cest 80,771«
din, elektrifikacijskemu odboru Gavce—
Veliki vrh 59.920 din. Gasilskemu dru-
štvu Šmartno ob Paki 8050 din, »Parti-
zanu« 3050 din. Ljudski univerzi 695Ô
din, za gradnjo nove šole 80.000 din, za
javno ambulanto 12.000 din in novolet-
no jelko 10.000 din. Skupno torej 26»
tisoč 741 din.
Mislimo, da je odbor v celoti storil
svojo dolžnost. Kaj pa, ko bi nam raz-
ni »kritiki« povedali, koliko so prispe-
vala druga podjetja, ki so v kraju?
Vsem tem pa bi moralo biti znano^
da je lanskoletno revizijsko porocil»-
büo za zadrugo prav ugodno, saj je po-
stavila revizija delovanje naše zadruge
med prve v okraju. Pozabiti pa tudi
ne smemo, da je ravno naš odbor naj-
bolje organiziral volitve v okrajni zbor
proizvajalcev kmetijskega sektorja. Tu-
di tu je bila naša zadruga ena prvih!
Kritika je zdrava, če je dobronamer-
na, če pa ni, ne zasluži tega imena. Si-
cer pa bo itak kmalu občni zbor in zato
že danes vabimo vse tiste, ki jim ni
kaj po volji, da se tega udeleže. Pri-
poročamo pa jim, da si pravila dobr«'
prečitajo, kajti naši odborniki niso iz
zadnje moke ...
Odbornikom želimo, da bi tudi v bo-
doče hodüi po .isti poti, kakor doslej-
in to v dobro naši celotni ljudski skup-
nosti.
Nekvalificirani delavci ne zamudite 31. decembra 1953
V Uradnem listu LRS, št. 37 iz 1952.
leta je na prvi strani objavljen Pravü-
nüc o opravljanju strokovnih izpitov za
kvalificiranega in visoko kvalificirane-
za delavca.
Zelo važno določuo in pomembna
ugodnost je predvidena v tem pravü-
niku za nekvalificirane delavce. V pr-
vem odstavku namreč piše, da imajo
pravico polagati strokovni izpit za kva-
lificiranega delavca tudi nekvalifici-
rani delavci v podjetjih, če so v ustrez-
nem poklicu delali najmanj pet let in
če so v tej dobi opravljali vsaj tri leta
vsa glavna dela poklica, iz katerega
delajo izpit. Postavljen je poseben in
vendar zelo ugoden pogoj, da imajo ti
pravico nekvalificirani delavci samo,
če se priglasijo k izpitu najpozneje do
31. decembra 1953.
S pKJstavitvijo tega roka je jasno po-
vedano, da po preteku le-tega ' nekva-
lificirani delavci ne bodo mogli več po-
lagati izpita za kvalificiranega delavca
neposredno, temveč da bodo morali
najprej polagati izpit za polkvalifici-
ranega delavca in šele po preteku trek,
let za tem za kvalificiranega delavca.
Po maloštevilnih prijavah, ki jilt,
sprejemajo izpitne komisije za kvalifi-
cirane delavce, je sklepati, da večini '
naših podjetij to določuo pravünüca ni
poznano in da tudi sami neposredno za-
interesirani nekvalificirani delavci s t©,
prednostjo niso seznanjeni.
Res je, da je do preteka roka ostala
le še borih dvajset dni, vendar se še-
vedno lahko priglasijo prav vsi, ki že-
lijo izkoristiti to ugodnost. Seveda bi
bü ta rok res prekratek za pripravo na
izpit, ker je izpitni program dokaj
zahteven, vendar je do polaganja izpita
še vedno lahko dovolj časa — pravilnik
namreč zahteva le, da se zainteresirani
priglasijo do 31. XII. 1953, dočim roka
za polaganje izpita ne predvideva, ker
bodo o tem odločale in klicale na izpit
okrajne oziroma mestne izpitne ko—'
misije.
Ne bi büo pravilno, če bi nekvali-
ficirani delavci, ki imajo zahtevano de-
lovno dobo in ki želijo postati kvalifi-
cirani delavci, izgubili to redno prüik©
samo zaradi tega, ker jim nihče ni po-
vedal, oziroma ker so ta važen datum
prezrlL
Kar nekam čudno izgleda, da je tako
pomembna vsebina prvega odstavka-
tega pravünika ostala polno leto dni.
(pravünik je namreč objavljen 26. de-
cembra 1952) brez tolmačenja in tudi
brez pričakovanega odziva. Morda sO'
celo sindikalne organizacije prezrle-
svojo dolžnost, ker pravilnika niso do-
volj raztolmačue in delavcem kakor
tudi vodstvu podjetja prikazale njegovo '
vrednost.
Sedaj še ni prep>ozno — še vsi tisti,,
za katere veljajo določila tega pravü-
nika se do 31. decembra 1953 lahko pri-
javijo, sLndilcalne organizacije pa so-
dolžne in imajo sedaj tudi priliko ia
verjetno v zimski dobi tudi čas, da
takoj organizirajo tečaje in pomaga ja
svojim kandidatom pri usposabljanja
in temeljiti pripravi za polaganje iz-
pita.
Popravimo torej zamujeno in ne po-
zabimo na 31. december 1953.
Patrolni tek
v počastitev JLA v Celju
Mestni strelski odbor Celje bo v po-
častitev Dneva JLA priredü v nedeljo^
dne 20. t. m. v Celju tradicionalni pa-
trolni tek s streljanjem.
Pričetek teka bo ob 10. uri izpred
kina »Union«, zbirališče za tekmoval-
ce pa ob 9.30 v mali dvorani Doma OF.
Za patrolni tek se lahko prijavijo«
3 članske moške Ln ženske ekipe strel-
skih družin, fizkulturnih društev, šol,,
delovnih kolektivov, ustanov ter enot
LM Ln JLA.
Podrobnejši program je naslednji:
Tekmovalci se zberejo ob 9,30 v maU'
dvorani Doma OF, kjer se prijavijo-
tekmovalni komisiji, od katere prejme
vodja ekipe startno številko ter orožje.
Posamezna ekipa šteje 3 tekmovalce.
Tekmovalci imajo poljubno obleko in
obutev ter so oboroženi z vojaškimi
puškami kal. 7,9 mm.
Proga za moške teče izpred kina
»Union« po Razlagovi ulici preko Sa-
vinjskega mostu v park po Partizanski
cesti, ob kateri bo zasüno strelišče. Od
tam naprej pa preko brvi in Trga svo-
bode po Prešernovi tdici na cüj pred
»Union«. Proga za ženske pa izpred Sa-
vinjskega mostu ter po njem in Parti-
zanski cesti na strelišče, od tam pa po
(Nadaljevanje na 8. strani>
Ce ste radi prijazno in poceni
postrežem
Sodobni človek ljubi red,
lepoto in prijaznost v med-
sebojnem občevanju. Red
povsodi. Doma, na delov-
nem mestu, javnih loka-
lih in seveda tudi v trgo-
vini. Čeravno je bila tr-
govina Ljudskega magazi-
na tudi doslej najmoder-
neje opremljena v Celju
sploh, si je kolektiv pri-
zadeval, da izpopolni svojo
prodajalno po najmoder-
nejših izsledkih v razvoju
trgovine.
Te dni je bila stavba
»Ljudskega magazina« v
Celju od zunaj in na zno-
traj prenovljena. Prodajal-
na je v vseh treh etažah
opremljena s florescentno
razsvetljavo. Tudi izložbe
bleščijo v blagodejni svet-
lobi. Prodajni oddelki so
smoterno preurejeni, pro-
stori prebeljeni, stropno
slikarstvo v modernem slo-
gu pa izpopolnjuje celotno
sliko.
Preurejena stavba »Ljud-
skega magazina« nudi kup-
cu prijetno nakupovanje, je
pa obenem okras mestu, ki
si utira pot v turizem.
CE NE TEKATE RADI OD
TRGOVINE DO
TRGOVINE
Smo v času hitrega raz-
voja, v času izgradnje so-
cializma. Cas je zlato, ni-
komur ga ne preostaja.
»Ljudski magazin« je ure-
jena trgovina, ki nudi po-
trošniku vse, kar potrebuje.
Privoščimo si sprehod po
»stezah« mimo številnih
prodajalnih miz in omar:
V PRITLIČJU: V oddel-
ku metrskega blaga: Ši-
roki asortiment volnenega
blaga za moške in ženske
zimske plašče, blago za
moške obleke, za ženske
volnene obleke, barhenti,
flanela, tiskovine, vse vr-
ste tekstilnega blaga za do-
mačo opremo, kot prte,
rjuhe, odeje, zavese itd. V
oddelku za perilo: ženska
trikotaža, bogata izbira
zimske trikotaže, moško
perilo, nogavice, kravate,
klobuke, rokavice, dežnike
itd. V oddelku »Snegulj-
čica«: igrače, lutke, otroška
glasbila itd. V oddelku za
papir: pisemski papir, pi-
sarniške potrebščine za pi-
sarno, dom in šolo.
Poleg tega še bogato za-
ložen oddelek parfumov in
drugih kozmetičnih sred-
stev. Velika izbira gum-
bov, lastike, trakov itd.
V PRVEM NADSTROP-
JU: električni kuhalniki,
likalniki, peči, žarnice, mo-
ška in ženska kolesa, ko-
lesarske potrebščine, deli
koles. Dalje steklo, kristal,
servisi, porcelan, kuhinjska
posoda, jedilni pribori,
ščetke in ostala lesena ga-
lanterija.
V kolonialnem oddelku:
bonboni, čokolada, likerji,
slivovka, keksi itd.
MED  NAKUPOVANJEM
LAHKO ČLOVEK POSTA-
NE LACEN IN ŽEJEN
Edina trgovina v Celju
je »Ljudski magazin«, kjer
se lahko poslužite BIFEJA.
Nudi prvovrstno vino in
ostale alkoholne pijače,
slaščice, šunkarice, klobase
itd.
V DRUGEM NADSTROP-
JU: bogata izbira kožne ga-
lanterije. Ženske popotne
torbice, aktovke, kovčki,
denarnice, etuiji itd.
Čevlji: moški, ženski in
otroški. Za salon, potova-
nje in za delo. Delavska
obutev, gojzerice. Obutev
za dom, copate itd. Tudi v
tem nadstropju je oddelek
parfumerije.
Konfekcija: Bogata
izbira moških in ženskih
plaščev. Dežni plašči za de-
lavce na prostem. Moške
in deške obleke za delo in
praznik. Velika izbira kr-
znenih plaščev.
Dalje bogata zaloga pre-
prog (Smirna in perzija-
nerji) različnih vzorcev in
velikosti. Tekači, linoleum,
voščeno plaiuo, šivane
odeje iz klota in svilenega
brokata, flanelaste rjuhe,
volnene odeje, volna itd.
»Ljudski magazin« je
znižal vsem tem artiklom
cene od 15% navzgor.
Ce ste torej radi pri-
jazno postreženi, če nera-
di letate po trgovinah in
iščete odgovarjajoče bla-
go, če ljubite red, če ima-
te radi ugodje in lepo
okolje, če hočete kupo-
vati poceni — potem ku-
pujte in obiskujte vselej
NA NOVO UREJENO VELEBLAGOVNICO
L¡udshi magazin - СеЦе
Stev. 49
»Savinjski vestnik«, dne 12. decembra 1953
Stran T
Horvat Izidor:
Tkalka Stazika
Mladi dekleti ondi? Skupaj smo v
'»nih sobah s trdimi ležišči. Sloka, s
svetlimi lasmi, opirajoča se na palico,
je težji primer. Levi kolk... Morda bi
bilo bolje, če bi jo poslali v Rovinj.
— Čudite se: mladi ljudje pa s takimi
boleznimi. Prav pri tej plavolaski je
bolezen — bi rekel človek — neizogib-
na posledi<:a izkoriščanje otroka. Sicer
pa poslušajte njeno zgodbo.
*
V ranih urah pomladanskega jutra
so Košakovi našli na hišnem pragu v
preperel koc zavitega otročiča, ki je
»nemoglo vekal ves posinjel v drobcen
»brazšček. Izza cap je gospodinja iz-
vila listek, raz katerega je brala:
»Ali v tuje kraje, ali v neznano več-
nost. Zase sem odločena, z otrokom ne
morem. Staziko prepuščam dobrim lju-
dem in njeni usodi.«
Po občini je završalo. Pomenkom in
ugibanjem ni hotelo biti konca. Na-
vzlic temu pa so ostala vsa poizvedo-
vanja brezuspešna. Zaradi tega so ob-
činski možje sklenili: »ftošak, kar ti jo
»bdrži, najdenko. Najpremožnejši si, de-
lavcev pa pri hiši ni. Na to ime boš
prost lovnine skozi šest let, potlej jo
boš pa že vedel, kako in kje zaposliti.«
Pri tem je ostalo.
Staziki pa pri Košakih, svojih red-
nikih še ni bilo pet let, ko je že morala
delati. Do kamor segajo njeni spomini,
je bilo njeno življenje samo nepretr-
gano garanje. Najdenček je bila in pre-
puščena dobri volji in usmiljenju do-
brih ljudi. Dobri ljudje pa je vendar
niso mogli rediti kar tako. Vsakdo si
шога kruh služiti sam. In Stazika si
ga je služila s pretrdim delom. Solo je
Češče zamujala, kakor pa obiskovala,
áokler je dvanajstletne niso šoli do-
cela odtegnili. Poslej je bila dekla. Prva
ie vstajala in zadnja legala in oprav-
ljala najzadnja in najtežja dela.
Njeno slabotno drobno telesce se je
prenekaterikrat zvilo od napora v
mnedlevici. »Pogosto sem imela obču-
tek,« pravi, »da mi pokajo kosti in se
mi trup zruši med noge pod bremeni,
ki sem jih na glavi ali na hrbtu pre-
našala po pobočjih gor in dol, domov
m na njivo.«
Stazika ne ve, kaj je otroško rajanje.
Mjena igra in zabava, njeno veselje in
Žalost, vse njeno detinstvo je bilo ute-
lešeno v delu. Njene prijateljice doma
w» na paši, v gozdu in na polju so bile
le živalL
Premnogokrat je Stazika občutila,
hako grenak je vsak grižljaj kruha in
Horjupa vsaka kaplja, ki jo sirota po-
vžije. In preslišati je morala preneka-
tero trpko besedo sponašanja; prijazne
ii nikdo ni privoščil. Kakor iz stolpa
ji je dan na dan pozvanjalo iz ust nje-
nih rednikov: ubogaj in delaj in hva-
ležna bodi za vse!
Stazika je bila hvaležna za vse, še
za stare krpe in ponošena obuvala, ki
sta jih domači hčeri zavrgli. Vdano je
ubogala, marljivo delala ¡ín vztrajno
tovorila butaro, ki ji jo je zadelo živ-
ljenje na njene šibke rame. In bi jo še
•Uelj. Tedajci pa se je starejša Koša-
kova hči poročila. K hiši je prišel zet.
»Kaj kmalu,« obuja Stazika spomine,
»sem se srečavala z njegovimi strupe-
nimi pogledi, da me je vsakokrat zmra-
zilo po životu. Uvidela sem, da sem mu
•odveč. Pri delu ne, pač pa pri jelu. Iz-
mišljajoč si razne nujne opravke in
druge pretveze me je odganjal od skle-
de. Potem me je izrinil od mize za og-
njišče. Priganjal me je in mi odkazo-
val vse več in več in vse težja dela.
Ta počitek in spanje sem komaj ujela
kako urico. Večkrat pa od utrujenosti
Se zaspati nisem mogla.«
Zetovo nestrpno preganjanje je zbu-
jalo v dekletu zavest ničevosti. V nje-
nem mladem srcu se je polagoma za-
redil občutek nesreče. Nekoč pa jo je
nenadoma prešinilo po vsej notranjosti:
proč, proč, v svet.
Nebogljena, kakor je bila, se je stre-
sla ob misli, da bi kedaj prekoračila
Košakove ograde in ozare. Kam pa naj
gre sirota, ki še domače občine dobro
ne pozna? Ves njen svet je bil le Ko-
■mvojega telesa, s solzami svojih plašnih
oči. ¿.gubiLa bi se v neznanem svetu in
mrla od strahu kakor tista srnica, ki
ie premrla zatavala pred gobec Ko-
zakovega psa.
V košnjo je bilo. Po košenicah je vr-
velo. Kosci in grabljice so se pomer-
jali moči in spretnosti. Povsod je
bila naglica, napetost in soparna vro-
čina; zemlja, živina, ljudje, vse je že-
jalo. Ko so Košakovi zložili plaste, so
posedli v senco. Le Stazika je morala
steči domov po pijačo. »Vina in ra-
denske prinesi!« je ukazal gospodar.
Stazika je odbrzela navkreber. V kle-
ti se je sklonila k pipi in zamišljeno
prisluhnila pesmi penečega se curka.
Zeta, ki je pripravljal na gumno voz,
še opazila ni. Tem bolj je vztrepetala,
ko se je nenadoma obregnil: »Kaj pa
počneš v kleti, smrklja, a?«
»Gospodar so me poslali po pijače za
grabljice,« je pohlevno odgovorila.
»Zakaj pa vino? Seveda, bolj ti diši
ko delo. Za lene babe je še voda pre-
dobra.« »Potem pa je zarjul: »Nehaj,
pa ... Zgini mi izpred oči!«
Stazika se je stresla od strahu. Po-
tem pa je začutila do tega človeka
brezdanjo mržnjo. Kakor val jo je vso
oblil upor, da je samo od sebe izbruh-
nilo iz nje: »Sam pij vodo, grabljice
bodo vino!«
Ob tolikšni predrznosti se je sama
zdrznila. Vkoreninjen čut podložnosti
ji je zbudil kes. Ze se je spuščala na
kolena za milost, ko je oni mahnil z
bičevnikom po njenem napetem hrbtu.
Od udarca bolj je Staziko skelela
užaljenost. Polna gneva in sramote je
bevsnila vanj ko ranjena žival: »Na,
pa se sam nažri!«
Z vso močjo je zalučala vanj do po-
lovice napolnjen vrč.
Nagon ji je velel, da sedaj mora be-
žati. Skočila je na piano, zavila za hlev,
se spustila nizdol ob mladi koruzi, tek-
la čez pašnik, da ji je vetrič igrivo
krilil z njenim krilcem. Teči. Uiti. Re-
šiti se!
VSAK DRUGI NAROČNIK NAM
DOLGUJE NA NAROČNINI
Mnogi naši naročiniki — teh je od
:akupnega števila okoli polovica — nam
«lolgxijejo velike vsote na naročnini.
Velike vsote mislim v sumamem po-
gleđiu na naše podjetje. Že večkrat smo
îpisiali, da naš časopis pride v roke na-
ročnikom itak na pol zastonj. Plačajo
ça po 8 din za izvod, nas pa stane nad
14 din. To se pravi, da časopis z na-
ročnino samo itak ne bi mogel izhajati.
Tem slabše pa je, da malomarni na-
ročnilti ne plačujejo naročnine, pa tudi
éasopisa ne odpovedo, če ga ne mislijo
plačevati. S tem nastane za upravo ve-
âiko nepotrebnega dela, kar zopet po-
^ažuje sitroške, nastane denarni pri-
manjkljaj pri časopisu, ki je že itak v
teža/vali, vse to pa na škodo tistih na-
t4)6mkov, ki redno in v redu plačujejo
nairooniino. Slabi plačniki so predvsem
kmetijsike zadruge, razna podjetja, ob-
Sbnski ljudski odbori in odbori SZD'L
in seveda tudi privatni naročmld, ki
jSh )s največje število.
CELJSKE BODICE
REŠITELJ IZ KRIZE
Celjane obiskal je »Vrag« z baletom,
vse, ki jih ljubi, k sebi je povabil
in to priložnost zvito je izrabil,
da nas v razkol požene pred vsem svetom.
»Gorenjski slavček« opero zapel je
lepó in milo, toda le izbrancem
pokazal je, kako ljubezen Kranjcem
srce mehkuži, in še nas razvnel je.
A publika kategorije druge
le »Slepcem« mogla je dajati hvale
in tudi »Žalujoče« je »ostale«
z aplavzom tešila ob solzah tuge.
Tako »Amerikance« iz Pariza
nas našel je v nebratski razprtiji.
In glej! Pred filmom spet v demokraciji
je Celje eno! Rešena je kriza!
CELJSKI OBRAZI
32
Vodilni je politikum.
Na sejah vleče nikotin,
privatno ljubi kofein
in njen konjiček je kostum.
33.
Z granato v roki in svojim telesom
je bil nacistom »živi zid« on sam.
Zamenjal zdaj granato je s peresom
in z njim veliča nam svobode hram.
34.
V imenu nosi ribo in pa cvet,
to grb njegov je v umetnije carstvu
in predmet tihožitja je v slikarstvu, '
ki barv mu daje rodni kraški svet.
F  I  E  M  S  K  O     ŽIVLJENJE
Kralj kegljačev
Produkt švicarskega International-
füma, pri čemer gre za kompleks ne-
užitnega, če je to res, pa vsaj zelo
klavrnega »internacionalnega« humorja,
ki po svoji oziki trivialnosti spominja
na najbolj votle humoristične stvaritve
avstrijskih producentov. Gre za to, da
nam tudi ta »intemacionaliteta« ni pri-
nesla nič novega.
Zgodba se suče okoli dveh obrtnikov,
ki pa sta poleg tega še oba »kralja
kegljačev«. Tisti namreč, ki še »kralj«
ni, hoče to postati, tisti pa, ki to je,
hoče to obdržati. In tako smo skozi ves
füm priče neenake in dramatične
kegljaške borbe. In zdaj zares: Tema,
ki že sama 'po seibi ne more ustvariti
tistega, kar ustvarja dober füm, to je
velike igre in velikih vlog, nasprotno,
provincialna omejenost te »operetne
burke« sama po sebi izključuje vse, kar
bi se moglo dvigniti na »zeleno vejo«
nadpovprečja in siU v neko togo in topo
ortodoksno linearnost konkretne ne-
smiselnosti ... in ob tem ni vsebina
prav nič važna, kar je logično in na-
ravno, da v njej ni nič takega, kar bi
ne bilo tudi samo po sebi logično, se
pravi, kar se ne bi razvijalo in odvijalo
■po nekih zakonitostih ciničnega dolgo-
časja.
Vzporedno z osrednjo zgodbo se od-
vija še stranska zgodbica obeh odraslih
otrok iz »kraljestva kegljačev«, 'ki po
nekaj šablonskui scenah privede do po-
roke, kar je — kakor vidimo ob koncu
— v takem miljeju važen moment, kajti
z njim se odpre široka perspektiva pri-
hodnosti, ki pomeni ob zatonu »starega
kralja« porajanje »novih kraljev«.
Da je ta »internacionalnost« še po-
polnejša, je prevajalec (ali prevajalci,
to ni mogoče vedeti, vsekakor bolj ver-
jetno, če mislimo na iprevajalce, kajti
drugače tega početja ni mogoče razu-
meti!) ustvarü čudovit prevod, čigar
čudovitost pa ni toliko v fenomenalni
sintaksi in v strukturi tega jezika na
Siploh, kolikor v elementarni sili, a naj-
več v znamenju, da je to prava mani-
festacija te internacionalne pustolov-
ščine! In potemtakem lahko samo še
obžalujemo, da tudi naša fümska pu-
blika nima nekega internacionalnega
estetskega čuta!
d.h.
Japonci pred celisl(im „naglim sodiščem*'
I, kaj,pak. Kje drugje kot v Celju je
fümska publika tako strašno razgle-
dana.
Neki človek, zelo brihten verjetno ni
bü, je alarmiral Celje, da je japonski
film »V gozdu« popolnoma zanič. In
ljudje, drugače to ne bi bua več ta ti-
pična celjska fümska publika, so mu
seveda večjiidel verjeli, kajti ko sem
jaz kupu karte za ta film ni bil igran
dva dni, pa je bua dvorana vendarle
prazna. Ko sem zapuščal dvorano je
nekdo nekje za hrbtom sua duhovito
pripomnil, svoji »polovički« ob strani,
češ za nič, pravzaprav je rabil manj
dostoj,en izraz. Tedaj pa je nekdo, naj
mu bogovi naklonijo sto let, zabrusil:
»Za bedake...« potem je prvi duho-
vitež utihnu.
Kaj bi govoru o fumu. Nič ne bi
pomagalo, če povem, da je bü füm svo-
jevrstnemu okusu zapada v Benetkah
nagrajen, kaj bi kvasil, da Japonci ni-
majo španskega temperamenta in da ie
prav zaradi tega ta film za človeka, ki
hoče spoznati svet in njega narode, še
bolj interesanten, kaj bi se mučil z do-
povedovanjem, da je zgodba vendarle
psihološko zelo globoka in nam od-
kriva umetnost, nam zelo malo znane-
ga in v tajinstvenost žetega daljnje-
ga vzhoda. Res nima smisla.
O nečem drugem pa vendar ne bi büo
napak spregovoriti. O, dobro vem česa
Japonci niso predvidevali: za dobršni
del naše celjske filmske publike. Poza-
büi so najti erotično lepotico ala Ritta
Heywort, ki bi na dvomljivo okusen
način razkazovala stokrat precenjena
stegna, ki bi s hreščečim glasom pela
nekaj brezsmiselnih melodij in se zvi-
jala v sila čudnem plesnem ritmu.
Manjkalo je kakšnega trapastega komi-
ka nemškega tipa, da bi se naši silovito
kritični celjski kinoobiskovalci spet
lahko poceni nasmrkali. Japonci najbrž
ne vedo za okus naših »westemlkov«,
da ni dovolj, če je ubit en sam človek,
pač pa jih mora biti več, na ducate.
Ko sem gledal ta füm, potem pa dru-
gi dan odpoved predstave, sem se poču-
tü, »bogme v devetih nebesih«. Kaj so
le mislili ti domišljavi Japonci, pošljejo
svoj film v Celje. To je nezaslišano, ko
da je za Celjane Japonska nekaj nove-
ga. E, Celjani pač od tega filma niso
mogli pridobiti ničesar. Cemu bi gle-
dali japKwiski füm, če pa Japonska ni
kaj posebnega, kaj neznanega (in to
kljub temu, da polovica kinoobiskoval-
cev japonske na zemljevidu, kljub sra-
gam in F>otu, ne bi našla).
Žalostno je, pa vendar resnično. Ce-
ljani so z Japonsko filmsko umetnostjo
na kratko opravili. Japonci pa zaradi
tega verjetno ne bodo užaljeni, saj tega
še brali ne bodo in če bi tudi: gotovo
tudi tam EK>znajo neko čisto preprosto
modrost, da pametnega odlikuje mol-
čečnost, bedaka pa dolg jezik. To je
pozabü F>ovedati pri izhodu onemu du-
hovitežu tisti, ki mu privoščim sto let.
-ček
LISTNICA UPRAVE
Naročnikom iz okraja Celje-
okolica smo v tej števuki priložili
položnice. Znesek na naslovnem
listku je dolg za leto 1953, ne-
kateri nam dolgujejo še celo del
naročnine za lansko leto. Nekateri
naročniki, ki so plačali naročnino
za celo leto v znesku 300 din,
imajo še doplačilo 100 din, ker
naročnina za leto 1953 znaša 400
dinarjev.
Naročniki, ki nam dolgujejo
naročnino za celo leto 1953 ali pa
celo več, naj nam dolžni znesek
nemudoma nakažejo. Ce v me-
secu decembru ne bomo prejeli
od njih nakazila, jim bomo list
z 31. decembrom ukinili, dolžni
znesek (poleg stroškov) pa bomo
izterjali po državni arbitraži. Da
pa prihranite sebi in nam nepo-
trebno delo, nam nakažite tudi
delno naročnino za leto 1954.
Ce so nekateri naročniki med-
tem dolg že nakazali in imajo
kljub temu naznačen dolg, naj si
položnico prihranijo za prihodnjič.
Izreden gledališhi dogodeh
v CELJU
V petek, 11. decembra bo v celjskem
Mestnem gledališču gostovalo Srbsko
narodno pozorište iz Beograda, ki uži-
va sloves enega najboljših dramskih
gledališč v državi. Po uspelem gosto-
vanju v Zagrebu in Ljubljani se je
sedaj posrečuo bratsko srbsko gleda-
lišče pridobiti še za gostovanje v Celju,
ki prvotno ni bilo predvideno. Repre-
zentativno Srbsko narodno gledališče
je s tem naredüo izredno simpatično
gesto ceJljskemu gledališikemu občin-
stvu, pa se obeta izreden umetniški do-
godek in pomembno doživetje. ■
Gostje bodo v Celju uprizorüi Kr-
leževo dramo »Gospoda Glembajevi«, ki
sodi   med   najpomembnejša   dramska
dela Miroslava Krleže, čigar šestdeset-
letnico bo s tem gostovanjem proela-
VÜO tudi celjsko gledališče.
Nastopajo najvidnejši člani SNP,
med njimi Ljubiša Jovanović, Raše
Plaović in Nada Skrinjarjeva.
V Celju bodo imeli gostje eno sa-
mo predstavo, ker jim je dalje bivanje
v Celju nemogoče zaradi repertoamih
obveznosti v Beogradu.
Predstava bo izven abonmaja. Pred-
nost pri nabavi vstopnic imajo redni
abonenti celjskega gledališča.
Kulturno Celje naj dostojno sprej-
me gledališke goste ш. zvezne pre-
stolnice in s tem manifestira svojo
kulturno in umetniško zavest!     L. F.
Naša družina
in mladina
Celjski vzgojni domovi
v času, ko FMDudarjamo družbeni po-
men vzgoje in postaja tudi v Celju
zanimanje za vzgojna vprašanja inten-
zivnejše, se mi zdi zelo 'potrebno, spre-
govoriti nekoliko besed tudi o vzgojnih
domovih oziroma o vzgojnih ustanovah
našega mesta. A to iz dvojnih razlogov:
prvič, da naša javnost dobi nekoliko
vpogleda v pomen in delo teh zavodov,
za katerih vzdrževanje so tudi F>otrebni
prispevki iz javnih sredstev, drugič pa,
da bi spoznale potrebe teh domov tudi
širše ljudske množice, borbe s težavami
in da bi jim skušali pomagati. Saj gre
končno le za naše otroke, za našo mla-
dino, ne glede na to, ali so doma iz
mesta Celja ali okolice, iz Šoštanja aH
Trbovelj ali iz daljnega Prekmurja.
Zato bomo v Savinjskem vestniku od
časa do časa priobčili kako poročilo o
teh domovih in bomo veseli, če bodo
naša javnost in naši predstavniki vzeli
podatke in misli pozáitivno na znernje.
1. Kajuhov dijašikl do<m, ki je nasta-
njen v lepi zgradbi v Vodnikovi ulici,
je bü ustanovljen po osvoboditvi. V
svoje okru j e je sprejel v tem šolskem
letu 100 gojencev, trenutno ima na raz-
polago še nekaj prostora za nekoliko
deklet. V tem številu je 24 nižješolcev,
od katerih jih je le 9 F>od starostjo
štirinajstih let. Doma so iz okrajev
Celje-mesto, Celje-okolica, Šoštanj,
Krško, Slovenj Gradec in Trbovlje, ob-
iskujejo 'pa obe gimnaziji, ekonomsko
srednjo šolo in učiteljišče. Približno dve
tretjini jih obiskuje šolo dopoldne, ena
tretjina pa ipopoldne. So otroci delav-
cev, kmetov, nameščencev, pod skrb-
stvom je iz Celja-mesta 7 gojencev, .iz
Celja-okolice 6, iz Šoštanja 4, iz Slovenj
Gradca 4 in iz Trbovelj 1 gojenec. Dvo-
stranskih sirot je 7, enostranskih pa 29;
gojencev, ki so izgubili starše v NOB,
v taboriščih ali so jim padli kot talci,
je šestnajst. Podpore v obliki mesečnih
štipendij prejema od OLO Celje-okolica
6 gojencev, Zveza borcev pa podpira
3 gojence. Ostali se vzdržujejo sami,
kaki tretjini pomaga država s pomočjo
otroških doklad, lepe zneske pa žrtvuje
tudi MLO Celje, kar moramo na tem
mestu poudariti. — Ob koncu šolskega
leta 1952-53 so imeli gojenci, ki so vsito-
pili v tem šolskem letu v dom, naslednji
učni uspeh: 6 gojencev odličnih, 28 prav
dobrih, 35 dobrih, 7 zadostnih, 13 jüi je
imelo popravna izpit, 5 pa je bilo repe-
tentov. Zanimiva je slika rezultatov
1. redovalne konference v šolskem letu
1953-54: odličnih nič, prav dobri 4, t. j.
4%, dobrüi 26, tj. 26%, zadostnih 5,
t. j. 5%. Vsi ostali so bui negativni.
Kaj bi lahko sklepali iz tega? Vsekakor
bi se mogli strinjati z mnenjem, da je
kriterij ocenjevanja na celjskih srednjih
šolah nasproti onemu na okoliških nižjih
gimnazijah, od koder je večina gojencev
prišla, zelo oster. — Delo gojencev nad-
zorujejo štirje prefekti.
Posebno poglavje — in to težko po-
glavje — je gospodarska stran tega
dijaškega internata. Oskrbovalnina zna-
ša mesečno 3000 din, stroški za enega
gojenca pa segajo mesečno na 3700 din.
Kako kriti ta primanjkljaj? V primeru,
da bi zvišali oskrbovalnino na 3700 din,
bi povzročilo zvišanje to, kar se je
nekoč domu že pripetüo: dijaki bi za-
čeli dom zapuščati. Tega nikakor ne
smemo dopustiti! Dom lahko krije z do-
hodki pri najnatančnejšem in najskrb-
nejšem gospodarstvu le 80% izdatkov.
Kakor smo že poudarüi, je doslej po-
magal MLO Celje domu z lepimi do-
tacijami, zaradi česar r.^.u je treba iz-
reči vse priznanje in ga prositi še za
nadaljnjo podporo in naklonjenost. Ob-
enem pa ga je treba staviti za vzgled
ostalim okrajem, od koder prihajajo
otroci v šolo, da bi se tam zganili in
opravili svojo dolžnost. Pa še nekaj!
Ne samo vsak dan jesti in piti, treba je
vzdrževati stavbo in tudi na izpopolnje-
vanje opreme in drobnega inventarja je
treba misliti! Obnoviti je treba pohištvo,
ix>&telje, mreže, vložke, blazine, postelj-
no perilo itd. itd. — vse to pa stane,
stane mnogo denarja! Pa obnovi'tev po-
dov, električnih in vodovodnih naprav
in druge investicije? Pač ne smemo do-
pustiti, da bi stavba propadala ali cd«
propadla; zaradi tega je tudi umestno,
da smo opozorui merodajne činitelje
tudi na te potrebe, na katere bo treba
misliti in najti ipotrebna denarna sred-
stva.
2. Dijaški dom učiteljiščnikov v Celja.
Celje ima le dva dijaška domova —
dom učiteljiščnikov je drugi. Ustanov-
ljen je bü dne 1. septembra 1948. De
30. junija 1952 so bui nastanjeni gojenci
v dveh stavbah (Breg 18 in Miklavški
hrib 4). Od 1. septembra 1952 prebivaj©
gojenci samo v stavbi na Bregu 18, ki
je urejena za dom učiteljiščnikov. Žal
je v stavbi Breg 18 še 24 privatnih
strank (10 samskih, 14 družinskih), kar
razmah doma zelo zavira; nujno je, da
se določi cela stavba za dom, saj so
gojenoi v sedanjih prostorih zelo na
tesnem. V 'dosedanjih prostorih bi bilo
dejansko prostora za 46 gojenk in 14
gojencev, biva pa v njüi 53 gojenk ш
22 gojencev. Z izpraznitvijo prostorov
privatnih strank bi lahko sprejeli v
dom oikrog 110 dijakov, kar bi büo za
vzgojo učiteljskega naraščaja velike
važnosti. V domu manjka tudi kopal-
nica, stavbo samo pa bi bño treba te-
meljito popraviti, za kar bodo zopet
potrebna mnoga finančna sredstva, na
kar bodo tudi morali misliti merodajni
činitelji.
V domu bivajo gojenci iz naslednjih
okrajev: Celje-okolica 24, Krško 19, Ma-
ribor-okoiica 4, Murska Sobo'ta 3, Šo-
štanj 11, Trbovlje 10. Po socialnem sta-
nju: 17 delavcev, 13 majhnih kmetov,
3 obrtniki, 23 nameščencev, 4 oboje-
stranske sirote, 15 ostalih. Doklade pre-
jema 40 staršev. Dom se bori s finanč-
nimi težavami. Dijaki plačujejo mesečno
oskrbovalnino 3000 din, izdatki za ene-
ga gojenca pa znašajo mesečno 3700 din.
Kako kriti ta primanjkljaj? V letu 195Ä
je prispeval MLO Celje domu učiteljišč-
nikov za prehrano gojencev lepo vsoto
300.000 din, OLO Celje-okoMca 100.00©
dinarjev, ostali okraji pa nič. Razen na-
vedenega zneska je MLO Celje tudi
prisipeval 180.000 din za popravüa zgrad-
be ter plačeval plače in honorarje za
vzgojno in drugo osebje. Potrebe pa so
še velike, tako prostori sami, ida bi se
dom čimprej rešil privatnih sostanoval-
cev in potem zares neovirano lahko
služu svojemu poslanstvu, potem pa —
kar smo ugotovili že pri Kajuhoveni
domu — oprema, pohištvo, posteljnina
in končno stavba sama. V letu 1954 od-
klanjajo vsi okraji podpwre za prehrano
gojencev; imamo pa poleg tega še po-
trebe po sredstvih za investicije — bo-
dočnost naših dijaških domov ni nič
kaj rožnata. Upamo pa, da se bodo dale
težave le na nek način premostiti in bo
ostal MLO Celje kot dosedanji mecen
naklonjen našim dijakom v celjskih do-
movih tudi še za nadalje.
Vzgojno delo opravljata v domu uči-
teljiščnikov tovariš upravnik in peda-
goški vodja. Gojenci imajo svoj mla-
dinski kolektiv; na tedenskih sestankih,
ki so prav pestri s političnimi, kultur-
nimi in vzgojnimi referati, obravnavajo
vsa pereča vprašanja in ga skoraj ni
gojenca, ki ne bi kazal interesa za to
ali drugo kulturno področje. Gojenci in
gojenke sodelujejo tudi pri množičnih
organizacijah na Bregu in v Liscah. V
domu imajo pevski zbor in dramsko
skupino, nastopali so lani z izbranim
sporedom na prireditvah množičnih or-
ganizacij v Liscah, Medlogu in Zagradu,
česte so tudi interne prosvetno-kultume
prireditve. Gojenci in gojenke doma so
tudi 'pridni obiskovalci predavanj LU
v Celju in tudi na raznih prosvetno-
kulturnih prireditvah v našem mestu
j"ih z zadovoljstvom srečujemo.
O drugih vzgojnih ustanovah celjskih
pa dalje prihodnjič. A. P,
Splošno gradbeno podjetje >Beton« Celje
sprejme v službo več gradbenih inženirjeT
ali višjih gradbenih tehnikoT z večletn*
prakso. Plača po tarifnem pravilnika. —
Samsko ali družinsko stanovanje preskrb-'
Ijeno. Istočasno sprejmemo v službo tudi
verzirano strojepisko z znanjem steno-
grafije. Ponudbe poslati na gornji nasloT.
stran 8
»Savinjski vestnik«, dne 12. deœmbra 19531
Stev. 4»
Telesna vzgoja in šport
Nogomet
ZA ZAKLJUČEK - NAJLEPŠI USPEH!
V Splitu: KLADIVAR : SPLIT - 4 : 2 (3 : 2)
Celjski Kladivar je v hrvatsko-slovenski ligi
v zadnjem kolu dosegel svoj najlepši uspeh.
Z zmago na vročih splitskih tleh proti vodil-
nemu moštvu v lestvici je presenetil vse ljubi-
telje nogometne igre, posebej pa še Splitčane.
Preko 1000 gledalcev je prisostvovalo ogorčeni
borbi. Sam začetek je kazal, da bo Kladivar
zapustil Split s težkim porazom, le v prvih
18 minutah so domačini vodili z 2 : 0. Kladivar
se ni znašel in šele v 26. minuti, ko je Kokotec
dosegel prvi gol, so pričeli s smotrnejšo igro.
Železna volja in borbenost vseh igralcev Kladi-
varja se je postavila po robu tehnično boljšemu
nasprotniku. In izpolnilo se je staro pravilo, da
prav v nogometu večkrat odloča borbenost nad
tehnično platjo, finesanii, znanjem . . . Kladivar
je v tem srečanju to preizkušeno pravilo potrdil
zelo nazorno. V kratkem presledku 10 minut je
rutinirani Dobrajc kar dvakrat ugnai vratarja
Splita in povedel svoje moštvo že v prvem pol-
času v vodstvo — od 1 : 2 na 5 : 2! Oba golu je
dosegel z glavo iz neposredne bližine.
V drugem polčasu so Splitčani zopet pričeli z
Teliko ofenzivo. Se so bili prepričani v svojo
zmago! Napad za napadom se je vrstil na vrata
Kladivarja, streljali so preko 10 kotov — vendar
je odlični Polutnik odstranjeval sleherno ne-
varnost. Kladivar se je uporno branil, v napadu
sta bila le dva igralca . . . Poleg Polutnika sta
rutinirana Posinek in Cater bila v teh kritičnih
trenutkih prava stebra Kladivarja. Namesto iz-
enačenja je uspelo Kladivarju 8 minut pred
zaključkom tekme po Kvartiču doseči še en gol
in s tem končni rezultat. Domačini so se mo-
rali sprijazniti s svojo usodo in dejstvom, da
so sredi Splita prvikrat v tem tekmovanju od-
dali nasprotniku obe točki!
Kladivar je nastopil z naslednjimi igralci:
Polutnik, Božič, Podobnik, Posinek, Cater, Coklič,
Kvartič, Piki, Marinček, Dobrajc in Kokotec.
K svojim dosedanjim točkam je pridal še dve
in se s tem utrdil na 4. mestu v tabeli. Morda
še to mesto ni utrjeno, ker se šušlja, da je
Izola odstopila od nadaljnjega tekmovanja in da
bodo vse njene tekme črtane iz lestvice. S tem
bi Kladivar izgubil dve točki in lepo razmerje
golov. Obstaja še upanje, da bo Kladivar odšel
še enkrat na vroča varaždinska tla v borbo s
Slobodo, kjer so srečnje izgubili, sedaj pa na
tihem upajo — vsaj po zadnjih uspehih ta opti-
mizem ni pretiran! — da bodo od tod prinesli
v Celje zopet dve točki . . . Sicer pa je žoga
okrogla, skrbi nas le, če bo do tega srečanja
sploh prišlo! Kljub vsem ugibanjem smo lahko
presenečeni in zadovoljni z letošnjim uspehom
naših nogometašev — saj nihče ni računal na
njihov tako odlični plasman.
RUDAR (V) : SOBOTA - 2:2 (2:2)
Velenjčani so v nedeljo odigrali na domačih
tleh svojo zadnjo tekmo v jesenskem delu tek-
movanja vzhodne nogometne slovenske lige. V
tem srečanju so dosegli lep uspeh, saj so od-
vzeli odličnemu moštvu dragoceno točko!
KLADIVAR (mladina) : ZASAVJE (reprezentanca
mladine) — 1 : O
Mladinska ekipa Kladivarja je v nedeljo v
Trbovljah slavila pomembno zmago nad repre-
zentanco mladih nogometašev Zasavja iz Trbo-
velj, Hrastnika, Zagorja in Radeč.
Atletika
PREDAVANJA ATLETSKEGA DRUŠTVA
KLADIVAR
AD Kladivar prireja v tako imenovani >mrtvi
sezoni<, ki je pa za atlete >mrtva< le po tekmo-
vanjih — saj njihove priprave za sezono v letu
1954 tečejo brezhibno naprej ob trdem treningu
— serijo kvalitetnih atletskih predavanj v svo-
jem društvenem domu. Namen vseh teh preda-
vanj je, da nudi svojemu članstvu in ostalim
ljubiteljem atletskega športa vpogled v finese
tega športa, da jih seznanja z najmodernejšimi
izsledki tehnike posameznih panog, s sodobnim
načinom treninga, z metodiko treninga, z zgodo-
vino atletike itd. Doslej je tov. Fedor Gradišnik,
predsednik tega društva, imel že kar 3 kvali-
tetna predavanja, od katerih je bilo zadnje o
>01impijskih igrah v letu 1952< najbolje ob-
iskano. Preko 300 poslušalcev je z največjo
pozornostjo sledilo predavatelju, ki je svoja
zanimiva izvajanja ponazoril s številnimi sli-
kami in originalnimi filmi. Kar polni dve uri
je predavatelj odkrival zanimivosti s potovanja
samega in še posebej o atletskih tekmovanjih,
pa še je moral marsikatero pripravljeno stvar
reducirati, da ni bilo predavanje še daljše.
AD Kladivar bo tudi v naprej skrbelo s pre-
davanji za poglobitev atletskega obzorja svojega
članstva in ostalih ljubiteljev tega športa.
RAZPORED NEDELJSKE DE2URNE SLU2BE
Dne 13. 12. 1953: tov. dr. Cerin Josip, Celje,
Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska zdravniška
dežurna služba traja od sobote opoldne od 18.
ure dalje, do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
Sabljanje
KLADIVAR - DRUGI V SLOVENIJI!
v nedeljo je bilo v Celju ekipno prvenstvo
Slovenije v sabljanju, na katerem so mladi
sabljači Kladivarja dosegli lep uspeh. V floretu
so sicer visoko izgubili proti rutiniranim boril-
cem Odreda, prepričevalno pa so premagali ASK
iz Ljubljane in se s tem uvrstili na 2. mesto!
v borbah s sabljo so domačini nudili Odredov-
cem močan odpor. Srečanje so tesno izgubili le
z 9 : 6. Od vseh je bil daleč najboljši Salobir
Drago (KI.), ki je v sablji premagal vse svoje
nasprotnike. Tudi v floretu so domačini poka-
zali velik napredek — saj sta zlasti mlada Sa-
lobir in Vižintin dala prvakom Slovenije in
rutiniranim borilcem ogromno dela. Vse kaže,
da bodo celjski sabljači ob marljivem treningu
kmalu lahko dosegli Maribor in Ljubljano.
PLANINCI - MLADINA!
Zadnja desetletja, predvsem v po-
vojni dobi beleži alpinizem v svetu in
tudi pri nas nesluten razmah in višino.
Najimenitnejši šport 20. stoletja, kot
ga imenujejo največji teoretiki v pla-
ninstvu in alpinizmu si utira pot od
redkih predvojnih »čudakov« v krog
delovnega človeka.
Etična in estetska prvina tega športa,
čisto in brez zavistno izživljanje mlade
moči in doživetja združujejo vedno več
onih, ki si žele odkritega boja z goro
in steno, da preizikušajo sebe, svojo
moč in samozavest.
Zal ni malo onih, ki temu niso kos,
ki zaradi moralne in fizične slabosti,
zaradi neznanja in mladostne zagna-
nosti postanejo žrtev belih skal in vi-
harja sredi stene.
V plezanju najde užitek samo oni, ki
išče pot, enako svoji moči in sposob-
nosti Tehnični napredek v alpinizmu
je dosegel stopnjo, ki zmanjšuje tve-
ganje in nevarnosti na minimum.
Da se v bodoče preprečijo črne strani
v našem alpinizmu kot so Jalovec in
Spik, se organizirajo po vseh večjih
OTROKA JE PRETEPEL
34-letni Južna Bruno je na cesti v
Levcu lahko telesno poškodoval 11-let-
nega Selesa Bruna s tem, da ga je
tolkel po glavi Obsojen je bil na 1
mesec zapora, pogojno za dobo dveh
let.
URADNO OSEBO JE 2ALIL
Pod tem naslovom smo objavili v zad-
nji številki našega lista sodno vest, da
je Zigon Muan žalU, miličnika na po-
staji LM št. 2 v Celju ter da je tam
razbu šipo in bil zaradi tega obsojen
na 5000 dinarjev denarne kazni To
naše poročilo popravljamo, ker je ob-
sodba bila samo pogojna in je to v
našem tozadevnem poročilu pomotoma
izostalo.
odsekih plezalne šole. Namen teh je, od-
preti mladini in delovnemu čdoveku
vrata v skrivnosten in najlepši del go-
ra.
V državah, kjer predstavlja alpinizem
šport št. 1 obstojajo slične šole že izza
predvojnih let V kratkih, a skrajno
težkih vežbalnih skalah šol v Mona-
kovem. Trstu, Kortini, Innsbrucku,
Bernu, Grenoblu in drugje, so začeli
svojo pot največji ljudje v alpinizmu,
katerih imena beremo v ekstremnih in
tehnično dovršenih smereh Dolomitov,
Kaiser j ev, Wettersteina in ledenih ve-
likanov Zap. Alp.
*
Prvi trening plezalne šole v Celju se
vrši v nedeljo, 13. decembra 1953 do-
poldne na Srebotniku. Prijave sprfeje-
ma pisarna PD Celje!
Vabi AO pri PD Celje
Oddaja menze v zakup
Gradiš IMM Šoštanj odda s t. januarjem 1954 v zakup svojo menzo s kantino
v delavskem naselju v Šoštanju.
V menzi se bo v letu 1954 ttranilo okrog 500 do 600 delavcev, morda tudi več.
Podjetje daje na razpolago prostore in potrebno posodo proti odškodnini
oziroma amortizaciji.
Podjetje si pridržuje pravico kontroliranja hrane z ozirom na kalorije in
določa lemitne cene pretirane. V kantini določa cene najemnik sam.
Interesenti naj pošljejo ponudbe s točnimi podatki na naslov:
GRADBIŠČE ŠOŠTANJ
»GRADIŠ IMM.
Oklic o javni dražbi
Dne 14. XII. 1953 ob 8. uri se bo vršua ponovna javna dražba za
sledeče predmete: omara iz trdega lesa, nakovalo, pletilni stroj, šivalni
stroj, čevljarski stroj, os za krožno žago, 1 par smuči.
Interesenti naj se zglasijo ob navedenem času pri OLO Celje-
okolica na Upravi za dc-hodke.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
OLO Celje-okolica, Uprava za dohodke
Trgovinska zbornica za о1(гај Celje-okojica
potrebuje večje število samostojnih knj;igovodij-bUancistov. — Ponudbe
poslati na Trgovinsko zbornico, po možnosti jih osebno dostaviti.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Patrolni tek
v počastititev JLA v Celju
isti poti nazaj ter nadalje po Razlagovi
ulici pred »Union«.
Izpred »Uniona« bodo naenkrat star-
tale po 3 ekipe v razmahu 10 minut.
Člani posamezne ekipe morajo teči ves
čas skupaj, največ v razdalji 6 m od
enega do drugega moža.
Po priteku na strelišče prejme vodja
ekipe od tamkajšnje komisije 15 na-
bojev, katere mora nato ekipa izstre-
liti iz poljubnega položaja v svojo tar-
čo. Na strelišču bodo postavljene 3 tar-
če na daljavi 50 m ter bodo odštevil-
čene od 1 do 3 in to od leve na desno.
Premer tarče je 50x50 cm. Ekipa mora
izstreliti vseh 15 nabojev najmanj v
1 minuti, sicer ne sme prej nadaljevati
s tekom.
V primeru, če bi med potjo kateri od
tekmovalcev opešal, mu lahko sotovari-
ša pomagata s tem, da mu nosita puško,
ga vlečeta za roko itd.
Ocenjevanje se vrši na naslednji na-
čin:
Za vsak zadeti krog se odbijejo 3 se-
kunde v času. Ce strelec na primer za-
dene krog 2, se mu za 6 sekund skrajša
čas teka. Najboljša bo ona ekipa, ka-
tera bo imela po odbitku najboljši čas.
V primeru, da dosežeta dve ekipi enaki
čas, je boljša ona ekipa, ki doseže bolj-
ši rezultat v streljanju. Razglasitev bo
v mali dvorani Doma OF pol ure po
končanem tekmovanju.
Organizacija patrolnega teka je po-
verjena odboru, ki ga je določu Mestni
strelski odbor Celje.
Eventuelne pritožbe je prijaviti ta-
koj pismeno komisiji na startu.
Orožje bo na razpolago, v kolikor ga
ekipe ne bodo mogle same dobiti.
Zmagovalna moška ekipa prejme pre-
hodni pokal celjske garnizije, zmago-
valna ženska ekipa pa pokal strelske
družine »Tempo«, katera ostaneta v
trajni lasti po treh zaîx>rednih zmagah.
Pokal celjske garnizije bo letos bra-
nila strelska družina »Tempo«, pokal
SD »Tempo« pa Ekonomska srednja
šola.
Rekord proge ima ekipa LM Celje-
mesto s časom 6:54,0, najboljši rezultat
v streljanju pa ekipa SD »Tempo« 86
krogov. Prav tako ima najboljši končni
rezultat doslej ekipa LM Celje-mesto,
in sicer 4:18,0 iz leta 1951. C D
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA ,
Trgcvsiko F>cdjetje Volna, Celje, Pre-
šernova ulica 3, obvešča vse cenjene in-
teresente, kupce tekstilnega blaga na
pctrošnišiki kredit, da zaradi letne in-
venture ne dajemo blaga na potrošniški
kredit v бази od 15. decembra 1953 do
10. januarja 1954.
Okrajni zdravstveni dom Celje-okolica raz-
pisuje mesto računovodje. Plača po uredbi, po-
ložajni dodatek 1500 din in posebni dodatek po
dogovoru za instruktažo po zunanjih zdravstve-
nih in socialnih ustanovah.
Vse informacije prejmejo reflektanti pri
upravniku OZD Celje-okolica.
OBJAVA
v nedeljo, dne 13. decembra 1953 bodo v kinu
>Dom< predvajani kot matineje ob 10 dopoldne
vzgojno poučni filmi: »Higiensko tehnična za-
ščita v gozdarstvu, v gradbeni stroki in v tek-
stilni stroki.< Vstop brezplačen!
Odvetnik Medved Marjan, je dne 2. XII. 1953
odprl svojo odvetniško pisarno v Celju, Slan-
drov trg 6.
MESTNO GLEDALIŠČE, CELJE
Petek, U. decembra 1953 ob 20:
Krleža: GOSPODA GLEMBAJEVI
Gostovanje Narodnega gledališča iz Beograda
Izven abonmaja — Prednost pri nabavi vstop-
nic imajo abonenti
Sobota, 12. decembra ob 20 — Josip Kulundžić:
SLEPCI — gostovanje v Laškem
Nedelja, 13. decembra ob 15,30 - Josip Kulundžič:
SLEPCI - izven.
Petek, 18. decembra ob 19,30 — Josip Kulundžić:
SLEPCI — gostovanje v Žalcu.
LJUDSKI ODER, CELJE
Sobota, 12. decembra ob 20 — Nušić: ŽALUJOČI
OSTALI — Gostovanje na Babnem
Nedelja, 13. decembra ob 15 — Nušič: ŽALUJOČI
OSTALI — Gostovanje v Socki
OBJAVA
Vabijo »e vsi dobavitelji in vozniki gradbe—
mega materiala za ceste, da predložijo naj-
kasneje do 20. XII. 1953,vse račune. Po pre—
teku tega datuma, računov ne bomo več spre-
jemali.
Uprava za ceste pri OLO Celje-okolic*
NAJDITELJA temnorjave usnjene ženske ro-
kavice (leva) izgubljene pretekli teden na-
prošam, naj jo odda v upravi lista proti na-
gradi.
SOBO IN KUHINJO, lepo, sončno, zamenjam
za enako v mestu. Naslov vupravi lista.
PRODAM radio >Oriont. Celje, Kersnikova 21^
Furlan.
PRODAM stavbno parcelo na lepem kraju, v
neposredni bližini mesta. Naslov v upravi lista.
PRODAM plinski štedilnik (brez pečice) za večje
kuhinje. Naslov v upravi.
PRODAM odličen šivalni stroj, ženski, in pa-
viljon s štirimi A. Z. panji (polni). Krojaštvo-
Udrih, Šempeter.
10.000 DINARJEV in selitvene stroške plačam
tistemu, ki menja lepo dvosobno stanovanje s
kuhinjo in pritiklinami v Laškem za podobno
v Celju ali v neposredni okolici mesta. —
Naslov v upravi lista.
KINO UNION CELJE
Od 7. do 13. 12. 1953: >Amerikanec v Pcrizac^
ameriški  barvni  folm
Od 14. do 18. 12. 1953: »Trinajsto pismo«, ame-
riški film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16.. 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 7. do 12. 12. 1953: »Skrivnost jezera obsojen-
cev«, ameriški film
Od 13. do 20. 12. 1953: »Kako sem odkril Ame-
riko«, italijanski film.
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob nedeljah
ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri.
Möderndorfer Mojca:,
SAJASTA DOLINA
(Nadaljevanje)
II.
»Koliko je ena palica in ena palica!«
je vprašal učitelj in pokazal s šibo pro-
ti Mihcu.
»Sta... sta...« je jecljal Mihec.
»No, smrkavec, ali ne veš, da sta ena
palica in ena palica dve palici?« Nato
se je učitelj obrnil proti Maši:
»Maša, povej ti! Ce imaš dva stotaka
in enega posodiš, koliko stotakov ti še
ostane?«
»Ce jih pa nimamo!« je vzdihnila Ma-
ša.
»No, pa če bi jih imeli?*
»Pa jih nimamo! Ded so mi rekli, da
bi kupili še eno kozo Meko, če bi bil
kdaj denar pri hiši.«
Komaj je Maša to izgovorila, je že
zagrmelo s katedra:
»Maša, v kot! Nič koz, nič ded, ti
si sedaj v šoli in konec besedi!«
Tako in podobno je bilo za Mašo dan
za dnem v šoli in zato je bila tudi dan
za dnem bolj vase zaprta, ker je hudo
občutila storjeno ji krivico. Saj je nad
njo kričal učitelj, zaradi nje je pridigal
gospod kaplan o otrocih, ki bodo pri-
'šli v pekel. Zaradi vsega tega ji je bila
šola zoprna, čeprav ji tudi doma ni bilo
postlano z rožicami.
Maša je še dokaj redno hodila v šolo,
čeprav je imela daleč do šole. V sla-
bem vremenu je prikoracala v šolo v
velikih čevljih, ki jih mojster ni ume-
ril za njo. Kadar ni nujno rabila čev-
ljev za daljšo pot od hiše, je šla v ma-
terinih, mnogokrat pa so bili tudi de-
dovi na vrsti, le da so bili celi in so
zdržali brozgo. Kadar je pritiskal mraz
in je tulila burja, je bila zavita v ma-
terino veliko volneno ruto. Ta ruta ji
je bila ponoči tudi za odejo, če ni deda
preveč zeblo v noge.
Maša je z gnevom gledala na otroke
bogatincev, ki so pozimi nosili visoke
škornje in se šopirili v toplih kožuhih
in prav ti so mnogokrat še izostali od
pouka, če je bil mraz ali pa je lilo.
Učitelj jim zaradi tega nikoli ni zinil
žal besede. Ce pa je kdaj Maša le mo-
rala ostati doma, ker ni imela čevljev,
ko sta mati in ded oba odšla od hiše,
ali pa, kadar je padlo snega preko ko-
len in ni bilo z Mašinega rebra še gazi
v dolino, je učitelj tako ropotal nad njo,
kakor da bi se hotel svet podreti.
Znabiti je Maša prav zaradi tega gr-
do gledala tiste otroke, ki so bili uči-
teljevi in kaplanovi ljubljenci. To so
čutili tudi ti otroci in so zaradi tega
Mašo grdo gledali. Maša je naredila iz-
jemo le pri sosedovem Cenetu. On si-
cer ni bil tak siromak, kakor ona in
tu in tam mu je učitelj le privoščil
lepo besedo ali pa ga celo pobožal po
laseh kakor druge miljenčke. Za tako
božanje Maši ni bilo, ker ga tudi od
doma ni bila vajena. Ljubezen in to-
ploto je občutila samo v toplih dedo-
vih besedah, ki so tu in tam ušle tudi
materi.
Nekateri učenci so se za mrz, ki ga
je imela Maša do njih, maščevali. Spo-
četka so se zato zaletavali vanjo. Pa
so kmalu začutili, da navidezno slaba
Maša deli kar krepke bunke, če ji kdo
nagaja. Pozneje pa so še celo oni v
zadnjih klopeh iskali prilik, da se Maši
prikupijo z malenkostjo, oni v prvih
klopeh pa so se je ogibali.
Petruhov France je bil drugačen. Ho-
tel je biti prvi v razredu in je imel
zato za Mašo le besede o bajtarskih
ušivcih, ki se šopirijo in hočejo vse
bolje znati kakor tisti, ki imajo konje
in krave v hlevu, ne pa koze. France
je tudi vedno spreobračal resnico in
tožaril revnejše sošolce učitelju in ka-
planu, največkrat pa Mašo, ki je žive
ni mogel več videti, odkar jo je od nje
skupil. No, Maša mu je vse to tudi
vračala in ga prav pogosto tako srepo
pogledala, kakor so ponavadi gledali
orožniki izpod čela, kadar si jih srečal
na cesti. Orožniki so bili za Mašo ne-
bodijihtreba krivičniki, ki imajo samo
to delo, da preganjajo po Sajasti dolini
rudarje in revne ljudi.
V soboto popoldne je naletaval sneg
v debelih kosmičih. Maša je prišla iz
šole, ded je čepel na peči, ker ga je
trgal protin, vnati pa se je odpravila
v dolino. Komaj je Maša pojedla do-
ločene ji krompirje v oblicah in pomila
posodo, je stopil ves zapehan v hišo
mož velike postave in prijaznih oči.
Neodločno in preplašeno je obstal pri
vratih, ko je ded vzkliknil:
»Ježeš, Tone! Kaj pa je?«
Prišlec je ostal dedu odgovor na dol-
gu, prijel je Mašo za roko, stopil z njo
pod kap, zaprl za seboj vrata in ji z
milim glasom dejal:
»Dekle, brž me nekam skrij! Orožniki
so mi za petami!«
»Kam naj vas skrijem?« je bojazljivo
vprašala Maša, kmalu pa je že prav
odločno dodala:
»Morda v hosto?«
»Kamorkoli«, je naglo odgovoril be-
gunec Tone, da le čim prej pridem
orožnikom izpod nog!«
Maša jo je kar mahnila skozi zadnja
vrata pri hlevu proti gozdu. Tone pa
je stopal za njo. Potem je stopal on na-
prej in Maša mu je samo od časa do
časa rekla, na katero stran naj zavije,
dokler nista prišla na rob Začarane go-
re. Od tu ga je vodila Maša do skrite
stezice, kjer se je obrnila proti be-
guncu in rekla:
»Pojdite po tej stezi naravnost, do-
kler ne pridete do skale, kjer izvira
naš Sumic. Tam ni žive duše in tam
je tudi meja, preko katere naši orožniki
nikoli ne gredo. Mnogokrat sem že pasla
tam Meko in žive duše nisem videla.
Za ta kraj vem morda le jaz in naš
ded«.
»Kako ti je ime, punčka?« je mehko
vprašal begunec.
»Maša sem, je nekako s ponosom od-
govorila in čutila v sebi zadovoljstvo,
da hoče vedeti begunec za njeno ime.
Sama ni vedela, kako in zakaj je na-
enkrat kar gostobesedno nadaljevala:
»Veste, tukaj ste brez skrbi. Naši
pravijo, da so k sreiii naši orožniki tudi
strašno leni ljudje. Samo lokajo ga, ka-
dar pa tega ni pa ljudi pretepavajo^
Potem pa ga je brž opomnila: Sedaj-
pa le pojdite!«
»Zbogom, Maska! Spomnil se bom
vedno rad nate, saj si me rešila hudih
nadlog in morda najhujšega. Naredila
si veliko uslugo poštenemu človeku..
Ohrani me v dobrem spominu!« Stisnil
ji je v roko knjižico in naglo stopil po
stezi. Toda že po dveh korakih se je
obrnil, ker je Maša komaj slišno vpra-
šala: »Kaj ne, da niste nikogar ubili,
ali pa hišo zažgali?«
Mehko in z nekimi čudnimi potezami
okoli ust, pol trpko, pol v nasmehu ji
je odgovarjal:
»Ne boj se, otrok! Nisem ubijal, ni-
sem požigal, nisem niti kradel! Boril
sem se le za nas vse, da bi bili vsi
siti, proti krivicam in tudi zato, da bi
ravnali z nami kakor z ljudmi. Hočem,
da bi bilo vsem ljudem dobro na svetu,
da bi imeli vsi boljše življenje. Beri to
knjižico in ko boš starejša, boš tudi to
razumela in ti ttidi ne bo žal, kar si
naredila zame!*        (Dalje prihodnjič)