AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 156 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 5TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Farmarska zveza nasprotuje, da bi se meščani na farmah naseljevali Anglija bo Irsko gospodarsko uničila, ako ne plača dolžnih davkov Washington, 4. julija. V času brezposelnosti namerava sto-tisoče Amerikancev, dosedaj za-posljeni pri industrijah v mestih, odpotovati zopet na kmetije in se oprijeti farmarstva, Skcro večina 25,000 Vojnih veteranov, zbranih spdaj v glavnem mestu, namerava oditi na farme, pričakujoč, da jim bo vlada dala ne le dovolj sredstev na razpolago, pač pa da jim tudi preskrbi prostorno farmo. Več governerjev se je že oglasile'. da imajo v svojih posameznih državah od 1,000,000 do 5,-000,000 akrov proste zemlje na razpolago za nove naseljence na kmetije. Na prvi pogled zgleda ideja zelo vabljiva in mogoča, toda že so se oglasili zastopniki ameriških farmarjev, ki odsvetujejo veteranom in drugim bivšim mestnim delavcem, da bi se začeli naseljevati na farmah. Amerrškaj ffvrmarska zveza trdi, da propadajo danes najbolj izkušeni in podprti farmarji, in kaj naj naredijo novinci na farmah, katerim primanjkuje vsega, k?,r je potrebno za farmarst-vo, razven dobre volje. Farmarska zveza je prepričana, da če bi danes spustili "čredo neza-Posljenih" iz mest na farme, da bi ti ljudje na farmah naravnost »d lakote umrli, ker bi prišli brez vseh sredstev. Farmarji nadalje trdijo, da za svoj pridelek danes ne dobijo toliko, kot Jlh yelJ'a Pridelovanje, in kaj naj delajo oni, ki pridejo na f«r-me brez kapitala? Dočim imajo mestni prebivalci podporo od dobrodelnih družb, slednja farmarjem sploh poznana ni. --o-- Dnevna vprašanja 1. Kdo je William Rogers? 2. Kaj je glavno mesto države Pennsylvanije? 3. Kaj pomeni beseda "beduih?" 4. Kdo je komponiral koračnico "Mladi vojaki?" 5. Kdo je bil prvi župnik slovenske župnije v Collin-woodu? 6. Kako. se imenuje vodja indijskega, gibanja za, neodvisnost Indije? 7. V katerem letu je bil Woodrow Wilson prvič nominiran za predsedniškega kandidata in pri katerem glasovanju? 8. Kaj pomeni beseda biografije,? 9. Kaj je glavno mesto republike Argentine? 10. V katerem letu je bila ustanovljena Slovenska; Narodna čitalnica v Clevelandu ? London, 3. julija. Ker se Irska brani plačati polovico letnega davka, ki' ga je dolžna Angliji v znesku nekako $5,000,000, namerava narediti Anglija kratek račun z Irsko s tem, da ako slednja ne plača, naloži Anglija visok davek na vse blago, ki se importira iz Irske. Ako ni irski denar v rokah angleške tozadevne komisije, do danes opoldne, bo angleški parlament v vsej naglici naredil tekom tega tedna postavo, da. se naloži taka carina na irsko blago, da Irci ne bodo mogli več prodajati svojega, blaga na Angleško. Anglija namerava naložiti colrpno celo na irsko živino in mlekarske pridelke, ki se v ogromnih množinah izvažajo iz Irske v Anglijo. Anglija je prepričana, da ona ni zakrivila tega, položaja, in da bo morala Irska sama nositi vso odgovornost. Irci morajo vsako leto plačevati Angliji $15,000,000, in to skozi 50 let, da vrnejo tozadevno posojilo, ki ga je da.l^ svoječasno Anglija. In ako Anglija sedaj upelje col-nino na irsko blago, je Irska v gospodarskem oziru uničena. Zlato razbojnikov London, 4. julija. Kot je sporočil neki parnik iz Panama City, je bil slednji parnik obveščen, da se je posrečilo gotovim ljudem najti prostor v morju, kjer so morski razbojniki okoli leta 1700 potopili celo ladjo naloženo s suhim zlatom. Povest o tem dogodku se je ohranila vse skozi do današnjih dni, in stotine ljudi se je že ponesrečilo v 200 letih, odkar so razbojniki potopili ladjo z zlatom. Ta prostor so sed^j baje našli v bližini Coccs otoka, ki se nahaja 600 milj daleč od Centralne Amerike na Tihem morju. Baje je to zlato vredno od $30,000,000 do $60,-000,000. še februarja meseca se je podal Col. Leckie, izumitelj instrumenta, ki odkrije kovine pod zemljo, s posadko 22 mož proti Cocos otoku. Na otoku samem niso ničesar našli, toda v nekem zalivu so baje prišli do mesta, kjer leži zlato v ogromnih množinah. Toliko je sedaj znanega, a n a d a 1 j n e podrobnosti manjkajo. Bonus armada oblega Washington Nad 200 ljudi ubitih v Zedi-njenih državah pri praznovanju 4. julija Kot naznanjajo brzojavna sporočila iz vseh delov Zedinjenih držav, je bilo na dan 4. julija ubitih v raznih mestih nad 200 ! i oseb do pondeljka večer, dočim je bilo stotine in stotine oseb nevarno ranjenih. Dvanajst oseb je bilo ranjenih v Clevelandu, ko so spuščale rakete in enako v zrak. šest mladih ljudi je bilo ubitih pri eksploziji dinamitnih kapic v Butte, Montana. V Cin-cinnatiju je padel na tla neki zra-kopovec, ki je vozil s seboj ume-talni ogenj in razno razstrelji-vo. Zrakoplovec je bil ubit. Zlasti pa je bilo mnogo oseb ubitih od avtomobilov na javnih cestah. Računa se, da je na dan 4. julija se nahajalo na ameriških cestah najman 15,000,000 avtomobilov. Nad sto oseb je bilo ubitih v raznih kolizijah. Smrt v vodi je na drugem mestu. Najmanj 50 ljudi je utonilo pri plavanju. V hribih države Kentucky je bilo ustreljenih deset oseb v bojih med munšajnarji. Ako ne bi padal v pondeljek deloma dež, je gotovo, da bi bilo število žrtev še mnogo večje. -o- Divjanje tornada Washington, Kansas, 4. julija. Najmanj štiri, osebe so bile ubite in najmanj 15 ranjenih, ko je zadel Silovit tornado tukajšnji okraj.. župan Benett je mnenja, da je bilo najmanj 50 trgovskih hiš in 75 rezidenc mestnih prebivalcev popolnoma poilušenihj župan je s svojo družino videl prihajati tornado nekako ob 5:15 popoldne. Zatekel se je v klet. Družim bilo nič hudega. Večina ranjenih se je nahajalo v neki garaži, ki je bila popolnoma porušena, štiri mrtva trupla so doslej prinesli na dan. Skrivnost smrti Včeraj je hiš?, na 2531 E. 20th St. do tal pogorela, in v plamenih iste hiše sta našla smrt dva moška. Danes zjutraj so v enem S izmed obžganih trupel spoznali nekega moškega, o katerem je njegova žena poročala, da je bil prej en dan odpeljan od nepo-j znanih banditov. Zadeva je postala s tem j ako skrivnostna, in policija je marljivo na delu. Prvi moški, katerega truplo so spoznali, je John Bondi, 53 let star, 4271 E. 94th stanujoč. | Drugi zgoreli je pa Peter Lima, , čevljar, iz 1315 Allen Court. Bondi je prijel zvečer domov k I ženi, ko so se v hiši oglasili ne-j ki moški, ki so prisilili Bondija, t da je šel z njimi. Ker ga preko noči ni bilo domov, je žena spo-Ircčila policiji. Koroner, ki je preiskoval trupla, se je izjavil, j da je bila obleka obeh moških namočena z gasolinom. Obisk iz Californije i Iz Los Angales, Cal., je dospela v Cleveland Mrs. J. Tut-tin, hčerka Mr. in Mrs. Josip Laušin, 986 E. 69th St. Ostala bo tu en mesec na obisku pri svojih starših in prijateljicah. Dobrodošla med nami! Avstrija v škripcih |1 Mr. F. J. Tlach, generalni konzul avstrijske republike v Clevelandu, se je izjavil, da je usoda republike odvisna od novega posojila.. Ako ga Avstrija ne • dobi, tedaj bo morala likvidirati. . i * Ivan Klarič je bil izvoljen 21 predsednikom nadzornega, odbo-) ra H. B. Z. - * Calvin Coolidge je danes 60 'let star. Hoover bo prepovedal dobro pivo. Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je umrl v pondeljek rojak John Su-Pan, star 57 let. Doma je bil iz vasi Sveča, fara Koroška Bistrica, in je prišel v Cleveland pred nekako 25. leti. Ranjki je bil član društva Bled št. 20 S. D. Z. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, dva sina, Franka in Jo-sepha, ter dve hčeri, Mary, poročeno Rickard in Angelo, v stari domovini pa dve sestri. Pogreb ranjkega se bo vršil v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 8615 Vineyard Ave., pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo ranj-kemu mirna ameriška zemlja. ysem preostalim sorodnikom nase iskreno sožalje! . Avto žrtev Ko je v torek zjutraj korakal John Bert, ki stanuje na 3536 Hamilton Ave. preko St. Clair Ave. na 22. cesti, ga je zadel avtomobil, ki ga je vrgel pred drugi Prihajajoči avtomobil. Smrtno zadetega so Barta odpeljali v bolničo. Ljudje na farmah Tekom nedelje in pondeljka je obiskalo prijazne slovenske farmarje v Genevi in Madi^onu nad 1,000 Slovencev iz Clevelanda in drugih bližnjih krajev. Zadnje čase so •začeli celo Pennsylvanča-ni prihajati v Madison in Geneve. Iz Sharona jih je bilo v nedeljo samo pri Mr. Jos. Gramcu troje avtomobilov, žal, da je v nedeljo kot v pondeljek deloma nagajal dež, ki je bil sicer jako dobrodošel našim farmarjem, ne pa izletnikom. Med številnimi izletniki iz Clevelanda se pa seveda dobi tupasem kak nepridiprav. Pri znanem farmarju Frank Kumelju so nepoštenjako ■ viči odnesli ponoči iz kokošnice 12 lepih kokoši, za katere je Franku zelo žal. Državljanska slavnost V Edgewater parku se je vršila včeraj velika slavnost, ko so bile na slovesen načn podeljene 1,500 kandidatom za državljanstvo tozadevne diplome. Vsi so tekom leta pohajali v državljanske šole in so že ali pa bodo v kratkem postali ameriški državljani. Slavnostni govor je imel župan Miller. Washington, 4. julija. Te dni bo senatna zbornica kongresa glasovala o predlogu Bing-hama glede dobre pive. Kot se je dognalo iz najboljših virov, bo predsednik Hoover takoj do-tični predlog, ako bo sprejet, vetiral. Hoover ne želi ničesar vedeti' o kaki spremembi prohi-bicije. Predlog senatorja Binghama za postavno izdelovanje 3.2 pro-centne pive, je spojen s Hoo-verjevim predlogom glede posojil bankam, ki se nahajajo v zadregi. Toda tako daleč gre prohibicijsko stališče predsednika Hooverja, da bo raje veti-tiral tudi posojila bankam, samo, da uniči predlog senatorja Binghama glede pive. Senator Bingham iz Connecticuta je prerokoval nocoj, da bo njegov predlog sprejet s tremi ali štirimi glasovi večine. Predsednik Hoover trdi, da je dotični predlog nasproten ameriški ustavi, in da ga mora torej prepovedati. Toda tozadevno je Hoover naletel na precejšno nasprotje v svojem lastnem kabinetu. Izmed desetih kabinetnih tajnikov se jih je sedem izjavilo za pivo in samo trije so za dosedanjo prohibicijo. Suhi senatorji sicer trdijo, da bodo toliko časa govorili proti predlogu senatorju Binghamu, dokler slednji ne propade ali pa bo kongres zaključil zborovanje. Predlog senatorja Binghama se glasi, da je postavno dovoljeno izdelovati in prodajati pivo, ki vsebuje 3.2 procenta alkohola. To pivo se sme prodajati samo'v gotovih trgovinah, in se mora doma vživati. Tudi restavracijam in hotelom bi bilo dovoljeno prodajati to pivo svojim gostom. Glede vina ni ničesar v predlogu senatorja Binghama. Vlada bi pobirala dva centa davka od vsake steklenice pive, in vse računa, da bi se letno prodalo najmanj 3,000,000,000 steklenic take pive, kar bi prineslo nekako $60,-000,000 v davku. Kolikor so dosedaj preračunali, bo najmanj 55 senatorjev glasovalo za predlog senatorja Binghama, in proti pa 35. Več senatorjev je, ki so doslej vedno suho glasovali, toda politični dogodki zadnjih dni so upljiva-li na nje tako, da bodo raje spremenili svoje stališče, kot da še nadalje podpirajo prohibicijo. Obenem "se je pa senator Davis iz Pennsylvanije izjavil, da bo jutri vložil samostojen predlog glede dovolitve pive, tako da bo senatna zbornica glasovala kar dvakrat glede pive. Senator Shepard, demokrat iz Texasa, oče 18. amendmenta, se je izjavil, da bo glasoval proti oblažitvi prohibicijske postave, razven ako bodo volitve v državi Texas, ki se vršijo enkrat ta mesec glede prohibicije, kazale tako, da narod z večino želi imeti pivo. Senator Shep-pard je izjavil, da je doslej vselej volil suho, toda sedaj, ko je demokratska stranka sprejela načelo, ki se izjavlja za odpravo prohibicije, mora spremeniti svoje stališče, zlasti če bode primarne volitve v Texasu se zvršile z mandatom, ki naročuje odpravo prohibicije. Medtem pa se pripravlja kongres, da konča vse svoje dele in se odgodi. Ta teden pričakujejo voditelji, da bo konec zbo rovanja. Kar je treba še re Siti, je dovolitev $2,100,000,00( za brezposelne. V načelu je tj predlog že v obeh zbornical sprejet, toda te dni se posve , tujejo zastopniki obeh zborni Japonska nasprotuje načrtu Hooverja, da bi se zmanjšalo vojno orožje Tokio, 3. julija. Glasom izjav vodilnih vojaških krogov japonske vlade je Hoover podal svoj načrt radi zmanjšanja orožja pri evropskih vojaških silah le iz vzroka, da bi to vplivalo na predsedniške volitve v Zedinjenih državah, in da bi povzročil, da Evropa preneha zahtevati, da se ji odpustijo vojni dolgovi. Japonski vojni minister se je izjavil, da, Hooverjev predlog glede znižanja oboroževanja, je za Japonsko skrajno nepraktičen, ker ne upošteva lokalnih razmer. Drugič je japonska vlada mnenja, da dokler ne elobi ob istem času od Rusije kot od Kitajske zagotovila, da bo tako Rusija kejt Kitajska znižala svoje orožje, da Japonska ne more ničesar tozadevno ukreniti. Tretjič je japonski vojni minister mnenja, da je japonsko zrakoplovstvo daleč zadaj za zrakoplovstvcm drugih dežel, tako da nikakor ne j more trpeti znižanja tozadevno. Kar se tiče Japonske, je izjavil | japonski vojni minister, je vsaka zahteva po znižanju orožja zaenkrat neizpeljiva. -o- Garner in Roosevelt Chicago, 111., 4. julija. Potem, ko je demokratska predsedniška konvencija izvolila go-[ vernief ja Franklin D. Roosevelta I za predsedniškega kandidata, je bil prav kmalu izvoljen John Garner, iz Texasa, ki je pod-! predsedniški kandidat demokratske stranke. Garner je se-! daj predsednik poslanske zbor-: nice kongresa. Franklin Roose-s velt je dospel preteklo soboto i popoldne z zrakoplovom v Chicago, kjer je imel pred zbrano demokratsko konvencijo svoj prvi kampanjski govor. Roosevelt je prvi predsedniški kandidat v zgodovini, ki se je poslu-žil letala, da je prišel na kon-jvencijo. Pozdravilo ga je 20,-000 delegatov in gostov v dvorani. Roosevelt je imel sijajen govor, v katerem je zlasti poudarjal liberalizem in obljubil, da bo ameriški narod dobil poštenje in delo od njegove vlade. Kdo je pomagal? Pomožni državni pravdnik Cullitan preiskuje potom velike porote, kdo so ljudje, ki so postavili tako visoko varščino v svoti $10,000 za Hymie Martina, ki je bil prvotno obdolžen, da je libil' bivšega republikanskega councilmp.na Potterja, pev-zneje pa oproščen. Martin sam pravi, da nima denarja, toda v "visokih krogih" se za njega vedno dobi denar. Kdo je inte-resiran pri tem, pravi Cullitan? Mr. Pfeifer odpotoval V nedeljo je odpotoval iz Clevelanda Mr. Marian Pfeifer, ki se je mudil v zadevi jugoslovanskega kulturnega združenja nad tri tedne v naši naselbini. Od-j potoval je proti Youngstownu, se ustavi v Pittsburghu, potem (! pa gre v New York, in menda v par mesecih pride zopet proti ,zapadu. Mr. Pfeifer nam je spo-( ročil tople pozdrave vsem dragim znancem in prijateljem, s katerimi se je tekom svojega bivanja v Clevelandu seznanil. - Višja zavarovalnina 11 Poštnina na registrirane pa i kete se je dvignila s 1. julijem -: Do $5.0<0 vrednosti plačate 15c '.' zavarovalnine, in do $1000.0( a vredne paJkete pa $5.00 zavaro-; valnine. glede manjših določil predloga za pomoč brezposelnim. Kakor hitro bodo gotovi, gre predlog za $2,100,000,000 podpore brezposelnim v obe zbornici, kjer bo tekom enega dneva sprejet in poslan Hooverju v podpis. V tem predlogu za brezposelne je pa vključen predlog senatorja Binghama glede pive. Ako bo Hoover v resnici spolnil svojo grožnjo in predlog prepovedal, ker dovoljuje dobro pivo, tedaj bo Hoover s tem porušil tudi vso pomoč brezposelnim, in | to bo imelo za njega fatalne I posledice pri predsedniških volitvah. --o—-—. Smith molči Chicago, 111., 3. julija. Potrt in resen mož je danes Alfred E. Smith, bivši governer države New York, katerega je pred štirimi leti predlagal governer Franklin D. Roosevelt za predsedniškega kandidata, dočim je Roosevelt danes sam kandidat. Kakor hitro je bil Roosevelt izvoljen, je Smith umolknil in ni podal nobene izjave. Že preteklo soboto večer, še predno je Roosevelt dospel v Chicago, je Smith s svojo družino in prijatelji odpotoval na-i zaj v New York. Niti besede ni ; hotel povedati, niti se ni še po-I zneje oglasil. Mogoče je, da bc s Smith napadal Roosevelta, mo-. goče se bosta spoprijaznila. Videti je Smithu, da je močne . užaljen. ) -— Oropani avtomobilisti Trije banditi so sinoči usta . vili neki avtomobil na Euclir ) Ave. in 260. cesta in oropali tr ! potnike v avtu za $561.00. Mor ! ris Goldstone je zgubil $465.00 . Harry Prachowsky $83.00 ii c George' Setnik pa $13.00. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 5TII, 1932 r "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NBWSPAWER __Published dally except Sundays and Bolldays NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto $5.60 Za Cleveland, po poitl, oelo leto $7.00 .Za Ameriko ln Kanado, pol leta $8.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za >vropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka • cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošli jatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEO and LOUIS J. F3RO, Editors and Publishers Bntered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 156, Tue., July 5th, 1932 Krvav boj prihaja Kdor misli, da prohibicija poleg brezposelnosti ni danes glavno vprašanje na dnevnem redu pred ameriškim narodom, se zelo moti. Brezposelnost se je zvezala z agitacijo za odpravo prohibicije, in voditelji brezposelnih, nasprotniki prohibicije ob vsaki priliki povdarjajo, da se bosta oba problema skupno rešila. Pred štirimi leti, ko so se vršile zadnje predsedniške volitve, nasprotniki prohibicije niso bili še dovolj močni, da bi bolj odločno nastopili, Alfred Smith, demokratski predsedniški kandidat, je zastopal tozadevno veliko bolj samega sebe kot pa veliko večino ameriškega naroda. Niti republikanski, niti dmokratski stranki ni padlo v glavo, da bi v svojo platformo zapisal zahtevo po odpravi prohibicije. V štirih letih pa se je marsikaj spremenilo, in milijonom Amerikancev so se odprle oči, ko so dnevno manj delali in je končno deset milijonov Amerikancev zgubilo delo in za služek. Ravno brezposelnost je povzročila, da so se ljudje začeli očitno puntati proti prohibiciji. Od slednje so pričakovali prosperitete, polne hranilnice, mastne zaslužke, prazne ječe, deželo pa polno blagostanja. In zgodilo se je ravno narobe. Bolj so leta prohiibicije napredovala, bolj je vlada pritiskala s prohibicijo, večji je nastajal odpor pri narodu, bolj se je širila brezposelnost. In kljub temu se pije in pije opojna pijača v večji meri, kot kdaj prej. Razlika je le ta, da včasih je vlada pobirala davek od pijače, in je bila pijača zdrava in poštena, danes pa pobirajo Caponeji in Rosenbergi davek na pijačo in kažejo fige stricu Samu! Dočim je prej imelo sto in stotisoče ljudi zaslužek od pijače, se danes slednji steka v žepe maloštevilnih gangežev in raketirjev. Toda kdor misli, da bo prohibicijo celo v tem resnem položaju zlahka odpraviti, se zelo moti. Še lansko leto je republikanski senator Brookhart izjavil, naj mokri nikar ne pričakujejo, da se bo prohibicija zlepa umaknila. Brookhart je naglas in dobesedno povedal v senatu: "Potekli bodo mnogi potoki krvi bratske borbe, predno se bo umaknil 18. amendment iz zapisnika ameriške ustave!" To so resne besede, katerim je dosti verjeti, kajti bolj fanatičnega blazneža ne dobite, kot je fanatičen pristaš prohibicije, ki sicer ne veruje v prohibicijo kot tako, ki naj bi navajala k zmernosti, pač pa veruje v prohibicijo iz črnogledosti in radi smešnega strahu, ki ga ima pred ameriško ustavo, ne zavedajoč se, da je narod tudi pri ustavi opravičen do prve in zadnje besede. Da suhači ne bodo zlepa se podali in so pripravljeni na vse do skrajnosti, nam je znova potrdila letna konferenca metodistovske cerkve v Zedinjenih državah, ki je najbolj razširjena verska protestantovska sekta v tej deželi, obenem so pa metodisti zagrizeni pristaši prohibicije. Na svojem zborovanju v Atlantic City so metodistovski voditelji enoglasno povdarjali, da v boju za prohibicijo ne bodo poznali nobenega prizanašanja, nobene milosti. Dr Clarence True Wilson je izjavil: "Metodisti pričakujejo od vsakega svojih pristašev, da izpolni sleherno svojo dolžnost do skrajnosti. Metodisti bodo izvolili kot predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav človeka, ki je vreden zastopati krščansko republiko in prohibicijski ameriški narod!" In metodistovski škofi Canon Jr., oni, za katerim kliče toliko volivnih škandalov izza zadnjih predsedniških volitev, je na konferenci govoril: "Mi nikakor ne bomo trpeli niti od demokratov ali republikancev, da foi omenili kaj "mokrega" v svojih platformah. Ako pa politične stranke skušajo n.arediti kaj enakega, tedaj bomo gledali, da se združimo vsi prijatelji prohibicije in porazimo naše nasprotnike na odločilen način." > »; < ■■ s In metodistovski škof Arthur Moore iz zapada, se je izjavil: "Vsaka politična stranka, vsaka organizacija, vsaka oseba, ki je prijatelj ali odjemalec ter zagovornik prometa z opojno pijačo, naj nikar ne pričakuje miru ali prijateljstva od nas, nobenega pardona od 3,000,000 metodistov v Zedinjenih državah. Mi bomo še naprej učili naše otroke, kako strupeno nevarna je prodaja opojne pijače. Mi bomo to učili, to pridigali in volili proti opojni pijači!" Na ta način kličejo metodisti na boj proti mokrim, na ta način skušajo prohibicijo obdržati na površju kot glavno dnevno vprašanje, okoli katerega se suče vse drugo. Metodisti nikdar ne omenjajo brezposelnosti, nikdar ne svetujejo ekonomske zboljšave in zdravila, prohibicija jim je prva vodnica in zadnja tolažnica. še ostali sopotniki, katerih veak posamezno izrazi in1 svetuje najboljša zdravila. No, in rajše, kot bi se prizadeti uklonil vsem pripomočkom, se kar poda z ostalimi na krov, kjer imamo svojega godca in harmoniko, ki zapoje tisto : Bolna sem ratala, delati ne morem, godci zagodejo — plesat pa poj dem. Moški, seveda, se nam naj-rajše izgubijo tje v saloon. Baraga pravi, da prav ta starega točijo. Najbolj sem se smejala, ko me je sopotnik trikrat v eni minuti vprašal, če vem kedaj bo bara odprta. Kar je največ vredno je to, da se v saloonu lahko k mizi vsedeš in ga lahko kar vpričo vseh počasi srkaš. Ne tako kot v Clevelandu, kjer ga je treba, hitro in na skrivej. Pri mizi lahko sediš in srkaš to nebeško- kapljico, dokler jo sploh moreš z mize do ust prinesti. No, potem se pa naši sopotniki kar po francosko od nas poslovijo in jih ni na izpregled vse dopoldne ali popoldne. Saj drugega, dela itak nimamo : jesti, piti in pa karte igrati. Ker sem že povedala, da imamo dobro pijačo, morem povedati, da, imamo tudi dobro jedačo. Saj je šel Mr. Kolander, ki nas spremlja, kar v kuhinjo k tistemu kuharju, ki ima največjo oblast in mu povedal, kaj mi Slovenci radi jemo. Istotako nam je Mr. Kolander uredil, da Slovenci skupaj sedimo pri jedi. Obedovalnica je kot bi človek sedel v kakem cvetočem parku. Igra nam tudi orkester pri jedi, tako da lahko bolj po taktih v usta nosimo. Kdor hoče, ima pri jedi tudi vino. Morje tudi ni| bilo preveč razburkano, pač pa je skoro že vse dni nekaka, megla, ki ovira hitrejšo vožnjo. Parnik "Beren-garia" je pravi velikan. Uslužbenci na parniku, govore vsi angleško. Sicer pa če nam ni vse po volji, pa nam Mr. Kolander preskrbi in uredi, da potujemo z največjo zedoVoljnostjo. On res skrbi za nas potnike v vseh ozirih. Saj je v New Yorku in potem prvi dan na ladji, letal menda 65 minut na uro, da je uredil vse potrebno in da nam ni bilo treba stati v vrstah. Torej Slovenci, kadar mislite potovati, se lahko z zaupanjem obrnete do Mr. August Kolandra, On bo uredil vse, da ne boste imeli nikakih sitnosti, ker ima veliko prakse v tem oziru. Slovenci in Slovenke pošiljamo pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tam preko morja. Kakq se bomo imeli dome, bo pa že ta ali oni kaj poročal. Anna Koželj. Anton Baraga, Mary Lušin, Amalija No vine in sin, Martin Smaltz, Matilda Smaltz, Vera Champa in sin, Ema Rose To-fant, Christine Sustersic, Alice Kretič, Justine Mervar, Anton Tomažič, Emily Allen Filipič, Fani Gregorič, družina Uršič, Anna Janžekovič, John Zupane, Terezija Kovach, John Langus, Adela B. Duppel, Joe Heizinger, Mr. in Mrs. J. F. Mlinar, Frank Trebeč, Stephania Blumel, Bi-biana Zupane, A. Blumel, M. Fuke (godec), Anton Mervar Jr., Mary Hodrnck, Frances Mervar. gar in Mrs. Kraševic za cigare; pozdravljam tudi družino Ora-žem in Josephine Klančar. Ne zamerite, g. urednik, slabi pisavi, ker so ravnokar začele nekatere ženske klicat na pomoč sv. Urha, pa se mi roka nekoliko trese. Anton Ziherl, Cerknica št. 230, Jugoslavija DOPISI j ......................-...... ■■ ---------------------------- Na parniku "Berengaria," 19. junija. — Gotovo bo vsakega zanimalo, kako se imamo Slovenci in Slovenke, ki potujemo na parniku "Berengaria" v staro domovino, nekateri na obisk, drugi pa za stalno. Imamo se imenitno. Kako tudi ne, saj lahko sklepate iz imen spodaj podpisanih, ki jamčijo, da kjer so te osebe, ni dolgočasja. Saj te spravijo v dobro voljo, čeprav že misliš, da boš vsak hip ribe krmil. No pa, hvala Bogu, do danes še ni-1 smo preveč urhovaji. Sem pa I tje se začne kak naš sopotnik' kislo držati, pa pride hitro to- j lažnik v osebi Mary Lovšin (Kunstelnova Mici), potem pa Nji parniku "Berengaria," 19. junija. — Prav lepo se vozimo in veliko zabave imamo. Imamo tudi prav fino postrežbo, za kar se moramo zahvaliti Mr. August Kolandru. On skrbi v resnici prav po očetovsko za vse potnike. Ker se nisem mogel v Clevelandu posloviti od vseh mojih znancev in prijateljev, jih prosim, da mi ne zamerijo, ter jih vse v Clevelandu in vsej državi Ohio, Pennsylvaniji, West Vir-giniji in v Chicagu prav lepo pozdravljam, zlasti pa mojega sina Antona in vso družino Ziherl. Zahvaljujem se vsem, ki so me spremili na postajo, posebno pa družini Turšič in John Modic. Lepa hvala tudi Mr. Frank Ke-plnu iz Collinwooda, ki je prišel, da me bo peljal na kolodvor.1 Enako se zahvaljujem družini Jerman, družini Samich, A. Lo-1 Na parniku "Berengaria," 19. junija. — Sprejmite kratek dopis iz sredine širnega Atlantskega oceana. Mi, elevelandski potniki na parniku "Berengaria" se imamo prav dobro. Bolan skoro nihče ni, hrana je izvrstna. Vse je lepo čisto in fina postrežba. Mr. Kolander je kot nalašč ustvarjen, da spremlja potnike. Povsod je z nami: če prideš na krov, v jedilnici, v kabinah, povsod nam je na uslugo. On je vesel, če more potnike zadovoljiti in je v resnici vsak zadovoljen žnjim. Kdor bo potoval v staro domovino, naj se obrne do Mr. August Kolandra v Clevelandu. Pri njem bo vsak kar najboljše postrežen. Zahvaljujem se rojakom in dobrim; prijateljem iz Clevelan-da, ki so nama priredili tako lep izlet v Metropolitan park. Bilo je kakor na svatbi. Nikoli vas ne bova pozabila. Posebno pa se še zahvaliva vsem onim, ki ste naju spremili na kolodvor. Zelo sem bil ginjen, ker gotovo se z marsikom ne bomo videli nikdar več. Kadar pa pridete v stari kraj, ne pozabite se oglasiti pri vašem Gortnarju v Radovljici. Sprejmite še en srčen pozdrav, dragi moji rojaki iz Radovljiške okolice in vsi moji dobri prijatelji v Clevelandu. Pozdrav mojemu sinu Johnu in Pristavčevim. Joseph in Kristina Šuštaršič. Na parniku "Berengaria," 19. junija. — Pa mi ga žingamo ... menda ja in tako je. Še sedaj nama je v prijetnem spominu prijeten večer, ki ste ga nama priredili pred odhodom najinim v staro domovino. Zato se iskreno zahvaljujeva, Mr. in Mrs. Le-gan, Mr. in Mrs. Glavan, Mr. in Mrs, Jerman, Mr. in Mrs. Janes, Mr. in Mrs. Lipovec, Mr. in Mrs. Pucelj, Mr. in Mrs, Math Baraga in Mr. Ciril Blaško. Prav lepa hvala vsem, ki ste naju spremili na postajo in nama želeli srečno pot. Pozdravljava vse prijatelje in znance v Clevelandu in vam kličeva: na sko-rajšne svidenje v Collinwoodu. Anton Baraga, Anton Tomažič. --o--- Starišem otrok Slovenske šole na Holmes Ave. —Tragična, smrt mladenke. V torek o mraku se je peljal neki domačin mimo spodnjega ba-jerja v Dragi pri Igu in opazil, da se kopa v njem 16 letna žumčeva Tončka,. "Pazi, da ne boš utonila!" ji je dejal. — "Ne bom, ne!" — Deklica je bila ko-rajžna in je znala dobro plavati. Vozila se je v Ljubljano in se je zvečer domov gredoč rada ohladila v bajerju. Bajer je gosto zaraščen s travo, na njem pa plavajo veliki listi z lepimi belimi rožami in te so se ji posebno dopadle. Kmalu je šel mimo drug pasant, ki jo je videl plavati. Tretji se je peljal mimo deset minut pozneje, opazil ni ničesar, bilo je vse tiho in mirno. Drugi dan zjutraj pa so mimoidoči delavci zapazili pri poti ob bajarju žensko obleko, na njej pa šopek belih vodnih rož. Domači so takoj zaslutili nesrečo in res so sosedje po kratkem iskanju našli deklico utopljeno, šla je še po rože, se zapletela v travo in se potopila brez glasu Pokojna je bila mirna in splošno priljubljena deklica, kar kaže sožalje velikega števila ljudstva, ki jo je hodilo kropit, ko je počivala na odru, v laseh pa bele rože, ki si jih je natrgala sama. —Smrtna nesreča. Mesarski pomočnik, 26 letni Anton Raj-har, ki je bil uslužben v Benko-vi tovarni za mesne izdelke v Murski Soboti, je rezal meso s kosti. Ker je bil tega dela vajen, režanju ni posvečal poseb ne pozornosti. To mu je bilo v pogubo. Nož je na kosti spodrsnil in se je Rajharju zareza v trebuh. Prerezal mu je žilo odvodnico. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, pa mu niso mo gli več pomagati. Izkrvavel je in izdihnil. Za njipi žaluje mla da vdova in en otrok". Druga nesreča se je zgodila ^ Dokležovju. Šestletni Vinko Jerič je pasel krave. Stal je v bli žini ene krave. Ta se je nenadoma obrnila in z glavo zamahnila proti pastirčku. Z rogom ga je zadela v usta. Rog mu je pretrgal lice skoraj do ušesa. Sedaj se mali ubožček zdravi v so-beški bolnišnici. —Tram na glavo. Iz Bevk pri Vrhniki so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 26 letnega delavca Jožeta Gantarja. Nekdo mu je med prepirom vrgel tram na glavo, Gantar je sicer hudo, toda ne nevarno ranjen. —črni premog v Sloveniji. Nedavno tega je naše in inozemsko časopisje poročalo o obnovitvi dela v premogovniku Zbe-lovo pri Poljčanah, kjer se pridobiva črni premog, kakršnega v naši državi nikjer drugod ni. Pravkar pa smo iz avtentičnega vira dobili poročilo, da je v ameriških revirjih izkušeni rudosledec g. Ferdinand Ošlak iz Maribora v konjiških okoliških občinah odkril doslej še popolnoma, neznana bogata nahajališča šALO THATWSIT COMPANY Ask your Local Tourist or Ticket Aw! for ncwCftB Lint jFolder, including Pree Auto Map and East 9th Street Pier Cleveland, Ohio _ : AMERIŠKA DOMOVINA. JULY 5TH, 1932 vedno živela Ivanova mamica. Stari Gričar se je medtem preselil v boljše življenje. In na srcu uboge mamice se je počutila Lina najboljše, na srcu žene, ki jo je Ivan ljubil najprej in ki mu je bila vse, dokler ni srečal Line. In osamljena je Lina živela, tiho, starajoče se dekle, srečna, da je smela ostati v Jezerski vasi. (Konec). katerega bom oskrbovala do svoje smrti, grob ponesrečenca, ki je bil moj zaročenec!" Anzelgruber je zajecal: "Doktor Gričar?" "Da, doktor Gričar je bil moj zaročenec. Bog ni hotel, da bi bila postala mož in žena. In sedaj boste razumeli, zakaj hočem ostati sama. Razumeli boste tudi, da je moja najiskrenejša želja, da se vsa posvetim samoi temu grobu. In — ne zamerite, gospod stražmojster!" Lina mu je podala skozi odprtino v ograji roko, katero je Anzelgruber sočutno stisnil. "Armes Frau-lein!" je vzdihnil in odšel. Kadarkoli je imela Lina čas, je šla k Gričarjevim, kjer je še vati več, čeravno mi je komaj štiriindvajset let!" "Ampak prosim, najlepši čas za poročiti." "Ne — jaz se ne bom nikdar!" Anzelgruber ni mogel tega razumeti, trudil se je, da bi jo od tega sklepa odvrnil, a v svoji gorečnosti se je zarekel, ko je izblebetal, da bi se štel izredno srečnega, ko bi se c. kr. pošta hotela združiti s c. kr. žandar-merijo. I ■ Lina je počakala, da je končal, nato pa mu je dejala: "Gospod stražmojster, zaupala vam bom tajno svojega življenja, tajno, ki me je gnala, da sem prosila za zopetno premestitev v Jezersko vas. Na pokopališču je grob, Na bližnji stezi pa se je zdr-lo kamenčje. Na poti se prikaže moška postava, a ob pogledu na njo je Lini srce pričelo hitreje utripati. Oni, kateremu se je hotela na vsak način ogniti, stoji pred njo! Mar ne bo poročnik mislil, da čaka v gozdu njega? Ampak, kako bi mogla le vedeti, da bo prišel tod? Trenutek je upala, da je častnik ne bo zapazil. Larzer pa jo je že zdavnaj ugledali še ko je. korakala po državni cesti — in trenutek le se je res udal prijetnemu čuv-stvu, da ga je čakala. Vendar mu je razum takoj povedal, da ne bi bilo to mogoče, ker ona sploh vedela ni, kam je on odšel in, kod se bo vračal. Vendar pa se je veselil slučanjega srečanja in svojemu veselju je tudi dal izraza, ko je stopil pred njo in ji ponudil roko v pozdrav. "Kako srečno naključje, gospodična Lina!" "Da, resnično naključje! Niti vedela nisem, na katerem hribu ste!" "Bil sem na Veliki Svineški planini." Lina je zapazila, da nima poročnik na sebi odprtih, pač pa »aprte hlače dokolenke. Tedaj ji je hotel tudi s tem ugoditi. Zelo ljubeznivo! In kako je znal prijetno kramljati! O sebi in svoji službi ni dejal niti besedice, le vedno je povpraševal po njenem zdravju in dogodkih v poštni službi, ter obžaloval, da krčmar tako slabo ravna z njo. Lini je postalo milo pri srcu, skoro tako milo kakor tedaj, ko ji je govoril v gozdu nad Jezersko vasjo doktor Gričar. Sedaj pa je občutila ubodljaj v svoje že itak ranjeno srce! Ubogi doktor! Izgubljen zanjo za vedno! Bol ji je legla na lica. Vstala ie. DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE R» Stari Cimpermtnovl prostori IIEnderion S79S FRANK ARKO, zastopnik $48.00 $25.00 ČUDOVITO NIZKI POGREBNI STROŠKI! Mi vam oskrbimo pogreb po izredno nizkih cenah, a postrežba je vseeno prvovrstna. Pri pogrebu za §165.00 dobite: najskrbnejše balzamiranje trupla, mrtvaški venec na hišna vrata, palme, lepo odprto krsto za $48, kakor kaže zgornja slika, železno "bakso" mrtvaški voz, dva osebna avtomobila, in vso drugo tozadevno postrežbo. Oskrbimo vam pa tudi boljše krste in pogrebe, toda ob nepretiranih cenah. Mi se ne poslužujemo nikakih agentov. Agentje pogrebne stroške samo povečajo. Invalidni voz kamorkoli v mestu, po dnevi in po noči, samo $2.00. Pokličite nas v slučaju potrebe: ENdicott 4735. Najvljudneje se vam priporočamo Pogrebni zavod: FRANK ZAKRAJŠEK 1105 Norwood Road Ali vdiha-vate? i "Ali vam je slabo, Lina? Tako prepadeni ste! Prosim vas, oprite se name!" je prosil Larzer. Vendar je Lina odklonila: "Saj je že minilo, prešlo! Prosim, pojdiva domov!" Tiho sta šla proti vasi. Line ni bilo ta večer na izpregled. Sam je poročnik povečerjal in se dolgočasil v pivnici. Tudi nedelja je minila, ne da bi videl Line. V urad k njej ni hotel. V pondeljek, kmalu po polnoči, pa je zopet odšel v gore. Prišel je četrtek. Začelo je deževati, ves dan in vso noč je lilo. Kmetje so se bali. S hriba se je valilo kamenje, železniške tračnice je zasulo na več mestih. Občina je morala takoj preskrbeti potrebnih delavcev. Pretrgan je bil promet, brzojav. Lina je to takoj opazila, ker ni mogla dobiti zveze s Celovcem. In še vedno naliva, plazovi grme v dolino. Pošta je obležala, vlaki obstali. Ves promet je ustavljen. In narastla Krčica prestopa bregove, vali s seboj prodje, debla, da, celo skale. Lina se je nenadoma spomnila poročnika, ki se vsekakor sedaj nahaja v nevarnosti. Proti večeru je prišel poročnik v Svinec — ampak kako je izgledal! Raztrgan, krvav, moker do kože, bled in zmeden se je privlekel domov in v svojo sobo. Go-stilničarka je 9b pogledu nanj zavpila, vsled česar je pritekla iz urada Lina, baa, ko je Larzer omahoval po stopnicah. Priskočila je, da mu pomore, a on je hvaležno zavrnil: "Saj ni tako hudo, gospodična Lina! Samo nekoliko potolčen sem. Hvala vam!" Poročnik se je prisilil, da ne omahne ter1 je odšel v svojo sobo. Lina pa se je vrnila v ui-ad. Kaka nasprotujoča si čuvstva so jo navdajala! Kako sladko zve- Luckies "so poštene" glede tega življenskega vprašanja MOLČITE o tem", je dejala ciga- Ali vdihavate? Lucky Strike so retna industrija, ko smo prvič "poštene glede" tega življenjskega 1 dvignili vprašanje - "Ali vdihavate?" vprašanja, ker gotove nečistoče, skrite Toda molk je zlat samo tedaj, ko ni celo v najfinejšem, najmilejšem toba- pametno govoriti. Naj drugi pojasni- ku, so odstranjene z Luckies slavnim jo, zakaj se tako vztrajno izogibajo čistilnim procesom. Luckies so ustva-temu predmetu. Lucky Strike so . T71. T , . ., • . i.v. , . , .. rile ta proces. Edino Luckies ga pojasnile svoje stalisce kristalno cisto . . , 0 . . . kajti gotovo je, da je vdihavanje največje važnosti za vsakega kadilca. t4 Kajti sleherni vdihava - pa če It*S tORStCfl" spozna to ali ne . . . vsak kadilec in t kadilka vdiha del dima, ki ga potegne l^fi *a>CWa iz cigarete. proti dražljajem - proti kažlju O. K. 'AMERICA NARAVNAJTE NA HJCltf STRIKE—60 modernih minut a nojboljliml plesnimi koncerti nt ______ . tvelu in slavnimi Lucky Strike zaninivostml vsak torek, letrtek In soboto tveler po N.B.C. omreiju. " Cow., M3t. tb* American Tobicco Ca. A. ACHLEITNER: Gospodična s pošte Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. ni iz njegovih ust nje ime! In vendar, ne sme biti! Dali je težko poškodovan ? Ako je padel v hribih v tem strašnem neurju! V mučnem nemiru je Lina zopet stopila iz urada ter hitela v prvo nadstropje do njegovih vrat. Na hodniku je vprašala, kako se počuti. "Trenutek, prosim!" je dejal glas notri. "Ne tako!. Hotela sem le vedeti1, dali rabite; pomoči! Ali naj pošljem po zdravnika?" "Ne, ne!" je zaklical Larzer in odprl vrata. Lina je bila vesela, da je bilo v hodniku temno, ker samo na ta način je lahko prikrila svojo zadrego. "Tisočera hvala na vašem, sočutju, gospodična! Najhujše pa je že minilo! Le par prask in udarcev sem odnesel! Smem prositi? Vstopite! Rad bi vam izrekel hvalo na lastnih tleh!" Kako zna ljubko prositi! Lina se bojuje v svoji notranjosti. Ne, ne — v sobo moškega ne sme stopiti. Vendar Larzer tako ljubko prosi, jo prime za roko ter jo potegne v sobo. Sredi sobe je Lina obstala, zmedena, razburjena. Le čula je, kako se ji mladenič prisrčno zahvaljuje, kako govori še dalje —ji izpoveduje svojo ljubezen, prosi, naj mu tudi ona vrača nežna čuvstva. Lini so se oči zalile s solzami, zajokala je. V duhu je ugledala zaročenca z zlomljenim tilnikom, pod kupom strohnelih tramov . . . Nenadoma se je zbrala in zbežala iz sobe. Sama mora biti, sama s seboj in svojo neizrecno boljo . . . * * * V očigled slabega vremena je moral poročnik vsekakor ostati nekaj časa doma. Sicer mu to ne bi bilo drugič po godu, ker bo moral pač kasneje hiteti, da svoje delo dovrši. To pot pa se ni jezil, ker mu je odmor dajal prilike, da, pokramlja kaj več z Lino. Dekle mu vendar ni dalo odgovora na njegovo ponudbo— da, od onega trenutka dalje se mu celo izogiba. Larzer vsled-tega trpi. Saj je imel tako dobre in poštene namene. Bog mu je priča, da ji bo ponudil svojo roko. Na kaj pa naj se ubogi poročnik poroči? Kavcije tudi nima. Ona ima le par goldinarjev plače, a še ti bi odpadli, čim bi gospodična nehala biti gospodična in bi postala gospa. Tedaj naj bi bila taka poroka nesmisel? In ljubezen tudi nesmisel? Vsekakor noče Line storiti nesrečne! Mar je ljubezen nesreča? Neumnost! In, Larzer je videl v vsem neumnost, samega sebe pa neskončno zaljubljenega v tegale trpkega dekleta Vreme pa se je zjasnilo in ubogi častnik jel moral zopet na delo. Kjer je le mogel, je postaje-načelnik nalepi j al svoje opazke o grešnem razmerju med gospodično s pošte in poročnikom. Celo kmetom, je z zadovoljnim smehljajem o tem pripovedoval. Kmetje pa vsekakor niso smatrali zadeve bogve kako resnim, češ, taka gospodična je vendarle gospojska stvarica in ji samo privoščijo, da se zaleti v takega uniformiranega nemaniča. To poslednjo opazko je lahko Lerchenthaler obrnil tudi nase, zamrmral je "Prokleti tepci!" in za bodoče opustil podpihova-nje v njih družbi. Ivina pa se je bojevala s seboj in svojim srcem vse dni, dokler si ni bila na jasnem. Kazenski rok je minil že. Tedaj je bila rešena vsakega nadaljnega postopanja glede pisem, ki so bila T • * pokopana z njenim zaročencem. Tako je pisala prošnjo na ravnateljstvo in privatno pismo dobremu staremu komisarju, ki se je zadnjič zanjo tako očetovsko zavzel. Prvi vlak, ki je lahko odpeljal proti Celovcu, je vzel s seboj tudi nje pisanje. Zbrana, mirna je bila sedaj Lina, manj trpka kakor navadno. Prijazno je lahko pozdravila vrača-jočega se poročnika, vendar se je ogibala vsakemu nadaljnemu razgovoru z njim. Baš razgovora z Lino pa si je Larzer želel, ker v gozdni gorski samoti je prišel na izvrstno misel: dati se na skrivaj poročiti. Seveda bi morala Lina prositi za premestitev v Celovec, da bi lahko prejemala svojih 33 goldinarjev mesečno. Na leto bi to zneslo 400 goldinarjev, povrh bi bila še njegova plača — izhajala bi prav lepo: seveda bi se moraJa čuvati prirastka v družini. To misel ji rad najprej sporočil Lini, nato bi pa pritegnil v skrivnost še vojaškega duhovna. Kaj bi dejal k temu polkovnik, polk in corno poveljstvo, tega poročnik vsekakor ni mislil. Poglavitna stvar je bila, govoriti z Lino. Te pa ni mogel pripraviti do razgovora — a v pondeljek zjutraj je moral zopet v hribe! Mesec se je bližal koncu. V nekaki predslutnji je Lina pripravila vse obračune, tako da bi imela vpisati le še zadnja dva dni. Predzadnji dan pa je bil v poštni torbi odlok poštnega ravnateljstva, s katerim je bila prestavljena s prvim prihodnjega meseca zopet v — Jezersko vas. Obenem p^ ji je ravnateljstvo sporočalo, da bo nastopila isti dan sedanja ekspe-ditorica iz Jezerske vasi njeno mesto v Svinecu. Tiho je Lina zaključila obračune, sporočila premestitev gostilničarju kot zakupniku pošte ter mu predala blagajno in urad. Gostilničar pa ni hotel ničesar čuti o tako nenadni premestitvi. Ko mu je pa Lina pokazala odlok ravnateljstva je moral vsekakor mirno pristati. Urad je moral na vsak način prevzeti in ga do prvega zvečer voditi. Lina je pospravila svoje stvari, dala zapeljati veliki kovček na kolodvor, sama pa se je odpeljala z jutranjim vlakom proti Celovcu. Za poročnika je osta-vila le kratko pisemce. Lerchenthaler slučajno ta dan ni bil v službi, vsledčesar ni več videl odhajajoče Line. OSEMNAJSTO POGLAVJE Vdrugič je korakala Lina po poti proti Jezerski vasi. Tiho je stopala, to pot brez spremstva. Solze so ji zalivale oči, vendar je bila vsaj kaplja sreče v nje srcu. Srčna želja,' da bi lahko živela v kraju, kjer je doživela največjo srečo svojega dekliškega srca, da bo lahko oskrbovala grob svojega dragega, se ji je izpolnila. Solzna, a smehljaje se, je prišla zvečer v vas. Prtljago je ostavi-la v kolodvorskem uradu, a tam jo bo prinesel jutri Joža. Lahen veterček pihlja sem od jezera, prinaša vonj planinskih cvetk; mrači se, ko se bliža Lina pokopališču. Prvi nje obisk velja Ivanovemu grobu! Priprost kup zemlje s pripro-stim lesenim križem, z imenom umrlega! Svež smrekov venec visi, na križu in tudi drugače je grob dobro oskrbovan. Lina je zašepetala: "Ljuba skrbna mamičina roka!" Jokaje je Lina pokleknila ter molila za dragega, nepozabnega. Iz zvonika zvoni Ave-Marijo. Gorski mir objame s svojo milo-bo vso pokrajino. In mir je legel tudi v Linino srce, mir zata-. jevanja. Kaka uteha ji je bila ' molitev na grobu! Tiho je šla Lina skozi kraljestvo smrti in nato na pošto. Drugo jutro je nastopila zopet nekdanje mesto, ki se je le v' toliko spremenilo: na oknu stoji ' sedaj brzojavni aparat. Jezerska i vas je v njeni odsotnosti postala i brzojavna postaja. Sicer pa je ■ vse pri starem, pošta, pošta;rica i in tudi psiček, ki je Lino takoj spoznal ter se ji dobrikal. Tudi nesrečni črnilnik je še tu. Na mizi pa, je ležalo pisemce odhajajoče ekspeditorice, ki ji je sporočala, da je Vesela, da gre iz te-?a dolgočasnega gnezda. In ob koncu ji je še voščila srečo! "Srečo!" je šepetala; Lina. "In vendar sem srečna, da bom lahko tu, ob grobu mojega! edinega, za vedno, do konca svojih dni!" Marsikdo se je začudil, ko je vstopil v . urad' in ugledal nekdanjo gospodično. Vendar pa ni bil ^ to nikak razburljiv dogodek. Iz prijaznih pozdravov pa je Lina lahko sklepala, da se je vseeno še spominjajo in da so jo imeli radi. Proti poldnevu je prišel Anzelgruber, ki je medtem vendar postal stražmojster. Temu je pa kar besedo vzelo, ko je ugledal Lino. "Kaj je to?" je vskliknil in potem je usahnil njegov vir slovenščine. Lina pa se je hudomušno nasmejala in ga podražila,: "To biti stara Fraulein, ki še bila enkrat tu!" "Raspil bom peč!" "Nikar, gospod Anzelgruber! Peč vam bo prav prišla po zimi." "Sedaj sem Wachtmeister!" "O, častitam! žal, da nisem tudi jaz deležna povišanja. Ekspeditorice pač ostanemo vedno samo ekspeditorice!" "Saj ni treba! Saj vedno enako lepe!" Lina mu je zagrozila s prstom ter ga smehljaje opozorila, da ni laskanje dovoljeno. "Ampak oprostite, ni laskanje, je resnica, lahko prisegam, da naša stara gospodična lepa, sehr schoen!" "Stara gospodična — prav pravite, gospod stražmojster! Med mlade se ne morem prište-j