yc\,
38 številka.
Trst v ponedeljek dne 8. februvarija 1904
Tečaj XXIX
Izhaja vsak dan
;u<lt ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
•tt.mezne Številke prodajajo po 3 nov«. (6 stotink)
t mnoph tobakarnnh t Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, etji- K.ranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, >t Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. 0<laae lil naročbe sprejema uprava lista -Edinost", •ilia Molm piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, ene oglasom 16 stotink: na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON Štt. 876. cc^^^««—^
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć J
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 krcn, 3 mesece 6 kron Na naročbe brez doposlane naročnine ss jpiava ne oziia Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovau.
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torro blanca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —[Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12
B
Kritičen položaj v vzhodni Aziji. A Kusija posiijsi nove čete v
}	vzhodno Azijo.
IHploiiiiitleiie /veze med Rusijo i« •Japonsko prekinjene.
PKTROGRAI), 7. Vladni list je objavil včeraj sledečo brzojavno okrožnico ni i n istr; i za vnanje stvari jrrofa Lanis<lort;i: Zastopnikom Rusije v inozemstvu : Japonski poslanik je izročil po naročilu -voje vlade carski vladi noto, ki isto (earsko vlado) obvešča.
da se je Japonska odločila, vstaviti nadaljna pogajanja ter odpoklicati poslanika in vse poslaniško osobje v Petrogradu, radi česar je zapovedal car, da ruski poslanik v Tokiju in vse poslaniško osobje takoj zapusti glavno mesto Japonske. Radi takega postopanja japonske vlade, ki ni hotela počakati ruskega odgovora, pade vsa odgovornost za posledice, ki bi mo^le 1 ©
nastati vsled pretrgan ju diplomatičnib zvez me<i obema državama, na Ja-pousko.
Ruski irlas
PK'r R< H rRAI). 7. V posebni izdaji Novega Vremena« se pravi, da so ho-teli ruski diplomati japonske predloge miroljubno proučiti in popustiti v toliko. v kolikor ne bi bila prizadeta čast Rusije. \ se izmenjavanje not je bila komedija od strani Japonske, ki je morala čakati, da dospejo v kitajsko vodovje dve križarki. ki ste bili kupljeni v Italiji. Pretrganje diplomatičnib odnosa jev se ne pomeni vojne. Mi stojimo pred tremi resen j i : vojna, posredovanje. ;tli pa	trajajoči spor. Vsekakor ne bo dolžil noben pošteni ino-zemec Rusije agresivnega držanja.
Japonski irlas.
PARIZ. 7. Neka vest agencije Havas iz Tokija dobiva i/, službenega vira. da je japonska vlada zastonj čakala ruskega odgovora več kot .'» tedne, a dejstvo, da -e je Rusija z naglico pripravljala na vojno, jo je napotilo, da je pretrgala pogajanja, da tako zadobi svobodno roko.
MOSKVA. 7. Pošiljajo se nove čete v' vzhodno Azijo. Včeraj po noči So odšle štiri stotnije strelcev proti skrajnemu vztoku.
R a k.
Poljudna medicinska razprava.
Nedavno temu prineslo je berlinsko in po n]em vse drugo časopisje Benzacijo vzbujajočo vest, da je vladujoči nemški cesar Viljem, ki je v obče dosihdob veljal kakor vzor zdravja ter se izlasti odlikoval po svojih mnogoštevilnih javnih govorih, obolel za boleznijo v grlu, vsled katere se je moral takoj podvreči operaciji.
Nekateri listi so trdili celo, da so prvotno poklicani zdravniki cesarju priporočali važnejšo operacijo, katero pa da je ta odklonil, ter si dal raje po strokovnjaku za bolezni v grlu odstraniti na glasilkah sedeči izrastek, spoznani od omenjenega strokovnjaka za tako-zvanega »polipa«.
Ker je /nano, da se pri boleznih viso-kopcstavljenih oseb zdravju ali življenju preteča nevarnost rada prikriva do poslednjega trenutka, nastal je — izlasti po prvih po-plašnih vesteh — v časopisju sum, jeli ni obolel cesar za rakom v grlu, kateri Bum je krepila okolnost, da sta cesarju i oče i mati umrla za rakom. Listi so že navajali izreke rajnega B i s m a r k a, ki se je svoje-časno odločno, toda brezuspešno zcperstavljal vsaki rodbinski svezi Hohenzollernov s kraljevsko rodbino angleško, v kateri se kakor znano, rakova bolezen če3to pojavlja. Dopiso-vatelji večih časopisov so hiteli od strokovnjaka do strokovnjaka, popraševaje po izidu operacije, po spoznanji in prorokovanji cesarjeve bolezni, želeei aa dalje poizvedeti, jeli je rakova bolezen dedična, jeli so znani slučaji, da sin očeta, ki je umrl za rakom v grlu, oboli takisto za rakom v grlu i. t. d. ? Njih poročila eo prinašali časopisi: zatrdilo se je dopieovateljem povsodi, da Je bila cesarju izrezana sluznična bula popolnoma nedolžnega značaja, kakoršna sa često opazuje na glasilkah pri pevc h, govornikih i. t. d., ter jo nazivamo polipom, in da cesar gotovo v kratkem popolnoma ozdravi.
Po preteku meseca dni pa so listi prinesli novo pcplašno vest, češ da so zdravniki pri cesarjevi sestri zasledili narastek raka. Nemški cesar sam je med tem zopet javno nastopil kakor govornik, in časopisi poročajo jedino le, da se namerava v kratkem podati na daljše potovanje v j-ižne kraje.
Bodisi temu, kakor hoče, prepričan sem da bo tudi slovensko čitateljstvo gotovo zanimalo, nekaj več izvedeti o raku, [tej mučni in neizprosni bolezni, in to še izlasti, ker se prvič nikdo ne more smatrati pred njo popolnoma varnim, drugič pa, ker nas more boljše poznanje in izlasti začasno, to je zgodne. spoznanje bolezni obvarovati pred njenimi usodepolnimi posledicami. Temu naj služijo sledeče vrstice.
(Pride še.)
Dnevne novice.
Za prihodnje občinske volitTe. — Z današnjim dnem so začeli v zmislu mestnega statuta z razpošiljanjem razglasov glede razpoloženja volilnih list. Te liste bodo na javni upogled od 1. marca dalje 6 tednov.
Tržačan t slnžbi Japonske. Inžener Amerigo Hofman, o katerem smo poročili te dni, da je pozvan v Japonsko, kjer bo na akademiji v Tokio predaval o gozdnarstvu je Tržačan. Istemu je še le 28 let. Rojen je bil v Trstu iq je tudi tu absolviral gimnazijske etudije.
In tako dalje! V »Slovencu« čitamo, ' da je bil na Svečnico ple3 v ljubljanski nemški kazini. Priredili pa so ga — hlape: raznih trgovin. Prejšnja leta se je smelo v ka-zinskem salonu razobešati tudi slovenske zastave, letos pa je restavrater odločno zahteval da se morajo že razobešene slovenske zastave odstraniti. In slovenski prireditelji tega plesa — bo se ponžali in odstranili slovenske zastave. Zato pa jih je na večer nemški restavrater odškodoval s tem, da jim je dal na mizo Siidmarkine užigalice !!!
PoBel hlapca v trgovini je vreden istega spoštovanja kakor vsaki drugi poklic in stan. Ali da so se prireditelji pokazali hlapce pred nesramnim nemškim restavraterjem ... to je žalostno. Več nočemo reči.
Dalmatinski skup je imel včeraj svoj izvanredni občni zbor, na katerega dnevnem redu je bilo vprašanje združenja »Dalm. skupa« se »Slovansko čitalnico« v novo društvo katero naj bi se nazivalo : Slavjansko društvo. Prvi občni zbor se je imel vršiti ob G. uri zveear. V smislu pravil bi morali biti zastopani pri tem prvem obč. zboru, vsaj dve tretjini članov. Ker ni prišlo ob šesti uri na občni zbor tako število člauov, česar ni bilo niti pričakovati, vršil se je drugi občni zbor ob 7. uri zvečer v smislu poziva. Drugega ob enega zbora, sklepčnega v smislu pravil ob vsakem številu vdeležnikov, se je vdeležilo okolu 40 članov. Po jako živahni a pri vsem tem dostojni debati, katere se je vdeležilo mnogo govornikov, je bil vsprejet predlog
PODLISTEK.
Teodora.
Hrvati
Povest.
Ksenij Kumiri«-. j«revel .1. S.
Prvi del.
Malvina mu je tegla v besedo in ga je z pet i»o5ela u ve rja t i, da bo vso skrb polzeča a deki catna. Njene lepe in gorice besede so ga malo potolažile, t°r je pomislil, kakor prvi dan. <ia bo to dekle dobro. Še *D~rat je pogledal učiteljico prosečim pogle-d. m t?r je poljubil otroka. Deklici sti jokali in gledali v vrata, ki so se zaprla za njiji-n m orehom in za učiteljico, ki ga je spremljala d i stopnic. Tu jej je kapitan stisnil polno a toplo desnico, jo zopet pogledal proseče in rekel ginjen.m glasom :
—	Gospića, prosim vas .... oni moji mali . . .
—	Naj vas ne tare briga, gospod — je odgovorila Malvina nežno in mu tolaž-i;-vo prgledala v vlažne, sive oči ter pove-e a svoje.
I ioči po stopnicah doli obrisal si je ka-| i:an solze. V v*ži je globoko vzdihnil,
izišel iz stare in mračne hiše ter odšel po sestre, da se je zrušila na tla; ali jaz ni-svojih oprtvkih.	. sem kriva, ako se je udarila, zakaj ni bila
Ko se je Malvina vračala po hodniku, mirna ? cula je vpitje iz sobe, kjer je ostavila otroke, j — Ena me je povlekla za lase, ali ne Poletela je, da vidi, kaj se je dogodilo. Pla- vem katera — je zdihovala Lucija, nila je v soba, a jedna deklic se je vzdignila	— Jaz nisem, jaz nisem ! — je vpila
s tal in plakala. Raz ven Lucije in Teodore Nina.
bj vse ostale pobegnile v drugo sobo.	i Malvina jo je zapodila v drugo sobo, a
— Kaj ti je, Nina, zakaj jočeš ? — je Teodori je rekla, kolikor je mogla ljubeznjivo,
vprašala učiteljica.
—	Ta me je vrgla na tla — pritožila se je N:na, črnikasta deklica, ostrižene glave.
—	Kdo te je vrgel na tla ? — začudila se je Malvina.
—	Ta tukaj, jaz jej nisem ničesar storila, druge so jei, jaz nisem, jaz nisem ! — je vpila Nina, pokazavši na Teodoro, katero je pogledala učiteljica presenečeno.
—	Me svi mirno stali tukaj pri oknu — začela je pripovedovati Teodora srčno — a ko ste vi odšla iz sobe z mojim očetom, so se vse zbrale okolo naju, ter so se nekatere posmehovale, da nama je obleka premajhna. Jedna je mene povlekla od zadaj za kito, a ta. ki sedaj vpije, povlekla je Lucijo za lase;
naj ne napravi več kaj takega, ampak naj njej prijavi vse. Zatem je umirila Lucijo in poklicala služkinjo, naj jima prinese kavo. Malvina je poljubila Lucijo, gledala jej v lepe črne oči in božala jo po lieah in po laseh.
Ćim je Teodora pokušala kavo, se je namrdnila, pogledala sestro in jo sunila z laktom.
—	Ali kava ni dobra ? — jo je vprašala učiteljica.
—	To ni kava; jaz ne vem, kaj je to, ali je gorko ali je kislo. Jaz ne bom pila tega — je izgovorila Teodora ntiglo.
—	Tudi jaz ne, kislo je — je izjavila Lucija.
Malvina jima je rekla, da vse druge pi-
jaz pa sem videla to in pahnila sem jo od jejo tako kavo, ali njima da da jutri boljšo.
za združenje z nad tričetrtinsko večino glasov.
Ko z veseljem pozdravljamo ta redoljubni sklep »Dalmat. skupa,« kateremu ima še slediti sklep >Slov. čitalnice« glede katerega nismo v dvomu, da bode soglašal bS sklepom »Dalmat. skupa« kličemo novemu društvu ki se ima vstanoviti 24. avgusta t.
I.	v »Narodnem domu« : Vivat, crescat, tlo-reat !
Opozarjamo tržaške Slovane na sijajno maskarado katero priredi telovadno društvo »Tržaški Sokol« v gleJališču »Goldoni« v nedeljo 14. februvarja 1904., ob 10. zvečer. Priti je v kostumu, maski ali v plesni obleki Plešo vodja gosp. Iv. Umek. Svirala bode vojaška godba pešp. štv. 97. Ustopnina: za gospode v civilni opravi 2 K. — Za kostu-mirane maske, dame in člene 1 K. — Členi v društveni obleki so vstopnine prosti. — Lože v prizemlju 10 K, v 1. redu 8 K, v
II.	redu G K, v III. redu 4 K. Predznamke za lože, kakor tudi vstopnice dobiti je v kavarni Cjmmercio. Nerazprodane lože prodajale Be bodo dne 14. februvarja zvečer v gledališču. Ker je čisti dobiček namenjen za ureditev telovadnice v »Nar. domu« se nad-plačila blagovoljno sprejemajo.
lnfamija, ki naj dobi primeren odgovor! Nekdo je naročil nekaj blaga pri neki nemški tvrdki v Savinjski dolini in se je v ta namen poslužil slovenske dopisn ee. Nemška tvrdka je sicer točno doposlala naročniku naročeno blago, ker tudi o najbolj srditih Nemcih je znano, da sicer iz polne duše sovražijo Slovence in njihov jezik, da. pa ne sovražijo slovenskega — denarja. Tej različni nemški dispoziciji nasproti Slovencem in njihovemu jeziku je dala točnega izraz* tudi ona nemška tvrJka v savinjski dolini. Blago je doposlala po poštnem povzetju, da je bil slovenski denar gotov. Na nemški račun pa je napisala po nemški : »Ob tej pri -liki Vas prosimo, da bi Dam svoja naročila pošiljali na nemškem jeziku, kajti znano Vam je iz Vašega službovanja pri gospodu I., da trgovinski jezik večih tvrdk ni slovenski !«
Na to inlamijo je možen le eden edini odgovor — ki je : slovenski odjemalci naj nikdar več ne spravljajo takih tvrdk v položaj, da bi morala čitati njihova naro-gila — ne slovenska in tudi ne nemška! To je že skrajno. Mesto da bi na slovenska naročila pošiljali el »venske račune, pa še žalijo naročevalce v njihovem narodnem čutu ! Slovenski odjemalci naj se odločno in dosledno upirajo takemu duvalizmu o razpoloženju Nemcev nasproti našemu jeziku na eni in denarju na drugi strani ! Če že sovražijo prvega, pa ne pcšiljajmo jim niti druzega !
V sebi pa je pomislila: ta vražiča imata prav, modri sti ti mali. — Deklici sti i>o-jedli kruh do zadnje mrvice.
Ob osmi uri je odvela Malvina Dakićevi hčeri v šolo, v o no sobo, kjer so bili viši razredi. Prvi dve klopi sti bili za peti razred potem dve za šesti, peta klop za sedmi, šesta klop za osmi razred. Malvina je postavila Teodoro in Lucijo v prvo klop, torej u peti razred. V drugi sobi so bili štirje niži razredi. Ko so deklice prihajale v šolo, zdaj jedna, zdaj dve, zdaj več njih vse so začudeno pogledavale Dakičevi hčeri, potem so šle v svoje »razrede« ter šepetale in se smejale potihoma. Tako plavolase kakor črno-lase, lepe in grde, vse so bile, ena več, druga manj, nalepotičene in nagizdaue s trakovi in čipkami, v pisanih oblekah, belih, rožnatih, vsake barve, dražestno krdelce metuljev, prekrasna skupina punčik, živih, veselih, kljubovalnih. Šola f-e je napolnila. Učenke sedmega razreda, tri na številu, deklice štirinajstih let, čitale so pri oknu majhen listič, glave so se jim dotikale in so tiho šepetale. Najstarejša iz sedmega razreda je stopila v njihov krog, a druge so jej nekaj govorile na uho. Malo pred pol deveto uro
Naueua uprava in koroški Sloveuci.
Naučaa uprava je — *iakor znano — razdelila, to je, ubila dosedanjo jedino slovensko {>etrazrednico v Št. Jakobu v Rožu. Ta razdel tev je Krivična v svojem začetku, v svoj:h motivih in v svojib zlih posledicah. Kdo pa je prosil za razdelitev sole ? Mari oboica ? Mari krajni iolsk' svet? Mari večina etarisev ? Ne eno. ne drugo, ne tretje ! Začel je en sam človek — učitelj Hribernik! Nekaj drug.h, ki <eo se mu pridružili, so eno stavno šli le učitelju na lira. Občina, šobki svet in velika večina starišev so bili za dosedanjo šolo in proti razdelitvi so bili vsi, ki imajo trohico zdrave pameti v glavi ! Naučna uprava pa ni slušala kompetentnih faktorjev v občini in je bila gluha za glas večine ! Ona je slušala manjšino in je ustregla peššiei — agitatorjev ! No pa, saj to je popolnoma v zmislu sedanje vladine >objek-tivncs i«. Vlada je in ostane »objektivna* v tem zaaialu da ne dovoljuje Slovencem nič, če n so Nemci pr)j privolili v to. Ker niso Neme dovolili, da bi nadalje obstajala do-sedaoja slovenska šola v Št. Jakobu, jo je vlada pcrušiia z vso možno poalužnoatjo. A ra izg ed nas uči, da volja Nemcev na naši vladi ni odločilna le glede tega, česar se D;ma dati Slovencev, ampak tudi glede tega, kar se jim ima — vzeti I Da bi pa bila taka »objektivno*^, kakoršna je ta, ki jo prakticira Koerberjeva vlada, najpripravneji instrument za mirjenje narodov : na tem pa si že dovoljujemo malce dvomiti !
Mi ?remo naprej.... Z ozirom na članek, ki so ga priobčili slovenski listi in kije pozival slovensko inteligenco, naj gre na meje, piše »Mir« : Tisti časi so že minuli, ko je gospo ioval v Avstriji edini Nemec, Slovani pa so mu tlako delali, ga držali za frak in mu Bledili, kamor jih je on hotel voditi. To ; je bilo. Dandanes zahteva vsak naroJ svoje | pravice.....Mi, ki smo pomagali reševati Evropo, da je ni preplavil grozoviti Turčin, ki smo na mejah avstrijskih izpostavljali svoja hrabra praa Turku in smo stražili Evropo, da se ni zasvetil namesto križa po naših stolpih polumeBec, mi, ki smo branili vero ^si-kdar zvesto, tudi mi hočemo Bedaj imeti plačilo.
A kaj plačilo — mi ga ne zahtevamo. Piačilo je za nas naš vitežki ponos, da smo branili evropsko kulturo. Mi zahtevamo le pravice !
Pa še te nam ne daste. Djbro ! Potno-remo si sami ! Za odgovor boma pošiljali kolikor le možno inteligence mej svet in vas prisilimo na tak način, da nam daste pravice. Zatoraj prisrčno pozdravljamo imenitno misel, ki se je rodila v srcu domoljubnih mož, prisrčno jo pozdravljamo in jej želimo mnog j vFpeha. A obljubujemo pa tudi, da b<>mo v tužnem Koratanu delali na to, da se stvar tudi obnese. Vi pa, koreniti slovenski kmetje, naša dika in naš ponos, pošiljajte svoje sinove prav pridno v Brednje šole, da dobimo iz vaše srede zdravil, čile in delavne inteligence, ki bo tudi delala za vas ! Naj nas sovražijo, naj nas zaničujejo, kakor železo v ognju, tako postanemo tudi mi v tem boju jekleni in značajni možje ; nočemo dalje klečeplaziti in prosjačiti, ampak zahtevati. Mi gremo naprej...!
V zatiranje kuse med prašiči.
prihitela je v šolo Stella, učenka sedmega razrega, goloroka, snežnih /amen, zlatih las, rude^a 10 vesela, prava krasotica. Ta dra-žestna deklica, prekrasnih velikih temnih oči. je bila najbolj vesela, bila je duša v »viših razredih«, pripravljena na vsako šalo. Čim je stopila v sobo je opazila kapitanovi hčeri, vrgla knjige na tla, vzdignda roke v v«s, ter zaklicala zvonko:
—	Tiho ! Ven, ven, Teodora !
Kaj vpiješ ! Kaj Teodora ? — so se smejaie stareje učenke.
—	Poslušajte, poslušajte ! Sinoči sem bila z materjo v gledališču, oh, kako sem se smejala, ta mala je vpila...
Stella je kar naenkrat obmolknila in plaho gledfcla Teodoro, ki je vstala v prvi klopi ter uprla ognjene oči v krasno zasmebovalko. V sobi je zavladala tišina. Učenke bo gledale z laj Teodoro, zdaj Stello, katero slednja je počasi odišla tja, kjer so bile bolj odrasle. Pri zadnji klopi se je zopet šepetalo, a vse so se fraejale. Stella je potem izvlekla iz žepa malo škatijico, jo odprla in pokazala svojim prijateljicam nekaj, kar te je premikalo v škatljici. Potiho jim je pravila nekaj, na kar eo se zopet smejale, vsklikale in ploskale, kakor da bo v gledališču. Nekatere ao vris-nile ud strahu ko so videle, kaj ima Stella v škatljici.	(Pride še.)
prašiče, ki so bili v Primorju v mesecu fe ruvarju zaklani v namen zatiranja kuge, je določena odškodnina K 1.20 za kilogram.
Mestna delegacija je dovolila, da se c. kr. trgovinski akademiji nakaže znesek 1000 K, stavljeni že v proračun za leto 1004., v osnutje večernega kurza za trgovinske agente, ali pod pogojem, da bo dvojica odposlancev občine imela pravico do nadziranja tega kurza s tem, da bosta navzoča na pouku. Ponudbo G. Popoerja, da bi občiia kupila od njega zemljišče tab. št. 1040 v mestu za 140.000 K, je delegacija odbila. Ta sklepa je c. kr. namestnik že odobril.
Nova cerkev sv. Vincenca v Koeolu. Začetkom leta 1893., ko eo zopet začeli z zidanjem te nove župne in garnizijake cerkve, je bilo v blagajni na razpolago ee 0110 K 81 at. Tekom leta 1903. je dešlo darov 31.2*9 K 41 st. Porabilo pa se je za gradnjo 32.602 K 43 st.; prejemki v letu 1003. so bili torej za 1403 K 02 st. manjši. Od gori označenega preostanka v blagajni začetkom leta 1903., je koncem tega leta ostalo še na razpolago 7707 K 79 st. Od 1. jan. 1004. do sedaj je došlo 1211 K 30 st., tako da obstoji sedaj aktiv um 8019 K 00 stot. Pripomniti pa je, da skoro zapadejo prihod nji obroki, zbog česar se gradbeni odbor obrača do prebivalstva za nadaljne darove.
Obžalovanja vredna navada — Pišejo nam :
V	našem mestu je navada, da se tudi najrevnejšim pokojnikom prirejajo veličastni pogrebi. Najrevnejši pogreb z vozom stane 36 do 50 forintov, kar je za kako revno udovo jako velika svota. Hvalevredno je in lepo je, če se z lepim sprevodom časti spomin pokojnih, ali le tedaj, ko je sredstev na razpolago. Obžalovanja vredno pa je, ako trosi preveč za pogreb kaka revna udova, ki ima okolo sebe kopo nedorasl.h otrok in ne ve, kaj jim da jesti naslednjega dne.
Da pišemo te vrstice, nam je dal povod slučaj, ki smo ga doživeli te dni v mrtvašnici civilne bolnišnice.
Umrl je Slovenec V. P. Soproga mu je naročila primeren pogreb. Prišli pa so sorodniki in so odsvetovali vdovi trošiti, ko ima otročičev, za katere jej bo skrbeti.
Došlo je do tega, da so sorodniki šli in odpovedali pogreb. Ob uri, določeni za pogreb se je nabralo pred mrtvašnico precejšnje število prijateljev in znancev pokojnikovih.
Ko smo izvedeli, da pogreba ne bo, smo (kar nas je bilo pametnih) odobravali ukrep sorodnikov, ker tako ostane lepa svotica za preživljanje ostalih.
V	kapeli in pred isto pa se je zbrala gruča žensk, katere So na vse načine in na ves glas zabavljale udovi in sorodnikom pokojnika.
Nam je bil ta prizor zopern do skrajnosti, a tešili smo se veaj s tem, da se omenjeni »škandal« ni vršil v slovenskem jeziku ! Grda tržaška navada je tudi da množice žensk hodijo dan na dan prodajat zijala pred mrtvašnico bolnišnice. Kaje naj bi skrbele za svoja opravila ! Že samo na sebi je nedopustno, da hodijo upit in razsajat na kraj, kjer je najmanje umeBtno, kjer je kraj — reBnoBti in žalosti. Glede potratnih pogrebov pa ponavljamo, naj iste prirejajo oni, ki imajo dovolj sredstev na razpolago. Drugače pa naj se skrbi v prvi vrsti, (posebno, kjer je otročičev) za — kruh !
Proseška veselica. — Prejeli smo :
Čitateljem »Edinosti« je znano, da je pev. društvo »Hajdrih« dne 2. svečana t. 1. priredilo svojo iedno predpustno veselico. Ne treba omenjati posebej, da vreme ta dan ni bilo tako, kakor bi bilo želeti, kajti že zjutraj vlekle so se temne deževne megle po nebes nem zvodu, ter so gotovo oplasile marsika kega iz bližnjega Trsta in okolice, ki bi bil v slučaju ugodnejšega vremena gotovo prišel obiskat prijazni in narodni Proaek. Kljubu temu nabralo se je toliko občinstva, da so bili veselični prostori natlačeno polni.
Proseško društvo sledi že od začetka svojega obstanka točno svojemu cilju: Vendar je bilo tudi ono (kakor se to, žalibog, dogaja marsikje v zadnjih letih vsled pomanjkanja učnih močij) ovirano na svojem delovanju, nada pa je, da se obrne na boljše v tem obziru. Pri vsem tem, pa je društvo se svojo neumorno vatrajnostjo in podjetnostjo ohra nilo Bvojo prvotno pozicijo. Temu v dokaz služi moralni in najbrže tudi materijalni vspeh omenjene veselice. Pevci so pod vrlim vod stvom g.a Davorina Čebul-a, ki je prvokrat nastopil žnjimi, izvrstno dovršili Bvojo nalogo.

izvrsten str
ima »Podnauoška mlekarska in sirarska zadruga se sedežem v Hruševjuc veliko množino v zalogi na razpolago, ter istega razprodaja, oziroma svojim p. n. gospodom odjemalcem razpošilja po sledečih cenah in sicer:
Polnomasten sir I. vrste po.....K 1.40
Polumasten sir II. „ „......1 20
se priporoča podpisano
Iz posnetega mleka sir III. vrste po
Za obilno naročbo, ktera se točno vrši, predstojništvo.
Predstojništvo „Podnanoške mlekarske in sirarske zadruge se sedežem v Hruševju" pri Postojni
dne 7. svečana 1904.
Matevž Milharčič, Peter DeV Lin z, Ivan Žgnr
IUkSOOOOPOOO Svoji k svojim! <KKK«»KKKXp|
Zlatar
DRAGOTITS7 VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
K
X *
X X X X X X X X X X X X
M
Svoji k svojim !
<xxxxxxxxx§jf
i
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga /a Primorko vsakovrstnih kipovpovsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razper v vseli velikostih.
Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev masnih srajc itd. Izvršujejo se tudi vsakovrstne veznine, zastave itd.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drugik masnih knjižic, s večdnikov,svetiin, kelhov in ciborje^ se srebrnim pokrovom.
Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskusa prepričati so o ugodnih cenah.
————	— Zahteva naj se brezplačni cenik, ==
Ka.ta.ri
Dobroznane katrani nate paštilije Ravasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega katrama, imajo same na sebi že medicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
črevesne zasliženja.
Edh škatljica z navodilom 80 stot Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najmanj 3 ^katljice.
Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu.
Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponteroaso, Gtnciner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Picciola Barr. vecchia. Serroralo ul. Pešce, Snttina Corso, Viđali <£ Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v
Avstvo-Ogerskej.
^Inton Sancin pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRS T. Velik dohod fuštanja veleur v najnovejših risanjih.
Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal, zimskih srajc, srajc od fuštanja tor belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago za delavske „oooooo.oo hlače in izdelki za delavce, oooooooooo
LZ
nadomeščajo popolen orkester ter so zelo pripravni za restauracije in druge javne shajališča. Te orkestrone izdeluje jedna najboljših tovarn, = koje zastopnik v TRSTU je
HENRIK FONDA, ul. Solitario 16.
- Plačuje se Moj ali pa na obrok
16. <
V§3 pevske toSke so se preeicno izvajale. Ali ker sa ravno puuni dnevi, je občinstvu posebno ugajala zadaja, t. j. puatna koračnica se spremljevanjem orkestra, katero so ponavljali na obče zshtevanje. Igra je bila tudi v pravih rokah, ker pa pi^ec ni strokovnjak, ne more ob najboljši volji napisati podrobne ocene o nastopu posamičnih igralcev gg. Kocbeka, Bzaka in Cibica, igralk g.e K. Nabergoj in g. ce Grobming. Vendar se pa mora reči, da so vsi brtz i»jeme tekmovali me i seboj. Vrli vojaški orkester tudi ni niti za pičico za- r-tajal v izvajanju svojega programa ter
v Dreherjevi pivovarni, padel iz visočine kakih 7 ali 8 metrov ter si o padcu pohubil de%uo nogo. Njegovi tovariši so tekfoničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje, kateri je konstatoval, da si je revež zdrobil člen v omenjenej nogi. Dal mu je najnujnejšo pomoč vede, ter ga velel prepeljati v bolnišnico.
Razne vesti
Grozen prizor v menažeriji. Iz Pariza
je pokazai s tem, da je povsod vojak. Z je- ; javljajo o nastopnem prizoru, ki se je dogo-dno l»?sedo: vse je šlo gladko in vnem sode- meri predstavo v neki tamošnji menažeriji, lovalcem na veselici gre za to vsa čast in Biciklist, ki se je produeiral je telebnil s ta-bvaia! Yr;i 1'rosečanile tako naprej.	kozvanega smrtnega obroča v ograjo, v ka-
Za zavod st. Nikolaja v Trstu so teri gta bija iev in ievinja. Lev je oatal mi-larovali : Kiška nt. 6*, g. Fr. Ušeničnik TeQ levinja pa seje vrgla na biciklista in Lj. o 4 K: g. Jo?. Jerše. g. dr. Karlin, g. mu razmesarila eno roko. Lastnica menaže-Kaitlić Lj., g. Malenih St. Vid, g. dr. Gru- rije je ukrotila zver iu je osvobodila ranjenca, den Ljubljana, g. prof. Marinko Rudolfjvo na katerem pa so se hkratu pojavila zname-po K; g. A. Le*jak Št. Jernej 4 K; g. njaj j* mu je duh poieranel. . Kr. Z >rko St. Jernej, g. Fr. Juvano Št. Jer-	Korejanska modrost. Ker je ravno Ko
ne;, g. A. Snkovfo Škofja Loka, g.a Marica reja glavni sporni predmet, radi katerega Peru-ek Ljubljana po 3 K: g. M. Arbo grozi krvava vojna na skrajnem Vztoku, bo dekan Idrija, g. J. Eržeo, kanonik Ljubljana, mor(ia zanimalo nese čitatelje, ako jim po-g. ! r. Žužek Št. Vid, g. Bahovec, trgovec tiamo tu nekaj korejansk h rekov in jrcgo T.j ; 'jana, g. dr. Sil. \\ atzl, vikar Rudol- vorov, v katerih se zrcali mišljenje prebival-: >vr. if. Joa. Jaki k* Rudolfovo, g. Krajec ttva v tej deželi :
Kudo fovo, g.ca Roz. Rošiar Rudolfovo, g.	Dol>ra je ona stvar, ki je nova. Dober
Urši. Kostanjevica, Neimenovan Videm, g. je tiBti člOVek, ki je star. Kdor je jedel sol A. Kalen L ubljana, g. Djlenec Ssofja Loka, pjje vodo. Sol pa peči soli jedi še le potem, g.a A. Majur Kranj, g. Mar. Polak Kranj, ko je j)rjgia vanjo. Kožo tigra je možno sli-z- F. S Krtnj, g. dr. Furlan Ljubljana, g. kati ne pa njegovih ko*ti. Obraz moža po-AI. Kokalj Ljubljana, g.a Franka KovčjVava, znamo, ne pa njegove notranjost1. Če se ne
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
===== ulica Tesa št. 52. A. =z=
(v lastni hiši.)
ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud po posebnih načrtih.
Hnatrov&n oenlk brezplačno in franko.

ZOBOZDRAVNIK
Mi Mod Dr. Mso Brillant
v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. II. nadstr.
Izvršuje /adelanje z emajlen«. poreelauom
srebrom in /hitom. I/deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje.
^ ORDINIR A od it.—1-_> pretlp., o.—f>. popol
>
i
i ►
t
i ►
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih .enah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno eniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnh obrokih. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu. Kavarne.
priporoča svojo kavarno »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi slovanski in mnogi drugi časniki.
na
Anton Sorii
Oilas.
V I. zagrebškem v.»jaško-pripravljalnem zavodu (sola in internat) Berislavit'eva ulica £tev. 1"2. se začenja 1. marca t. 1. 7 mesečni
letni glavni tečaj
za one mladenče, koji žele zadobiti pravico za jednoletnega prostovoljca.
Program brezplačen.
11
Z. Pavše Kran Rudolfovo, g. F. Seidl Ru
pazi, se ne more videti. Tudi slepee se zna
loitovo po J K ; g. Mramor Rudolfjvo, g.a	priplaziti skozi odprta vrata. V dolini, kjer
Marua Kudo fjvo, g. Gustin Rudolfovo, g.	„j tjgra> je ijajca mojster. Čim bo uata polna,
K. Maver Uudolfovo, g.a Josipa pl. Sladovi«-	izplahuujejo zopet. Čim viša je gora, tem niža
Kudolfovo, g. Pauš er. g. Bergman Rudolfovo,	je dolina. Mari prihaja dim iz dimnika, pod
l. dr. V m mer Ko.-tanjevica, g. dr. Kočevar	katerim ne gori ? Tuii jež pravi, da je nje-
Rndolfovo, N. N. Kostanjevica, g. dr. Ora-	gov mladič mehak. Tega ne vidimo, da lastna
žen Lj a Uja na, g. Zaplatoik Škofja Loka, .1.	pšenica visoko raste. Koš poln zlata ni to-
M. ^Icclja Loka, g. Oblak Skofja Ljka, g.	vredea za sina, nego če ga poučujemo
M. Debeiak Skctja Loka, g. Ja va Skofja	klasika. S3 le potem, k<» smo žejni, si kop
Loka, g. Košir Škofje Loka, N. N. Škofja	ljemo vodnjak. Potem, ko je vol ubežal iz
Loka, g. dr. Arko, zdravnik Škofja L A«, g.	hleva, si popravljamo hlev. Če rodbina de-
A. N. Škof a Loka, g. Zakrajšček, zdravnik	S€t jet Dima g^r^i radi bolezni, potem mora
>kotja L »ka. g.a Pavla Bel žic Kranj po 1 K ;	obogateti. Potem, ko je bolnik umrl, ee raz-
N. N. Kranj K 1.60; g. Mikiavči«? Kraaj,	govar amo o u5inku medicine. Medicina ne
M. Pire Kranj, g.a Magda Raut Kranj,	more mrtvih « živili, pač pa živeče usmrttii. g. Jos. Mur«iik po 1 K ; g.a dr. Prevez 2 K.
Stara goljufija. Josip Drobnič je vče-rs prijavil redarstvenej oblasti, da je vže pred več leti posodil <»3-letnemu Ivanu Stare svoto 2U0 K. Poaodd pa da mu je bil to ^v »to le zato, ker je Stare trdil, da ima v K- piu eno hišo, da je torej posestnik in da
Dne 15. t. ni. bo semenj
i	X
sv. \ alentina v Crnemkalu v Istri.
Na semnju se I »odo prodajali prašiči, leseno blago, orodje i. t d.
Vaško predstojništvo.
sprejme pisarna dr. Gregorina in dr. Slavika, takoj ali s 1. marcem. Placa po dogovoru.
Trgovina z lesom.
t ene kranjskega in štajerskega lesu v poslednjih & dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so je p.snjilo zavarovano. Po poznejših informa- cene po katerih plačujejo tržaSki trgovci z lesom.)
ci ah ie i»a Drobnič izvedel, da nima Stare lelOTfi deste dobre 1 = 25X26mm K fti—108 1200' n. v Kopru, ni nikjer nikake hiše in da ga " s^gj6 " i 13x14 " 7/*
e t' rej jednostavno osleparil za posojeno mu „ „ „	1^X15 - 1h
'	ivu-- j^i- • x ii -Izlovi remeljni (morali' 70X^0 m"
svoto. Ker Drobn e od tedaj ni več videl	J	:if»X<°
^Lar-a, akoravno ga je iskal v svrho, da bi
pr:=el z lepa do svojega denarja, je včeraj
rjavil to stvar redarstvenoj oblasti. Ni pa
vedel povedati, kje da je najti Starca ; pove- j
80X8« -40X8«» „ 90X90 „ 45XfO „ 10X10 .
nxn
„ 75—82 _ 56—60 „ 60— K 52—54 —2S
r	rr
„	66—70
,	35
„	82—8«
„	41 —43
n ! K 28—30 mn
GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE 6LASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Pastiglie Prendini.
Nad 40 leten rspeh.
Izdeluje P. Prendini, iekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „P&stiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
\t je le, da je isti, tedaj ko mu je on po- Bukove dile (testoni) ->»)mui »<io- 13—it K 44—4G°/0
,j;i _:u w tn	i m,, arw - Biiiici (lafoiEte) Mrv. 9l0' -;a—10 _ 18—18.r>oo/„
sodil onih J«M. k — to je leta 18.»4. — sta-,	• ^	k	13.50*/0
ii val v hiši št. 4. v ulici sv. Antona.
^ndrej Wouk.
1'oltramiči (tileri) .... 3;3. 3/4. */4, od K 26—30 Aatomatlčni ..ultet in tatOTl. Te dni £ELb27x» i«8-m i.' SO cdprli v hiši st. 18 v uiici Sv. Ivana	Odkar smo zadnjič- poročali, se eene niso spre-
neE automatičen butf'jt, kier se za '20 stotink me"'le-
. .	.	i t ovprašanja vedno malo. kupčija neznatna. Zaloge
aatt mat.čno dobi pivo vino žganje, aava .td. j doro preskrbljene
Baii ct je sedaj vsak dan nat ačen ljudstva, s,	_——.—-
Kakor je znano, tatovi	radi vmešavajo.	y jj^j JfJjjjjJjiuj
p^.vstid, kjer je gnjeva, kajti tam najlaglje
.zvršujejo svojo zločinsko obrt.	uilici Madonnina št. 15 a Trsta
Včerai. na Dr: mer ie bila v buft'etu ne- '	1	- 1	1 ■ • •	1
J' " J .	se imnajii 11a 1 z bero okvirja 111 zrcala
Ketau Petru Indrit;o, ki stanuje v ulici Media	1 ,	v .
'	J	po konkureiH*ni ceni
4t ukradeoa suknja. Ko se je Indrigo ozrl je videl za seboj nekega delavski oblečenega človeka in je takoj mislil, da mu je ta ukradel suknjo ter ga tudi v tem smislu nago t ori 1. Oni pa, čute se nedolžnega, mu je odgovoril ogorčenjem. Pričela sta se pr ekat , na kar je pr šel redar ter odvedel oba na policijo. Tu je oni, o katerem je Iodrig) mislil, da mu je ukradel suknjo, povedal da je Petžr Ceresato iz Vidma v Italiji tu- da sta-a« « v ulici Giacinto Gallina št. 5 in je tudi "iokaral, da on ni ukradel suknje. Policijski uradnik je obsodil oba in sicer Petra Indrigo v ir ob3 ene krone, a Petra Ceresato v gh.bo treh kron.
Drugi, ki je bil okraden v butVetu, je Anton Demartioi, iz ulice Sv. Cecilije št. 18. L>etcartiniju je bila ukradena srebrna ura se ■»rebrno verižico v skupnej vrednosti 3<"> kron. Prijavil je tatvino redaretvenej oblasti. Neziroda na delu. Včeraj predpoludne je l^-letoi dninar Al°j«>j Frolichf ki dela v
RiBDione A (Matica Si Sicnrta t Trsln
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica 11 resen; društva dne 31. decectir 1892.:
Glavnica društva..... gld.	4.000.000*—
Premij na reserva zavarovanja na
življenje....... „	13,32<i.34t>- 9
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju........ ^	l,«a2.248-22
Premijna rezervsi zavarovanja blaga
pri prevažanju . . . . , n	49.4«i5*07
Rezerva na razpolaganje . . _	500.000*— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov. bilanca (A) .	„
Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov. bilanca ^lij „	243.331'S Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „	500.000*— Občna reserva dobičkov . . „	I,l87.1ti4*d6 Urad ravnateljstva : Via ValdtriTO ftt. a, (v lastni hiši.j
prinoscu
proii i dnevni odpovedi 21 ^ °l„
FILI JALKA
c. kr. privat.
AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu
Bprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze :> na naslovljena izplačilna
pisma
protu dnevni odpovedi 2V0,
> 8 » * 2V /»
» 30 > > 3®/o !> » 30 » > 3° o • r z atih napoljotilh na izplačilna pisma proti 30 ilnevni odpovedi 2°„ . 3 mes.	„ 21/4»,0
. « ^ - a1/.0/•
Na blagajniške nak:ize in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. febrnvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpavedi.
Haiicoiriro v kronali
z "J1takoj v kolikor na razpolago
Krone iu /.lati na po I j oni na tekoči račun
po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po roka odpovedi.
1 zdaj a n a k a zn i ee za l>unaj, Bu ^impeSto. P.rno, Karlove vari, Reko, Lvov, Pragu, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, A rad, Uelice, Galdonz. Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomue, Saaz, Solnograd, prosto stroškov.
Se bavi s kupovanjem in prodaju
deviz, drobiža iu vrednostij. .Sprejema iztirjevanje taljandov. dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih izti rje vanj.
I)a j a predujme
na \\*arrante iu vrednosti jk> jako zmernih pogojiii.
Krediti na karikaeijske listine
se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenali.
Kreditna pisma
-e izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat iu srebrni denar iu bančni listki. P->goje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice .Banca d' Italia- v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu, . . ____
Hrnška nMaria uri Sv. Jakobu.
ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomo
naznanja cenjenemu občinstvu, da je preskrbela r;iz-ven pri Sv. Jakobu tudi za mesto
dostavljenje mleka na dom.
Priporoča se vsled tega tudi cenj. mes tj an o m balygohotno podporo. Postrežaq točna.
Mleko vedno sveže.
Ostanke združenih tovarn konjskih plaščev sem pooblaščen prodajati jaz za polovico cene. Ponujam tedaj debele in trpeZne
zimske konjske plašče
izvrstne kakovosti, tople, volnene in mehke z barvanim robom, ki se jih more rabiti tudi kot odejo ter so po jako nizki ceni. Sivi volneni zimski konjski plašči vrsta A £3oXl7° K 4.—; vrstil B. kakovosti K 5.— ; vrsta € double, volneni plašči za £osPosko 15oX200 najtin. kakovosti K 7.50 komad. Naslov : M. Randbakin. Dunaj IX., Berggasse 3, Pri tleh.
Najboljši in najpopolnejši
gtasovirji (pianisti)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tudi na deželo) liepo-sedno tovanarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9.
Svetovna razstava v Parizu 1903. naj vi i je odlikovanje Avstro-Ogerskc za glasovi rje.
Cenike na zahtevo franko.
N'lic-lafaiea slovenska zaloga in tovarna lldJOldl DJOd pohištva Andreja Jug v Trsti., ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-ltiranega poishtva.
Hotel, restavraciji]
m —
kavarno
oddaja v najem
losojilnica in
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom).
v svoji hiši (Jtar. dom}
(Piazza Caserma št. 2)
z dnem 24. avgusta 1904.
Ponudbe se sprejemajo do 15. febru-varja t. I.
Eveiituvelno se o<ld;yo hotel, restavracija in kavarna tu<li posebe.
Prijave se sprejemajo v poso-jilnični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, I. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila.
Zaloga belgijske platenine, namiznih predmetov ter bombaževine
PETER KLANSICH TRST
Fiazza. Nuova (G-adola) št. 1.
Čipke • Pletenine - Nopvice • Spodnja oblačila • Tapeli • Pokrivala.	w Posebnost: oprava za neveste.
XXXX XXXX
XXX
xxxx xxxx xm>x
xxxx
TRST — ul Paduina 19.
TRST
AVIANO & SCHEGA
tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno.
lir od ne cene.
TRST — ul. P&duina
TRST.
Anton Skerl
mehanik
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Speci j elite ta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja se proda
eiajo vpredmeti tudi na mesečne obroke.
Posojila.
ne manjše od 10.000 kron
na hiše, zemljišče, dedšeine
KAROL OFNER
Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).
Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
Pavel Oasti
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga jK)hištva, popolnih sob.
Dunaj—Trat.
Železno pohištvo, zrcala iz Belgije. — Podobe v izboru in tapetar j 1. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah.
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
V Opal ul. Torrente.)
Zik ^a izgotovljenih oblek za gospode, dečke in Ctroke. Veliki izbor snovij ia obleke, ki se po mer ugotovijo v lastni kroja^nici.
Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako aizkik cenah.
PODRUŽNICA;
, ALLA CITTA DI L ON DR A"
ul. f*Ostf imore št. 5. (vogal nI. Torre bianca)
JAKOB BAMBIC M
- trgovec z jedilnim blagom - cn Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeuo blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni.
Svoji k svojim
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kani pa kani ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
===== Borzni trg št. 1, II. nadstropje =
(nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke.	_
IC Konkurenčne cene
Martin Krže - Trst
Trn S. Giovaimi st. 1.
Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, emajla, kositarja, ali cinka, radalje posamenter je, kletke itd.
Za gostilničarje pipe, krogle, zemljeno in stekleno posodo za vino.
Razpošilja na deželo. "VV
Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad, fodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mcogo drugih v t j etroko spadajoči h predmetov.
Postrežba na dom.	Cene zmerne.
wr Zaloga
izvozno-marčne (E*port-Marzen) in vležane (Lager)
v sodček i h in v boteljkah, kakor tudi
= Kvasa —
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga jMattonijeve IJiesshiibler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
Alojzij Si®
TRST - Ul. Farneto 8. ■ TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-teatenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon.^
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo.
, - V*"; *	. : •••i"	>
ear
i^C
cc
>P=ZJ ^

cd
cC
r-' r.
£ -C
bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s preuapolnenjem želodca, vživannje j pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor 11. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavijanje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskusno, do zdravilo je
Hubert TJllrich-ovo zeliščno vmo.
OTo zeliSčno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zeliSč in dobrim vinom, A - jači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v 0	krvnih ceveh in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	U
> pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne sinenn. _H'daj pozabiti, dati prednost porabi tejra vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina
7aniranip rlm/pškp nntrphp in nje nePriietne i,OHiediVe kaHor: stiskan3e' ščipanje,
Lapll ailJC UIUVCOIVC/ |JUU CUu bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se s?? zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zisteinu povzdigo iu odstranja i/. želod<\i in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem poniankanju volje do jedi, pod nervoznem zbeganjem iu otožnostjo kakor tndi
pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje rloveku
ki
>
~ ~ zl
V n* —
t -Ž :§ :=
o —"


CZ
voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodhuja močno menjavo snovi, povapešuje in izb<»lj-iije t varjenje krvi, olajšuje razdražena čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v stekleni« ah po K :i iu 4.— v lekarnah v Trstu, skednju Miljah. Kopru, t-ežani. Tržiču, Konkah. Faimičf-lu, Ogleju. Gradežtu Izoli. Piranu. Pazinu. Buzetu, Postojai Vipavi Ajdovščini, Gorici. Gradišču ob Soči, Korminu, Romansu. t aniplungu. Cervinjanu, L"maju, Bu ah, \ ižinadi Monioni, Lovranu, Opatiji, Voloskem, Keki. Bukaru, Sušaku, ('abarju. Ribnici, Vrhniki, Idrio. Kanalu. ('»didu, Vidmu. Mor eijanu, Palmanovi. L:'tiaani, Portogrnaro, Vodnjanu. Pulju. Labinju, » rean, Cernombljn, 3Ietliki. Novemestu, Trebnjem, i.Itiji. Ljubljani, Kamniku. Škotjiloki. Kranju, Tolminu. Tarcentu, Štanjelu. Codroipo. št. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone. Motta di Livenza, Treviso, Lošinju. Arbe, Novi, t 'irkvenu-a. Ogulin. Vrbovsko, Karlovac, Jaška. Samoi or. Brež.ee, Kr^ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec, < elje. Phberk. Radovljica. Tržič, Tiviž. Rigolato. Pieve di Cadore. Serarolo. Longarone. Belluno. Oouegliano. Pad«»v>. (hioggia. llovigo, Pago. Zadar; itd. kakor tudi v leiarnah v^eh drugih večjih ali manjši i krajt-v Utre. l'iil-macije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah.
Tudi pošiljajo lekarne 9 Trstu ."> aii več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pr e d p o nar ej a nj e m
Zahteva naj se izrecno
W0T~ Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu. !! Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskompti^je
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - ■ ■ —	kupone. --:
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl --Izgubi	- —
VV'uluje in divtnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. ItmJkompt in ln.ha.mso menic.	ggT Bom« naročilu.
Podružnica v Spljetu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlogo do -	dne vzdiga. =---=
Promet ■ deki in nakaznicami.
BSaSBOCrESv'