PoStnlna plačana v pttortaL Leto XUIM štev. 155 Ljubljana, sreda 6. julija I932 Cena 2 Din cpravništvo; Ljubljana. Kuafljeva ulica 5. — Teletom St 3122. 3123, 3124. 3125. 3126l lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 1 - TeL 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 842. P rasa dislo 78.180. VV^en it 105 241 Naročnina /-naša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. —^ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 in 3126u Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoS 2552). Celje. Kocenova o! 8 Tel št 100. Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Tretji veliki dan v Pragi I PRED ZAKLJUČKOM Sokolske slavnosti v Pragi dosegle včeraj svoi višek Danes povorka sokolskih armad in nastop vojaštva Praga, 5. julija. Tyršev sen se je uresničil. Njegova ideja je* v rokah njegovih najboljših naslednikov doživela zmago, kakršne še ni dosegla nobena organizacija. Sokolski zlet 1. iy32 je največja in najpomembnejša narodna svečanost od 28. oktobra 1918 daije. Današnji dan je prekosil vse, kar se je doslej dogodiio na Strahovskem stadionu. Kakor ogromna reka so se ves dopoldne prelivale po mestnih ulicah nove in nove množice sokolskih gostov. Ker sta v Pragi dva praznika, je zunanje lice mesta še bolj svečano. Tramvajski promet se konča okoli 3. zjutraj in se zopet prične ob 4. Razen te-ga drvijo po ulicah nepregledne množice avtomobilov in drugih vozil. Od jutra do večera prihajajo in odhajajo ljudje in v večernih urah korakajo po cestah večje in manjše skupine Sokolov, prepevajoče svoje narodne pesmi. Praga je te dni samo sokol sk a in je na lastnih tleh doživela zmago velike Tvrševe ideje. Te svečanosti so nam v dokaz, da bo novi rod boljši, kakor t>mo mi starejši. . , Ob 10. dopoldne se je vršila v veliki dvorani Lucerne druga slavnostna matineja na čast inozemskih udeležencev na sokol-skem zletu. Sodelovala je Češka filharmonija. pevsko združenje moravskih učiteljev, članka Narodnega divadla Zdenka ž'kova, bivša primadona ljubljanske opere ter Jan Kubelik. Popoldanska javna telovadba Zletišče je bilo danes kmalu popoldne zopet cilj stotisočev. Promet je bil še večji kakor v nedeljo in zdi se, da je bil danes obisk rekorden. Tribune in stojišča, tako-rekoč vsaka ped na stadionu, so bik zasedena višino in širino, tako da tudi jabolko ne bi moglo pasti na tla. Na glavni tribuni so se kmalu po 14. začeli zbirati predstavil ki vlade, narodnega zastopstva, vojske, d:plomatskega zbora, med njimi ministrski predsednik U dr žal kot zastopnik predsednika republike, notranji minister in pivi podstarosta CGS ir. Slavik. oba v sokol-skem kroju. Kmalu nato so prišli prirontOT dr. Raxa, staroste ČOS. jugoslovenskega, poljskega in ruskega Sokola, poljedelski minister Bradač, trgovinski minister Matou-šek. češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masarvk, predsednika senata in parlamenta Soukup' in Malvpeter, načelnik generalnega štaba Sirovv. podpredsednik senata Klofač -n drugi, ' kmalu po otvoritvi tudi zunanji minister dr. Beneš s soprogo. Razen tega so bili navzoči zastopniki diplomat-skeaa 'zbora, številni zastopniki oblas^ev, nov;narji višji častniki češkoslovaške, jugoslovenske in rumunske vojske. Stadion je imel danes v posetih nad 200.000 ljudi. Ker je bilo krasno sončno vreme, je bil pogled nanj še lepši in veiičastnejši kot v nedeljo. kakor prvega dne so bile tudi danes tako- v začetku programa proste vaje članov. Točno ob 14.30 so vkorakali ob zvokih koračnice člani. Brezhiben nastop je bil Uveden v rekordno kratkem času. Izvedba vaj ie dosegla danes vrhunec. Samozavestno so odstopih z zavestjo, da so storili svoio dolžnost. Občinstvo, ki je tudi danes do •adnie^a kotička napolnilo prostrani stadion. je nagradilo telovadce z nepopisn.m aplavzom, zavedajoč se. da je bil to zadnji nastop članov na tem zletu. Sledil je nastop ruskih Sokolic V stadion je prikorakalo (A ruskih Sokolic, ki so lepo izvedle v dvojnem raz s topu va.e x rumeinmi robci. Vaje je sestavil br. T->d za prvi zlet ruskega Sokola, ki bi se imel vršiti 1. 1914 v Petrogradu. Ruske Socolice 60 izvedle s tem svoj prvi samostojni nastop ter so svojo nalogo odlično izvršile. Ob viharnetn aplavzu občinstva so se nato pojavili na stadijonu ruski Sokoli, noseč v rokah kopja z rusko trobojnico. Nastopilo je 134 Sokolov, najprej v trostopih, potem pa so v dvojnem razstopu izvedli več posrečeno sestavljenih vaj. Ob odhodu s teio-vadišča so zapel: veselo rusko narodno koračnico. Nato so se pojavile na telovadišču članice. katerih komplicirani in težavni nastop je danes uspel na vsej črti. Prva dva dni so bile še malenkostne hibe, ki pa so danes popolnoma izginile, tako da se je nudila občinstvu nepopisno lepa slika in 60 članice svoje proste vaje izvedle še bolje, kaKor prva dva dni ter žele za to tudi zaslužen aplavz. Nastopile so v naihuiši vročini ob silni pripeki sonca. Sledil je nastop češkoslovaških Sokolov iz Amerike Z ameriško zastavo na čelu so prikorakali na telovadišče v kareju devetkrat devet članov in članic, dočim je godba zaigrala ameriško himno. Nastopili so z lepo izvi-denimi vajami in bili med nastopom. zlasri pa ob odhodu s telovadišča navdušeno p-> zdravljeni. Ob nepopisnih ovacijah se je pojavilo nato na telovadišču 5000 starih Sokolov med njimi sivolasi možje, ki pa so z m!a-deniško oilostjo ponovili svoj včerajšnji nastop. Nato 60 nastopile članice s svojo najlepšo vajo. ki je vzbudila salve navdušenia. Izvajale so vaje s kiji. Pogled na tisoče v "soncu se lesketajočih kiiev. skladne zgibe ^n eksaktno izvajanje težkih vaj je bil narav-nos* očarljiv. Formacija se ie ob vsaki novi fazi frapantno menjala Odhod članic je bil odlično izveden in naravnost triumfalen. Kot zakliučna točka je sledila pednv* reori-za »Tyrševega sna«. Zvečer ob 21. je priredil sindikat češkoslovaških novinarjev na čast inozemstlm tovarišem, ki so prispeli aa zlet, v vsi^si dvorani Lucerne slavnostni koncert s (sodelovanjem pevskega društva češkoslovaških učiteljev. Tekme Včeraj ob 21. so se nadaljevale podijske tekme v Lucernu. Sodelovalo je 20 skupin z raznimi ritmičnimi telovadnimi kompazi-jarni. Zmagala je Moravska Ostrava (G;m-nastično šestko) pred Brnom, ki je izvajala proste vaje Dvorana je bila nabito polna Danes so bile končane tekme na zletišču desetoboj na Parandovu. v Tvrševem domu p'avanje in skoki v vodo, na telovadišču Sokola VI. tenis, v Invalidskem domu pa jahanje. Davi ob 6 so se pričele tekme Članov nižjega oddelka Sodelovalo ie v 2~Q vrstah 1000 telovadcev, nadalje tekme Slonic srednjega oddelka ob udeležbi 200 nic ter dve nižji vrsti žurie Kranj in župe Sarajevo. Organizacija tekem in disciplina tekmovalcev je bila do podrobnosti vzorna, kar je omogočilo kljub malemu tekmovalnemu prostoru in ogromnemu številu teiovad cev in telovadk redno izvedbo tekem in pravočasen zaključek. Člani so tekmovali danes v šestoboiu. prostih va5ah, skokih v daljavo in višino, v metanju diska in kooia ter v teku na /00 in 1500 metrov, na Vltavi pa so se vrš"le veslaške in kanoi6tione tekme članov m članic. Razen tega se je vršilo posebno tekmovanje v 18 disciplinah, pri katerih . julija, ss. Od rezultata današnjih razgovorov je odvisen uspeh iausann-ske konference. Macdonald se trudi, da bi našel kompromisno formulo med načrtom odbora j>etorice in nemškimi predlogi. Izvedenci vseh delegacij pridno sodelujejo pri tem delu. tako da upa angleški ministrski prpdsednik še nocoj doseči načelsn sporazum. V tem primeru bi imel v večernih urah razgovor s francosko in nemško deleaacijo. na katerem bi se takoi določile glavne točke dogovora. Oficiielno besedilo pogodbe bi se moelo nato jutri odobriti, tako da bi se zaključna konferenca vršila v četrtek ali nal-kasneje v- petek. Ker se od Nemčije ne sa- odvisnosti reparacij in medzavezniških dol gov — države upnice bodo enostavno izročile nemški delegacni noto, v kateri ji bodo svoročile, da jiodrejajo ratifikacijo v Lausanni parafiranih dogovorov sklepu sličnesa dogovora z Ameriko — in ker se z druge strani zdi mogoča prilagoditev sistema mobilizacije pavšalne vsote z nemško ponudbo določenih anuitet, obstoji samo še eno pereče vprašanje, in sicer višine vsote. O tem vprašanju so razpravljali jx>poldne. Na prošnjo predsednika konference Mac-donalda je belgijski delegat Francqui izdelal posredovalen predlog med francosko in nemško tezo o končnih plačilih Nemčije. V tem predlogu se skuša računsko zbližati od Nemčije ponudeno dajatev francoski zahtevi. Ta predlog je bil ob 16. pri razgovoru z Macdo-naldom predložen nemški delegaciji. Macdonald je jx> razgovoru z nemškimi delegati r>onovno sprejel francoskega ministrskega predsednika Herriota in francoske finančne strokovnjake. Po Franguijevem predlogu hi Nemčija morala plačati eno milijardo \ po-tovinj v desetih letnih plačilih in nadaljnjih 1.6 miliiarde zlatih mark po sistemu zadolž-nic. kakor je to določal predlog upniko;. oboje pa šele po preteku treh let. Zadolžnire hi se izdale po tečaju 90 odstotkov, mogoče tudi no nižii obrestni meri kakor 5 odstot-ko. Ta ureditev bi nadomestila člen 8. versailleske pogodbe in Youngov načrt z vsemi določbami o jamstvu. PojKildne je Macdonald dal nalog, naj se pripravi konferenčna dvorana v hotelu Beaurivage. kjer ie bila lausannska konferenca otvoriena 16. junija, za zaključno sejo. Miza v obliki podkve je bila pokrita z zelenim platnom. Vse priprave za brezžični prenos govorov so že gotove. Macdonald računa z zelo hitrim koncem konference. Izid negotov Lausanne. 5 julija s. Današnji popoldanski razgovor med Macdonaldom in nemškim kancelariem ter zupaniim ministrom je trajal od 15.30 do 1645. Po tej konferenci so nemški delegatie na vprašanje ugotovili, da konec konference še ni znan, ker še ni naipredka v pogajanjih. Nova kriza Lausanne. 5. julija, g. Neizogibna kriza, do katere pride obiraino nred koncem vsake mednarodne konference, je izbruhnila noroj Ko je Macdonald sporočil Herriotn nov« nemške predloge, je ta izjavil, da je pripravljen zopet proučiti vprašanje vsote, ker je ratifikacija in uveljavi jen je lausannskih dogovorov podrejena uspehu nameravanih pogajanj z Ameriko. Obenem pa je poudarjal, da bo glede političnih kompenzacij nepopustljiv in da se ne bo spuščal v diskuzijo, ki bi na katerikoli način ogrožala obstoj pogodb, lz^ javil je. da je namen lausannske konference samo. da reši docela finančne probleme, ne pa načeti politične probleme. Položaj ie nocoj zelo napet V primeru prekinitve bi Macdonald predlagal novo proceduro, po katen bi se določitev celokupne vsote odgodila. To bi seveda jx>menilo tudi odgoditev pclitičnili problemov. Od francoske strani se jx)udarja» da bi v primeru neuspeha obdržal Youngov načrt svojo pravno veljavnost. Danes se je dosegel med francosko in angleško Mrokov-njaško delegacijo sporazum glede solidarnega stališča pri razpravi o vprašanju dolgov s Ameriko- Nezadovoljstvo malih držav Lausanne, 5. julija, s. Med malimi državami, ki so zastopane na lausanuski konferenci vlada precejšnije nezadovoljstvo, ker doslej niso imele prilike aktivno sodelovati pri delu konference. Zastopnike malih držav je posebno zadelo dejstvo, ker jih predsednik konference ni dovoli informiral o podrobnostih dogovora, ki naj se sklene, in ker se jim je reklo, da bodo imeli le 24 ur časa proučiti sklenjeni dogovor. Na iziavo zastopnikov malih držav, da bodo eventuelno odklonili podpis lau-sannskega dogovora, je Macdonald takoj sklical novo sejo teh držav, in sicer skupno z glavnimi državami. Zdi se, da mu je uspelo pomiriti zastopnike malih držav. Pričetek razprav o vzhodnih reparacijah Sestanek delegatov malih držav pod predsedstvom M a cd on a Ida -Zadeve Grčije, Rumunije in Jugoslavije proglašene kot nujne lausanne, 5. julija, d. Včeraj so se sestali pod predsedstvom Macdonalda voditelji delegacij držav, ki so zainteresirane pri vzhodnih reparacijah, in sicer poljski delegat Zaleski. romunski delegat Ti-tulescu. grški delegat Mihalakopulos, ju-goslovenski delegat Konstantin Fotič, češkoslovaški delegat Osuski in portugalski de^gat. Navzoči niso bili madžarski in bolgarski delegati. Na sestanku so ugotovili, da so izmed vprašanj, ki so jih te države načele, najbolj nujne zadeve Grčije, Rumunije in Jugoslavije in da se imajo zato obravnavati pred vsemi drugimi. Sporazumeli so se, da se danes konstituira poseben odbor za vzhodne reparacije, ki naj najkasneje do konca leta najde končnoveljavno rešitev vseh vprašani. Na sestanku so zastopniki posameznih delegacij označili svoje stališče. Zanimiva so bila izvajanja češkoslovaškega delegata Osuskega. ki je poudar-jaL da češkoslovaška Ha da glede na to, ker je bilo vprašanje češkoslovaške osvobodilne takse odločeno v Haagu in je Češkoslovaška podpisala fouutfov načrt, ne more podpisati nobene splošne reparacijske pogodbe, ki bi izm-reminjala splošne haaške dogovore, če se ne ziniža obenem tudi češkoslovaška osvobodilna taksa v razmerju z eventuelno redukcijo nemških reparacij. O'dbor bo zasedal do konca sedanjega; zasedanja lausannske konference in bo svoje delo po vsej priliki nadaljeval v Parizu. Lausanne. 5. julija, č. Odbor za vzhodne reparacije se je danes sestal pod vodstvom belgijskega zunanjega ministra Hv-mansa. V odboru so zastopmiki Francije, Belgije, Anglije, Italije, Japonske, Jugoslavije (Konstantin Fotič), Češkoslovaške (Osuskv), Rumunije (Titulescu) Madžarske (Walko), Bolgarije (Mušanov). Prva =eja odbora je bila le informativnega značaja. Zastoraniki vzhodnih evropskih držav so sprožili vprašanje o ureditvi vzhod-no-reparacijskega problema v zvezi z vzpostavitvijo boljših odnošajev \ srednji in vzhodni Evropi. Obenem pričakujejo, ua bo odbor rešil tudi nekatera važnejša vprašan ia, predvsem o ureditvi prometa in oddaje presežkov žita podunavskih držav. To vprašanje bo bržkone sproženo n* širši konferenci. Mariborski komunisti pred sodiščem Beograd. 5. julija. A A. Danes dopoldne se je začela v državnem sodišču za zaščito države razprava proti Slavku Neumannu iz Maribora. Šarloti Friedfeld iz Maribora. Adeli Pride iz Kapošvara in Mili Štefancvič iz Užifke Požege. ki so obtoženi, da so podpirali nelegalno komunistično organizacijo, odno-sno da so vedeli, pa niso prijavili oblastvom. da je poročnik Miroslav Miloikovič v Mariboru organiziral tako organizaciio. Pogaiania o žitnih -preferencah Lausanne, 5. julija, d. Preišnji teden sestavljeni trgovinsko-politični odbor za razpravo o porabi žitnih presežkov vzhodni držav, včerai še ni mogel pričeti svojega dela. ker je večina ekspertov zaradi internih delegacijskih posvetovanj o repa-racijstkem vprašanju zelo zaposlena. Domneva io. da se bo ta odbor sestal še pred zaključkom reparacijske konference, ker je njegova naloga velikega pomena. V Lausanni se je pokazalo, da sc vzhodne države iin nekatere velesile, med njimi Nemčija in Francija, pripravljene razpravljati v smic1u svoiečasne de^iršp ivstrii^Veoa zveznega kancelarja dr. Burescha o žitnih preferencah, da bi se na 1- način dosegli do? >vori. slični onim. ki iih je svoječas-no sklenila Nemčija z Rumunijo in Madžarsko. ki se pa i>otem niso uveljavili. Evropska petletka Pariz, 5. julija, d. Včeraj se je pričelo v francoskem zunanjem ministrstvu pod predsedstvom francoskega r>oslanca Bore-la in senatorja Le Troquerja zborovanje mednarodne zveze za evropsko sodelovanje. V središču razprav je bilo sporočilo francoskega nacijonalnega ekonoma De-laisija o evropskem petletnem načrtu, po katerem se predlaga za pobijanje brezposelnosti izvedba velikih javnih del v Evropi za 70 milijard frankov. Na ta način naj bi se vzpostavil živahnejši gospodarski in trgovinski promet med zahodnoevropskimi industrijskimi državami ter agrarnimi državami vzhodne in južno-vzhodne Evrope. Žitni monopol na Bolgarskem Sofija, 5. julija. AA. Po sklepu ministrskega sveta mora direkcija za nakup in izvoz žita kupovati žito letošnjega pridelka po 2.60 leva za en kg. Ta cena ne odgovarja zahtevam poljedelcev, ki vztrajajo na tem. da bodi najnižja cena za en kg Žita 2.80 elva. Pred odhodom bolgarske delegacije v Lausanne je bila zato v stanovanju predsednika bolgarske vlade Muša-nova seja ministrskega sveta, na kateri so sklenili kompromis in določili ceno za nakup žita 2.70 leva za 1 ^ Revija Sokolstva v Pragi Največji stadion v Evropi — Remek-delo, na katero so Čehi lahko ponosni - Očarljiv pogled na vrvenje na zletišču Praga, 3. julija. Da vi ob 5.30 so bdi s skušnjami za popoldanski prvi javni nastop otvorjeni štirje glavrr zletni dnevi na IX. vseslovanss sokolskem zletu. Snočnji naliv, ki je 6 rko-r raj nezmanjšano silo divjal pozno v noč, je dajal prav malo upanja, da bo danes zjutraj zbudilo sokolsko armado sonce. Ljudje, ki so v glavnem pritisnili v mesto včeraj popoldne, 60 se pozno v noč skrivali pred besnenjem mokrega elementa v raznih vežah, prehodih, stebriščih itd. Vsak krit prostorček je bil zaseden in skoraj kruto se je zdelo, da je Jupiter Pluvius postal ta izdaten blagoslov kar za pričetek in naj-brži marsikomu pokvaril mnogo onega veselja. ki ga je moralo navdati, ko je 6topil V3 ozaljšana praška tla. Zle slutnje včerajšnjih pesimistov g1ede vremena se vendar niso uresničile v celoti. Ceste so se zopet osušile, in ozračje, ki je bilo do snoči nasičmo z nevzdržno sopari-co, se je prijetno ohladilo. Sokolski stadion Medtem je stadion oživel. Človek, ki ni vajen ogromnih športnih ali telovadnih aren, se ob pogledu na to ogromno zgradbo ne more dovolj načuditi graudiozni zamisli žal že pokojnega graditelja. Vse terenske prilike kakor tudi zidane ostanke starodavnega trdnjavskega zidu je strnil ta duhoviti mojster skupno z ogromnimi lesen.mi stopnjišei s tadiona v ogromno celoto, ki se lahko v vsakem oziru meri z vsemi stadioni teh dimenzij, čeprav so po možnosti zgrajeni na tleh, ki že sama omogoouje am-fiteatralično razvrstitev prostorov za gie-■.- dalce. Zletišče ;ma končno tudi veliko prednost, da leži tako rekoč sredi mesta, ker je od vseh strani dosegljivo brez posebne umetnosti ali predolge zamude — kolikor se more v mestih kot je Praga govoriti o bližnjih in bolj oddaljenih točkah. Za neposreden dovoz služi več na novo zgrajenih avtomobilskih cest; za pešce je seveda možnosti mnogo. Med najbolj pripravnimi je pot izpred Tyrševega doma po žični železnici na Petčin in mimo vojaške radio-po-6taje čez ogromna lesena stopnjišča na severovzhodu v areno. Desno od tega vhoda sta pod trdnjavskim zidom dve ogromni - pivovarniški restavraciji za najmanj 5000 oseb. na levo pa je prostor za parkiranje avtomobilov. Sredi med obema vodi širok dohod na veliko do 50 m široko cesto, ki vodi zadaj za vsemi štirimi tribunami okoi: in okoli pravega stadiona. Na zunanji strani te ceste so zopet vse naokoli nizke pritlične zgradbe, kjer co deloma nameščeni zletni uradi, najrazličnejše trgovine, okrepčevalnice, pivnice, postojanke za prvo pomoč itd. Prav slične postaje, seveda v ne koliko manjši i/meri, so tudi pod tribunami, okoli katerih vodi z zadnje strani udoben hodnik, po katerem lahko gledalec pride do vseh okrepčevalnic, ne da bi mu bilo ■- treba zapuščati tribuno. Največja in tudi arhitektonsko dovršena je zapadna tribuna, katere srednji del je zidan: V ospredju tega zidanega dela je častna tribuna za prezidenta republike in oficielne geste tujih dr--živ, v nižjih prostorih pa so razni uradi za novinarstvo, varnostno, telefonsko, zdravstveno siužbo itd. Vse štiri tribune krasijo vse na okoli zastave sodelujočih in zastopanih držav. Vsa velikanska naprava, k' je zgrajena na ploskvi 127 ha in bi imelo na njej prostora 12 in pol Vaclavskih namesti, j:na 5s izven svojih zagrajenih meja razi.e prostore, ki služijo ureditvi prometa, tako prostore za mestne avtobuse, privatne avtomobile. avtoizvoščke itd. Skratka, praški stadion za IX. vseslovan-ski sokolski zlet je remek-delo, na katerega je lahko Praga in ž njo vsa republika ponosna! To je naprava, ki jo naši neumorni in veliki bratje Čehi lahko pokažejo vsem onim zavistnim očem, ki tako rade sprejemajo vsak nov napredek slovanskega življa « skepso in omalovaževanjem. Prvi glavni dan Praga, 3. julija. Po skoraj enomesečnih predzletnih pripravah in nad vse uspelih velikih nastopih šolske dece. srednješolskega dijaštva in sokolskega naraščaja je prišla torej danes ona nedelja, ki je bila po programu določena kot I. giavni dan grandijoznega zaključka nepozabne revije vsega slovanskega Sokolstva, 9. vseslovanskega zleta. Kakor je v soboto naval vedno novih in novih množic sokolskih borcev in prijateljev stopnjeval življenje in razpoloženje na ulicah in po lokalih, tako je večerni naliv z burjo in bliski učinkoval ravno obratno. Zato ni čudno, če so bili obrazi, ki so se ■ sprva po vežah in kritih prehodih &e od vsega srca smejal; in si niso niti od daleč dali pregnati dobre volje, postajali bolj ipozno v noč — ko je še vedno neusmiljeno lilo — čemerni, godrnjavi in sem in tja kar malodušni. Za dežjem mora sonce priti! Za današnjo nedeljo velja ta pregovor samo pogojno, 'ker je pač trajalo skoraj do večera, preden ae to ubogo sonce poslalo svoje zadnje žarke na sokolski amfiteater na Petflnu. Toda zasiialo je in bili smo ga morda bolj veseli kot sicer! ki so si hoteli prihranita prerivanje v gneči z avtomobilsko vožnjo. Vse pač ai za vse! 200.000 oseb pozdravlja Masaryka Sreča nam je bila kljub vsemu toliko naklonjena, da smo stopili na določeno tribuno prav v trenutku, ko se je v svoji loži pokazal sivolasi vedno se smehljajoči predsednik republike T. G. Masaryk. Iz sto-tisočev grl je zaorilo >Nazdar«, Iz megatona pa so zadoneli prvi akordi čsl. državne himne. Kot en mož se je dvignilo skoraj 200.000 oseb; na človeka, ki še ni videl taksne množice, napravi taka slika nepopisen vtis To je množica, ki staja naenkrat, ko sliši državno himno, to je množica, ki vzklikne naenkrat, da pozdravlja brata Sokola ali sestro Sokolico, to ie množica, ki jo druži ena "misel, sokolska, mogočna kot morda še nikoli. Pero ne najde prav.ih besed, da bi naslikalo prizor, ki ga nu-di amfiteater z dve-stotisoč glavami. Ogromni stadion je bil danes kot živa preproga naj.pestrejših ba.rv kakor je ne more napraviti nobena človeška roka. In ta nepozabni pogled na oblak robcev, kadar prihaja ali odhaja z vežba-lišča nova sodelujoča skupina! In ta odmev, ki se šele po nekaj sekundah vrača tam doli z obeh izhodov, kjer prirejajo gledalci odhajajočim oddelkom posebne ova-cije! Če nikjer in nikoli, v morju takšne množice se šele človek prav Ln pošteno zaveda, da je res droben prah in neznatna smet, o kateri ni čudno, če se tu in tam izgubi brez vidnejših sledov. Prizori na telovadišču še vse drugačna kot s publiko je magična sila, ki prihaja na gledalca s telovadišča, kadar je zasedeno. Najprej prihajajo te vrste moških kot ogromai zidovi živih teles, ki se nato polagoma cepijo v manjše in manjše, dokler ni vsa ploskev polna. Ali pa se vijejo izpod glavnega vhoda d.I.vni rdečebeli pasovi postavnih deklet, ki se potem razcepijo v vedno manjše trakove, dokler nima vsaka svojega mesta. Ln kako prevzame človeka šele tedaj, ko vidi, da vse to morje teles zavalovi naenkrat, zdaj kot žito na polju, ki mu veter boža težko klasje, zdaj kot hrast v gozdu, ki mu vihar lomi težke veje. »Ln te slike se menjajo kot v kaleidoskopu z vsako vajo; koliko ču.vstev, koliko našega življenja se da simbolizirati s sokolskimi prostimi gibi. Po svoja skromnosti in čudnem nasprot-stvu z ogromnimi dimenzijami zletišča in temi nepreštetimi množicam} — ki so se sešle na tem zletu ravno iz 28 držav — je doživela največ ovacij 40 članska skupina Lužiških Srbov, med njimi 25 telovadcev, 10 krepkih deklet v slikovitih narodnih nošah in zastavonoša z dvema članoma predsedstva ter načelnik. Krepko je stopala ta . §kupina ..-— prav tako neznatna kot v drit-gorodmem morju svoje države — na ogromni stadion vseslovanskega Sokolstva. Gro-moVito ploskanje in odobravanje je dokazalo, dia se je ta množica zavedala, da ima pred seboj Sokole-Slovane, ki nimajo lastne države, žal j.ih je še tudi drugod nekaj ki se na tej veličastni manifestaciji niso smeli pokazati. Lužiški Srbi so bili to pot predstavniki vseh onih in zato je veljal včerajšnji največji aplavz onemu slovanskemu življu, ki ga je kruta usoda po končani svetovni vojni podvrgla tujcu. Podrobnejše številke o nedeljskem pose-tu zletišča so naslednje: Pri skušnjah za popoldanski nastop je bilo navzočih 60.000 gledalcev: če prištejemo dopoldanskemu peseitu še popoldanskih nad 180.000 in računamo še 38.000 telovadcev je prvi glavni dan privabil na stadion skupaj okoli 280 tisoč oseb. Zvečer so bile na vseh koncih in krajih razne zabave, gledališča, koncerti itd. Večer je bil veder, dasi nkol.iko hladen, tako, da so sokolske množice pozno v noč oživljale razkošno razsvetljene praške ulice. Največ občudovalcev ima pač Vltava s svojimi mostovi in krasnimi javnimi lokali nižje na obrežju. Odtod se tudi najlepše vidi slavnostna ilumlnacija Hradčan in drugih javnih poslopij. Zvečer po 21. je bila v španski dvorani na gradu recepcija, ki jo je .priredil zunanji minister dr. Beneš s soprogo na čast inozemskim gostom o priliki vsesokolskega zleta. Prihod zavezniških vojsk Silen naval na sletište Kmalu po poldnevu se je ves promet po praških ulicah usmeril tja gori proti Sm.i-chovu. Ogromen park mestnih avtobusov, vsi voz.ah cestne železnice, stotine in stotine avtota.ks.ijev in n.ič manj privatnih avtomobilov, vsi z enim napisom: Sletište! Bolj ko smo se onstran Vltave bližali — bilo je nekaj po 13. uri _ skupnemu cilju vsega, kar se je premikalo po cestah, slabše se nam je godilo. Nešteto stranskih cest, k' se cepijo od glavnih dovoznih žil proti vznožju Petfina, je bilo že takrat zatrpanih z vozili, ki so se skušala tamkaj izmuzniti zastoju na cestah s cestno železnico. Imeli smo spretnega šoferja in res je — brez karambola, ki nam je grozil izza vsakega o?la — našel iz onega labirinta ulic izhod, skozi katerega smo bili kmalu na glavni dovozni cesti navkreber. Tu je odpovedala tudi nj"egova iznajdljivost! Odslej je šlo korakoma do vrha, morda pol ure za pot. ki jo avto normalno prevozi v 5 minutah Pri tem naskoku na stadion so umeli pešcd vse drugačne ugodnosti; izbrali so si pač poljubna pota in tako dosegli svoja mesta mnogo prej kot tisoči onih, Menda ni v Pragi dogodka, ki -bi vzbujal toliko zanimanja kot prihod jugoslovenske vojske. Te uniforme gojencev vojne akademije, te bele čepice naših pomorščakov ter njihove široke modre hlače, ta resna, enostavna temnosiva vojaška obleka s šaj-kačo gojencev naših podoficirskih šol, so v Pragi predmet splošnega občudovanja. Jihoslavci!, to je bila parola današnjega do t>ol dneva. Vlak z jugoslovensko in rumunsko vojaško delegacijo je prispel na Wilsonov kolodvor malo po 9. uri. Vaclavske namesti je bilo po davni tradiciji nabito že uro prej, toda tako, da so bili zasedeni le prostori za ljudi, med tem ko se je vozni promet lahko še razvijal normalno. Ko pa so pred muzejem zadoneli prvi akordi jugoslovenske vojaške godbe in se je dvignil na >rampi« robček pri robčku, takrat je množica vdrla z obeh hodnikov proti levi cestnoželezniški terasi in napravila špalir. To je bil signal za ustavitev prometa. Vojaška povorka Pred povorko je jezdilo okoli 20 stražnikov na konjih. Na čelu sprevoda sta korakala dva višja češkosl. častnika, nato pa oddelek jugoslovenske godbe, obkrožen od oficirjev čsl. vojske. Za njo so se vrstili v dvojnih redih gojenci vojne akademije v svojih temnomodrih oblekah s temnomo-drimi šajkačami, nato gojenci pomorske akademije in pomorske podoficirske šole v svojih — ah, med praškim nežnim spolom teko priljubljenih -pomorskih uniformah in kot poslednji gojenci podoficirske šole kot resni zastopniki najjačjih stebrov jugoslovenske vojske. Za jugoslovensko armado je korakala z lastno godbo prav tako c^čna in še bolj pisana delegacija rumunske- rojske. Vsi podčastniki in vojaki so nosili na ramah puške z nasajenimi bajoneti. Prav tako kot je jugoalovenska je tudi rumunska vojska dvignila med desettisofcl v špalirju vedno nove in nove viharje navdušenja Zadnji v vrstah si pač niso moglii pomagati drugače, da so sem in tja poskakovali v zrak, da bi videli vsaj za trenutek ono inozemsko delegacijo, katere nastop se pričakuje največjo nestrpnostjo. Vojska bo nastopila v sredo popoldne in dvignila tako zaključek te občudovanja vredne sokolske manifestacije do slovesa, fci bo ostal vsakomur neizbrisno v spominu. Vojaštvo je nastanjeno v dveh vojašnicah in se je popoldne že veselih lic in ob splošni pozornosti domačinov sprehajalo po Pragi. Najbolj radovedni so Čehi na to ali so v Jugoslaviji vsi voj'aki taki velikani. Res je, semkaj so prišli fantje od fare! Dejeuner na Barrandovu Praga, 4. julija. Zastopniki inozemskega tiska so imeli danes v krasni letn.i restavraciji na Barrandovu kosilo kot gostje šefa tiskovne službe zunanjega ministra g. Jana Hajka Jugoslovensko novinarsko delegacijo, ki ji je dodeljen nad vse uslužni in do skrajnosti pozorni čsl. tiskovni ataše v Bukarešti g. dr. Koneckv, je na kosilu zastopal zastopnik Presbiroja g. Parmačevič. Malo po 12. uri je prišel v Barrandovsko restavracijo zastopnik zunanjega ministra dr. Krofta, kmalu za njim pa zunanji minister dr. Beneš, ki si je da.l predstaviti posamezne novinarske delegacije. Prav posebno vesel je bil šesteroolanske jugoslovenske 'delegacije, ki ji je želel prijetno bivanje na češkoslovaških tleh. Okoli 120 navzočih zastopnikov inozemskega tiska, med njimi novinarjev iz severnih držav, Irske, baltskih držav, pirenejskega polotoka, Turčije in celo iz Azije, je priložnostno .pozdrav.il gostitelj g. šef tiskovnega urada Jan Hajek, ki je v lepi francoščini želel zastopnikom evropskega, da celo svetovnega tiska dobrodošlrco, t^-r se v kratkem dotaknil zgodovine in načel, ki so dvignili sokolsko organizacijo do današnjega razmaha. Za njim so se zastopniki raznih novinarskih organizacij — .med njimi za JNU g. Parmačevič _ s kratkimi nagovori zahvalili za gostoljubnost, s katero so jih sprejela čsl. vlada, in uni sono izražali občudovanje nad vzorno organizacijo zleta in uspehi, ki so na tem zletu kronali 50 letno delo Mir. Tyrša in njegovih naslednikov. Kot poslednji je govoril zunanji minister dr. Beneš, ki -je v kratkih duhovitih izvajanjih združil svoje vtise s sokolskega z.le ta z .vtisi, ki jih je na ta odmor prinesel z mednarodnih konferenc v Lau-sajmi Dva krasna shoda v Mirenski dolini Krško, 4. julija. Tudi v lepi Mirenski dolini je pognala nova vsedržavna stranka že močne korenine. Že sedaj delujejo krajevne organizacije JRKD v Mokronogu, Št. Rupertu in St. Janžu, v Tržišču pa se organizacija snuje. V nedeljo je bil lep shod v St. Rupertu kamor so preko Sevnice prišli tudi gg. nar. posl. Alojzij Drmelj, podpredsednik sre-skega odbora župan Anton Polanec iz Radeč, tajnik ban o vinskega odbora dr. Marjan Zajec iz Ljubljane, iz Krškega pa predsednik sreskega odbora Anton Gliha in tajnik Oton Ambrož. Na shod, ki je bil na trgu pred cerkvijo po rani maši. se je obralo več sto mož in fantov. Predsednik krajevne organizacije g. Jožef Lulek je toplo pozdravil zborovalce, narodnega poslanca in druge goste. Prvi je govoril g. dr. Zajec, ki je zlasti cčrtal ogromne razlike [ med nekdanjim in novim političnim življenjem. Nar. posl. g. Drmdj se je najprej zahvalil zvestim velikem, ki so 8. novembra v tako lepem številu oddali svoje glasove za njegovega sokandidata in s tem doprinesli k sijajni zmagi narodne in državne misli. Poročal je nato o koristnem delu Narodne skupščine za kmečki stan in pojasnil razne zakone. V imenu krškega sreskega odibora ur njegovega osebno navzočega predsednika in podpredsednika je pozdravil zborovalce g. Oton .Ambrož. Omenjal je s i kri razmah nove stranke v vsej Sloveniji; v stranki so zastopani vsi stanovi, tako da je res prava ljudska stranka. Opozoril je na raz veseljiv pojav, da je od dneva do dneva manjše število onih duhovnikov, ki porabljajo svoj vzvišeni poklic v to, da bi tudi politično strahovali naše dobro ljudstvo. Dotaknil se je gospodarske krize in napornega dela vlade za njeno omiljenje ter končno na vzgledih nazorno pokazal, kako prazne so gr-ožnje onih, ki vedno iznova razširjajo vesti, da bo sedanji režim padel in pridejo oni na krmilo; lahko »e menjajo osebe, sedanji jugosloven-»ki režim pa bo ostal in mora ostati, ker življenjski interesi državne in narodne skupnosti ne pripuščajo drugačne politike. Ziborovalci so pozorno poslušali govornike in se jim zahvaljevali z živahnim odobravanjem. Posl. Drmelj je ostal še več časa v razgovoru z volilci, ki so se zanimali za agrarno reformo, potem pa se je s svojimi spremljevalci odipeljal proti Mokronogu. Spotoma so se oglasili pri uglednem in priljubljenem, visolasem narodnem borc-u g. Francu Zupančiču, ki je obljubil da bo tudi letos sodeloval pri kmečkem prazniku na Krškem polju. V Mokronog so strank im i funkcionarji prišli, ko se je tam ravno vršila velika svečanost: gasilsko društvo je proslavljalo svojo 50letnico in ob enem razvilo svoj prapor. Gg. posl. Drmelj in njegovi spremljevalci so se udeležili te lepe svečanosti in g. Drmelj je zabil z najboljšimi željami zlati žebelj v novi prapor, znamenje ljubezni do bližnjega. Ob pol 3. popoldne je bil tudi v Mokronogu javen shod v gostilni g. Deua. Lju3i se je zbralo toliko, da niso mogli vsi v prostrane sobe, marveč so poslušali tudi ob odprtih oknih. Shodu je predsedoval bivši poslanec g. Ivan Majcen, govorili pa so gg. dr. Zajec. nar. posl. Drmelj, Ivan Majcen in Oton Ambrož Posl. Dr-melja so skušali nekateri nabujskanci motiti, vendar pa so prejeli od njega tako krepek odgovor, da so nrav kmalu utihnili. Gospod Majcen je obširno razpravljal o političnih razmerah v Mokronogu in pa o težkem gospodarskem položaju. Končno ie bil izvoljen še nov krajevni odbor JRKD. ki ga vodiio predsednik -Ivan Deu, tajmik Grahek; in blagajnik £«®ca. Glavna skupščina našega učitelfsfva je bila otvorjena včeraj dopoldne ob prisotnosti delegatov i/ vse dravske banovine — Laskavo priznanje predsednika JUU Damjana Rašiča Ljubljana, 5, julija. V Ljubljani so se danes zbrali številni delegati k H. banovinski skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. sekcije za dravsko banovino. Skupščina se je vršila v dvorani Delavske zbornice in se je pričela že ob 9. z verifikacijo delegatov, ki zastopajo 3228 učiteljev in učiteljic. Otvoritev skupščine je bila ob 10.30. Predsednik g. Ivan Dimnik je pozdravil delegate, goste.' posebno prisrčno pa predsednika glavne uprave JUU g. Damjana Rašiča iž Beograda. Zahvalil se mu le z* ves trud v prospeh učiteljskega stanu. Odposlan je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pa pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru dr. Kojiču. Zboro-vaici so odobrili ta predsednikov predlog z navdušenjem. Nadalje je podal predsednik splošno poročilo o reorganizaciji udruženja. nagla-šujoč, da so nova pravila naložila dolžnost, delovati v duhu državnega in narodnega edinstva za prosveto. kulturo in socialno delo učiteljstva. V ta namen rnora stremeti organizacija, da bo v njej včlanjeno vse učiteljstvo Jugoslavije. Pri delu dravske sekcije JUU so vodstvo vodila obča načelna stališča, ki morajo veljati za učiteljski stan, tako v celotnosti kakor .za v=a.kega poedinca. Načelno stremljenje sekcije se je izražalo v tem, da bi se učiteljski stan tudi kot celota osamosvojil raznih vplivov m nehal živeti le od ideoloških naziranj poedinih skupin v narodu. Sekcija je ostala zvesta načelnemu stališču, da narodno in državno edinstvo ne sme služiti nikomur za to, da bi skušal ž njim razdvajati učiteljske stanovske vrste. Na podlagi združenja vseh konstruktivnih sil učiteljskega stanu v državi za pozitivno kulturno, prosvetno, gospodarsko in socialno delo učiteljstva po edino merodajnih vidikih potreb in interesov naroda in države "je treba vztrajati. V tem pravcu je bil dan tudi poseben poudarek učiteljskemu stanu s spomenico. ki jo te lanskemu kongresu naslovil Nj. Vel. krali. Da se okrerri vpliv JUU, je vsakdo dolžan podrediti osebne interese celoti. Temeljno načelno stališče pri vplivanju na •personalno prosvetno politiko je za sekcijo bilo, da pri namestitvah vzpostavi veljavo poklicnega in strokovnega dela ter strokovne in službene siposobnosti. Najvišje stremljenje sekcije je dvigniti šolo kot občni prosvetni faktor, v katerem se morajo osredotočiti vsa prosvetna stremljenja za povzdigo najširših plasti našega nan>da. Burno nožni ra vi j en je nato izpregovoril nredsedni-k glavne uprave JUU g. R a § i c. Pohvalno je omenil delavnost sekcije za dravsko banovino, ki zasluži polno priznanje glavne uprave. To oa je zasluga vsega članstva v banovini. Delo učiteljstva, je naglašal predsednik, je koristno v prvi vrsti naši šoli, a s tem vsej naši naciji. Naj-večia naloga udruženja je. služiti našemu kralju i;n našemu narodu. V tej službi se učiteljstvo nikoli ne bo utrudilo in bo tako doprinašalo vedno nove dobrine skui»-ni domovini. Treba pa je tudi. da bo delo učiteljstva priznano. Posamezniki naj s« v bodoče ne premeščajo več med šolskim letom, razen v najnujnejših primerih. Sledile so volitve osmih odsekov, nakar je podal tajniško poročilo poslevodeči tajnik g. Metod Kumelj. Vestno sestavljeno, obširno poročilo je v celoti prinesel T>UčiteIjski Tovariš«. Govori o delu upravnega in nadzornega odbora, o izrednih posvetovanjih društvenih predsednikov, o najvažnejših zadevah notranje organizacije. o dopisovanju med članstvom in sekcijo, o neorganiziranem učiteljstvu. o opro-ščenju poštnine v dopisovanju z državnimi uradnimi oblastvi, dalje o gospodinjskih tečajih, o stikih organizacije z narodnimi predstavniki, o izvenišclskem delu. ki naj se določi učitelju po svobodni izbiri, o učnih načrtih in drugih perečih vprašanjih, ki zadevajo učitelje, njih organizacije, starše in slednjič vso javnost. Račun za poslovno leto 1931-32 je nodal blagajnik g. R?.do Orum. Vknjiženih le bilo 4306 nostavk in je promet znr1*''! 4.708.616 dDiin. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. Ljud^ta Ivanjšiča je bil podan odberu absolutorij in s^iej^t sklep: Iz podanega revizijskega poročila je bilo razvidno, da je delo uprave kakor tudi knjigovodstvo sekcije JUU v vzornem redu. Predsednik Ivanjšič je zategadelj predlagal, da se izrazi priznanje in zahvala predsedniku Ivanu Dimniku, blagajniku Grumu, tajniku Josipu Kobalu ter po-slevodečemu tajniku Metodu K um Tj u. S tem je bilo današnje zasedanje skupščine zaključeno in so bile popoldne na moškem učiteljišču le notranje seje posameznih odsekov. Jutri dopoldne se bo delo nadaljevalo s poročili odsekov, z razpravo o proračunu in raznoterostih. • V razgovoru z našim urednikom se je predsednik JUU g. Damjan Rašič zelc pohvalno izrazil o delu učiteljstva v dravski banovini in med drugim dejal: »Skupščina dravske sekcije JUU js zares skupščina delovnih šolskih delavcev, ki so dosegli v svoji organizaciji take uspehe, da zaslužijo vso pozornost in priznanje. S svojimi gospodarskimi organizacijami in pridobitvami je dravska sekcija na nrvem mestu med vsemi sekcijami JUU v državi. Discipliniranost članstva je naravnost vzorna, a njihova ljubezen do narodne celote, njihovo delo na jačanju jugoslovenske misli, njihovo tekmovanje v vsestranski kulturni povzdigii naroda v tem delu države služi v čast in ponos celotnemu učiteljskemu stanu. Trezno in to-va-riško delo na zbo.rovanju kaže to sekcijo v najlepši luči, kakor bi moralo biti na vsakem zborovanju vzgojiteljev naše -najmlajše omladine.« Z večernim brzovlakom je g. Rašič odpotoval v Sikoplje, kjer se bo 7. t. m. vršilo zborovanje tarnošnje sekcije JUU, Veliko zborovanje na Lescah Lesce, 4. julija. V nedeljo dopoldne je bil v Lescah izredno dobro obiskan shod JRKD, tako da je bila dvorana nove leske šole docela polna. Ob 10. je o tvoril shod župan gosp. Ažman. Pozdravil je zborovalce in nato prečital brzojavko narodnega poslanca za radovljiški srez. mini-tra trgovine in industrije gosp. Ivana Moho-riea, ki se je opravičil, da mu je zaradi v soboto večer izvršenega imenovanja za ministra nemogoče udeležiti se shoda. si navzoči so vest o imenovanju svojega poslanca za ministra sprejeli z velikim veseljem m mu s shoda poslali brzojavne čestitke in po- Zel F2VG. Narodni poslanec gosp. Milan Mrovlje je_ v temperamentnem in preglednem govoru očr-tal politični položaj. Pojasnil je pomen 6. januarja in nato razpravljal o nekaterih skupinah, ki so sicer sodelovale pri takratnem novem načrtu, so pa kasneje iz gole strankarske sebičnosti teptale to. kar so poprej ustvarjati same pomagale. Posebno pazljivo so sledili poslušalci govorniku, ko je razpravljal o sedanji gospodarski krizi, ki jo še posebno hudo občutimo prav pri nas. Pripo-znati smo mu morali, da smo sokrivi tudi sami, ker v mnogih primerih razdiramo še to, kar imamo. Zlobni ljudje širijo med narod laži in izpodkopujejo s tem temelje lastni državi. Pomanjkanje državne zavesti tn državnega ponosa sta v veliki meri krrva naših gospodarskih neuspehov. Mnogi Slovenci hočejo posebno v zadnjem času tudi doma razdirati, namesto delati v dobrobit lastne države in lastnega naroda. Za krasen govor se je gosp. poslancu zahvalil leški župnik gosp. Avsec, ki je poudarjal. da z obema rokama podpiše vse, kar je povedal govornik. Nadalje sta govorila na shodu še gg- Kapus in župan Ažman, ki je zlasti razpravljal o delu za radovljiški srez. Ko je poslanec gosp. Mrovlje pojasnil še, kako je z agrarno reformo, je gosp. župan Ažman zaključil lepo zborovanje. Ustanovitev krajevne organizacije v Krasni Krašna, 4. julija. Ustanovni shod krajevne organizacije JRKD v Krašni je bil v nedeljo dopoldne v Gasilskem domu. Prisotnih je bilo nad 70 ljudi, kar je za naš kraj izredno mnogo. Zborovanje je otvorii in vodil g. šolski upravitelj Mehora. Senatr g. Valentin Rožič je v enournem poljudnem govoru razpravljal o gospodarski, politični in duhovni krizi, ki je danes zajela ves * svet. Govoril je nato o sedanjem notranjem političnem in gostpodarskem peložaju v naši državi in se je dotaknil tudi glavnih momentov zunanje politike. Nar. poslanec g. Cerer je obrazložil delovanje poslancev v Narodni skupščini in pojasnil glavne zakone, ki so se stvorili v r>*"id kmetu, rbrtniku ?n delavcu. Obrazložil je tudi našo slovensko domačo politiko. Zborovalci so obe poročili vzeli z odobrava niem na znanje. Nato je bil izvoljen naslednji krajevni odbor: predsednik Štolfa Jože. podpredsednika Klopčič Pavle in Kosmatin Matevž, tajnik Mehora Drago, blagajnik - 2i- 1 •bert Ferdinand, odborniki Klopčič France, Lavrič Jože in Cerar Ignac. V nadzornem cdbora so štrukelj Peregrin. Klopčič Jože in štefančič Jernej, delegata za srezko skupščino pa Maselj Jože in Klopčič Franc. Po volitvah so zbrani volilci prednašali svoje krajevne potrebe in želje, ki jih je g. poslanec vzel na znanje. K stranki je takoj prvi dan pristopilo nad 30 članov. G. poslanec se je popoldne udeležil blagoslovitve motorne brizgalne v Moravčah., kjer je imel navduševalen govor o ljubezni do bližnjega, ki naj preveva vsako gasilsko društvo. Ozdravljenje raka v treh tednih Pariz, 5. julija. AA. Iz LjeningTada poročajo, da je neki tamkajšnji profesor odkril nov način zdravljenja raka. Zdravljenje traja baje samo tri tedne. Profesor namerava prirediti potovanje po Evropi in bo imei celo vrsto predavanj o svojem odkritju. Slovanski nogometni turnir v Pragi Praga, 5. julija, u. Na slovanskem nogometnem turnirju, ki ^a prireja klub Bo-hemians na novem Tannerjevem stadicnu, sodelujejo poleg domačinov praška Spar-ta, splitski Hajduk in sofijski Levski. Včeraj so Bohemians porazili Levskega z 2:1 (0:0), Sparta pa je s težkim naporom nadviadala Hajduka s 3:2 (1:2). Danes je Sparta porazila Bohemians s 4:3 (3:1), dočim se je Hajduk za včerajšnji poraz tudi prav pošteno revanžiral nad Levskim, katerega je pnrazjl s 6:0 (3:0). Listi zelo pohvalno pišeio o izborni formi splitskega meštva. Finale tega turnirja bo v četrtek. Skavtske tekme v Zagrebu Zagreb, 5. julija, n. Danes so imeli skavtje tekmo v hoji. Zmagali so Zagrebčani. Lahkoatletska tekmovanja bodo kvalificirana šele jutri. Del češkoslovaških skavtov se je danes vrnil v Bratislavo. Ostali čehoslovaki odpotujejo jutri v Bolgarijo na taborjenje v Varni. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danec: Stalno, toplo vreme s porastom oblačnosti podnevi. — Situacija včerajšnjega fin«1: večjim centralnim deiom kontinenta prevladuje anticiklon, ki ie povzročil vedro in stolno vreme. Na zapadnih obalah so se pojavile barometrske depresiie. Atlantska deoreslia se je spustila do BiscaVskega zaliva. Veznat-nejši depresiji sta se pojavili tudi nad cred >-zemskim morjem in nad Jadranom. Poslednja je v zadnjih 24 urah oslabela. Pritisk je narasel v južni polovici Primorja za 0.1 do 2 mm. nekoliko tudi v centralnih krajih države. drugod na ie nrav toliko padeL najbolj zanadni Hrvatski. Temperature so padle v iužaeir Primorin za 1 do 4 stopinje, v ostalem Primoriu. v Sloveniji in zapadni Hrvatski so ostal*3 nespremenjene, drugod pa narasle prav tako za 1 do 4 stopinje. Dunajska vremenska napoved ?a =red<>r Oblačenje po vi=ok>h oblakih, zelo vroče, iužnovzhodni vetrovi. Opoldne ali oopoldna na zapadu pričetek zapadnega vremena z močnimi vetrovi in fronialnimi nevihtami. Cerkev na Gori Oljki žrtev plamenov Pri kresovanju je veter zanesel iskre na leseno streho — Zgorelo Je cerkveno ostrešje, škoda je žeto velika Celje, 5. julija. Kakor na večini ostalih vrhov ob robovih Savinjske doline, so narodno zavedni fantje v ponedeljek zvečer v počastitev slovanskih blagovestnikov bv. Cirila in Metoda zažgali mogočen kres tudi v bližini starinske romarske cerkvice na eni najpriljubljenejših izletniških točk, na Gori Oljki, katere vrh leži 734 m nad morsko gladino. Cerkev, ki ima dva stolpa, je krita enako, kakor tudi poleg ležeče cerkovnik ovo stanovanjsko poslopje, z lesenimi deščicami, ki so bile močno razrušene in lahko vnetljive. Ko je kres že ugašal, je okrog pol 23. nekaj isker zanesel lahen vetrič na cerkveno streho, ki se je naglo vnela in kmalu je zažarel proti nebu nov, nezaželjen, (Strašen kres. V pičli uri je kljub napornemu gašenju številnih tamkajšnjih domačinov irgorelo cerkveno ostrešje in oba lesena vrhova zvonikov, iz katerih sta padla na tla deloma stopljena in razlita zvonova. Škoda je velika, ker so bile uničene baje tudi nekatere dragocene starinske cerkvene slike ter ostala cerkvena oprava. Celjani so danes hodili ves dan z daljnogledi na bližnje griče in ogledovali pogorišče prfjaane romarske cerkve, ki jo je bilo mogoče ob lepem vremenu videti tudi s prostim očesom s kapucinskega mostu, živo be-lečo se sredi zelenih trat in gozdičev. Zkiaj na se opazi iz Celja le nekaj osmo-jenega, počrnelega zidovja, iz katerega se še vije lahen modrikast dim. * Tako je -nesrečno naključje pripadejo-cerkev, o kateri piše Marijan Marolt, da je biser arhitekture iz srede 18. stoletja (1754), delo stavbenika Le ona rd a. Vsa zunanjost je imela odsev notranjosti: razgibane stene so dale slutiti notranjo prostornost in dva visoka zvonika z bogato razčlenjenima strehama sta oznanjala živahnost te moj-trske tvorbe daleč po V6ej spodnji Savinjski dolini. V glavnem oltarju je bila slika slovenskega slikarja Fortunata Werganta: Križanje, delo izredne izrazne moči in razgibanosti, ki jo je, kakor poročajo, uničil ogenj. Zvonova sta bila šele pred kratkim potegnjena s stolpa, ko so med vojno rekviri-rali največji zvon v vsej Škofiji, ki se je čul po vsej dolini_ Za mirno cerkvijo žalujejo pole« domačih vernikov tudi mnogi n~ letnika, ki jim je bila ta stavba prijetno točišče. Kljub hudim časom bi vendar bila dolžnost vse Slovenije, da pomaga ohraniti in obnoviti ta biser Savinjske doline. Požarna katastrofa v Središču Sredi dneva je 8 posestnikom pogorela cela vrsta poslopij — V plamenih je našel smrt osemletni pastirček Središče, 5. juKja. Pr.azni in razsežni trg Središče }e zadela danes huda nesreča. V jugovzhodnem delu trga, kjer so precej na gosto postavljena tudi mnoga s slamo k-.ta poslopja, je dopoldne ob 11.15 nenadno nastal požar, ki se je v močnem v c' ru razširil na domačije številnih posestnikov. Za domačimi iin okoliškimi M: c i so kmalu prihiteli na pomoč tudi iz Ormoža. Cakovca, Varaž-Presike, Maoinc&v in drugih kra-iašenje pa ni dosti izdalo zaradi .ga vetra in zelo gorljivega mana, ki so ga tvorile same zgradbe v njih nakopičeno seno, razni pridelki in drugo blago. Z veliki-m naporom so gasilci šele ob 2. popoldne požar lokali zirali. Učinek požarne katastrofe je strašen: Osmim posestnikom so od devet poslopij ostale same ožgane ruševine. Posestniku Francu škrgetu, kjer je ogenj najbrž nastal, je zgorelo vse. V plamenih je našel smrt njegov 8-letni pastirček, Tonček Glavnik. Hudo oškodovani so tudi posestniki: Škorjanec, Golob, Marcev, Mojoška in Zidarič, Zavarovana so kolikor toliko vsi, gotovo pa bo zavarovalnina krila le majhen del velike škode. Vzrok nastanka požara še ni pojasnjen. Pastirček Tonček Gladnik je danes dopoldne zelo rano prignal krave s paše domov. Bil je sam pri hiši m se ie podal na skedenj. Kmalu nato se je začuil pretresujoč krik: »Gori!« — in že so bušmli plameni, ki so se nezadržno selili z objekta na objekt. Ko se je združenim gasilskim četam proti drugi uri posrečilo omejiti požar na goreče objekte in obvarovati kakih deset, v bližini stoječih poslopij, ki so bila že zelo ogrožena, so našli trupelce pastirčka v strašnem stanju. Desnica je že odpadla, nogi sta zgoreli do kolen, život in glava sta bila čisto opečena. Trup&lce so takoj spravili v zasilno krsto in jo odnesli v mrtvašnico. Domači in okoliški gasilci so še dolgo ostali na straži, da preprečijo kak Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Fran« Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ponovni požar. V vsem Središčn je vladal velik poplah, ki se še zvečer ni polegel. Prebivalstvo pa je hvaležno gasilcem, ki so tvegali vse, da zmanjšajo obseg te katastrofe, kakršne Središče še ni doživelo. Oglejte si danes velealpinsld film ob globoko znižanih letnih cenah! planine v plamenih Grancfijozni film o gigantskih borbah o svetovni vojni na zasneženih vrhovih DOLOMITOV. »Paramountov zvočni tednik«. Samo še danes in jutri! Ob 4., 714 in 9% zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Pride nepozabna sladka opereta: »GOSPODIČNA, NAPAČEN SPOJ« Dva velika požara v Slovenskih goricah Ptuj, 5. julija. Nedavno popoldne je nenadno nastal požar pri posestniku Alojzu Raušlu v Slo-mih. V kritičnem času je bila doma le gospodinja Ana Majcenova z osemletno hčerko. Opravljali sta hišna dela, dočim je bil gospodar na travniku pri nalaganju sena. Požar, ki se je zaradi pomanjkanja vode naglo širil, je upepelil do tal stanovanjsko hišo, dalje leseno m s slamo krito gospodarsko poslopje obstoječe n hleva, skednja, lisrtmjaka im svinjskega hleva. Poleg tega je še zigorelo okoli 150 kg koruze, 60 kg ajde, voz in razno gospodarsko orodje. Skoda je k sreči menda krita z zavarovalnino. Hiša je stala trk ob občinski cesti m vzrok požara še ni pojasnjen. Drugi še večji požar je nastal 30. junija okoli pol 9. zvečer pri posestniku Antona Sumenjaka v Preradu, občini Polanci. Tega dne je imel Sumenjak kosce, ki so na bližnjem travniku kosili in jim je gospodar pomagal. Njegova žena je pa doma pripravljala kosilo. Ker pa je bilo na travniku dosti dela, se je ženi r delom doma zelo mudilo in je r peči precej zakurila, da bi bil obed čim prej pripravljen. Ko se je pri tem le za trenutek odstranila na dvorišče, se je zaradi prevelike vročine vnel leseni dimnik, ki je bil mahoma v plamenih tn je ogenj takoj nato zajel slamnato streho. Gospodar, ki je opazil s travnika, da je hiša ▼ pJamenih, je takoj prihitel n« pomoč. Planil je v sobo, da še reši, kar se rešiti da. Pri tem pa ga je d trn tako močno omami!, da se je v sobi onesvestil m ga je šz plamenov rešil po- Naši kraji in ljudje Slovenski Sokoli Ia Sokoflee a« pralkem vseaokolskem zletn Naša kraljica v zdravilišču Golniku bas Slovenci zavzet! bi sposobni sa organt-zatoricmo delo. Opozarjaj je tudi na strelsko tekmovanje, ki se bo vršilo prihodnji mesec v Ljubljani, ter izrazil svoje veselje, da bodo pri tem tekmovanju za nagrado Nj. Vel. kralja tekmovali tudi Jeseničani. Po razfcolmačenjtt pravi! streMcih organizacij je bil soglasno izvoljen odbor jeseniške strelske organizacije, kateremu »ta na čelu gg. Miha ČJop, carinik, in mr. ph. Jože Žabkar, lekarnar in jeseniški župan. Nova strelska organizacija je poslala vda-nosfcne in pozdravne brzojavke Nj. VeL kralju .vojnemu ministru, ministru za telesno vzgojo in Zvezi strelskih družin Poročali smo že, v kako ogromnem številu so se pripeljali na vsesokolski zlet v Pragi člani in članice Sokola kraljevine Jugoslavije jn kako navdušeno so bili sprejeti v prestolnici bratskega naroda. Večina članstva iz Slovenije je potovala v ljubljanskem posebnem vlaku, ki je prispel v Prago v soboto dopoldne. Na naši desni sliki vidimo, kako ogromna množica jih je pričakovala in sprejela v Pragi. Tudi spotoma so bili na vseh večjih čeških postajah dočakani od prebivalstva. Posebno mogočen in prisrčen pozdrav jim je bil prirejen v Beneševu (naša leva slika), kjer je v garniziji >jugoslovenskiak dajal smernice vsej naši državni upravi. Brez dvoma je, da je bil z njegovim imenovanjem za predsednika vlade, postavljen na to vodilno in odgovorno mesto državnik, ki ima za !o funkcijo najboljše in vsestranske kvalifikacije. Nova strelska organizacija Jesenice, 5. julija. Ustanovitve Strelske družine na Jesenicah, ki se je vršila 29. junija v Sokol-skem domu, so se udeležili s polkovnikom g. Ljubo Novakovičem še drugi zastopniki oprave ljubljanskega strelskega okrožja, ustanovni občni zbor je vodil g. Miha Čop. Polkovnik g. Novakovič je zboroval-cem razložil pomen strelskih organizacij ter pri tem pohvalno poudarjal, kako so e " »JUTRO« št. 155 SreHa, 6. VIL 1932 Domače vesti • Diplomske izpite na filozofski faknl+e-ti v Ljubljani so napravili v junijskem terminu 1932 ti4e kandidat jo in kandidatke: Dobovšek Marijan (geografija In obča zgodovina) ; Ferjančiič Sonja (nemščina in primerjalna književnost); Gabrovšek Lu-dovik (teoretična in uporabna matematika); Habe Franc (geografija in obča zgodovina); Hinič Dušan (kemija in tizika); Kapler Man.ja (nemščina m primerjalna književnost); Kump Marija (zoologija in botanika); Logar Janez (južnoslovanska književnost In slovenski jezik); Opeka Anton (obča in narodna zgodovina); Per-kovič Mirko (srbskohrvatska književnost in jezik); Podgornik Ljudmila (teoretična in uporabna matematika); Potočnik Alojzij (filozofija); šegula Alojzij (teoretična in uporabna matematika); Tejkal Ivica (francoščina in primerjalna književnost); Tratar Vlada (geografija in obča zgodovina); Vales Zora (zoologija, botanika, fiziologija in geologija s paleontologijo); Zupan Franc (geografija i.n geologija s pe-trografijo); Žekar Franc (filozofija); Žgur A del a (nemščina in primerjalna književnost). + Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofsko fakulteto za študijsko leto 19-32-33 je bil izvoljen gospod dr. Prijatelj Ivan, redni profesor za novejše slovanske literature s posebnim ozirom na slovensko. * Novi senjski škof. »Osservatore Romano« javlja, da je papež Pij XI. imenoval dosedanjega kapitularnega vikarja dr. Ivana Starčeviča za škofa sen j sko-m od ruške škofije. Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 + Diplomatska čajanka na Bledu. Ameriški poslanik na našem dvoru Mr. Prince je včeraj priredil v svoji vili, ki si jo je najel preko poletja na Bledu, čajanko, katere so se udeležili polog članov ameriškega poslaništva tudi razni drugi odličniki. Ker je g. poslanik znan velik prijatelj jugoslovanske pesmi, je zapela naša operna pevka gdč. Vera Majdičeva tudi več naših skladb. * Imenovanje v šumarski službi. Za šn- marska pristava v 8. položajni skupini sta imenovana dosedanja uradniška pripravni-nika šumarska inženjerja Fran Vir nI.k in Vladimir Ix>.nčar. oba pri sreskem načel-stva v Jastrebarskem. + Jugoslovenska gasilska zveza bo imela svoj letošnji občni zbor v dneh 9. in 10. julija v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Glavna skupščina bo v nedeljo ob pol 11. uri.. ♦ Šestdesetletnica gasilskega društva v 8lovenjgradcu. V Slovenjgradcu bo 14. avgusta gasilski zvezni pokrajinski zlet, z-družen s proslavo šestdesetietnice slo-venjsraškega gasilskega društva. pa«« 8703 DANZING na vrtu hotela »TIVOLI« vsak večer * Naši avtomobilisti na turneji po Češkoslovaški. Na poti v Prago so prekoračili naši avtomobilisti, člani Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, dne 2. t. m. češkoslovaško mejo pri Novem Nagelbergu, kjer so bili sprejeti po zastopnikih Čsl. Avtokluba, nakar so nadaljevali pot do Budjejovnč, kjer so prenočili. V nedeljo so nadaljevali vožnjo čez Plzen, kamor so dospel) okoli 13. ure. Povsod najlepše sprejeti so dospeli še isti dan v Manijanske Laznv, kjer so prenočili. V ponedeljek so vozili dalje proti Pragi, kamor so dospeli proti večeru, na.jlenše pozdravljeni; in sprejeti od stran! Avtokluba ČSR. V torek zvečer je priredil Avtoklub ČSR na čast udeležencem turneje družabni večer v svoji klubski palači. * Novi grobovi. V Mariboru je po daljšem bolphanju umrla, gospa Vp-ra W i n-t. e r ha 11 e r j e v a, rojena Vodopivčeva, sonroga odvetnika v Marenbergu. kateremu zapušča hčerko. Pozreb blage pokojni-ce bo da.nes ob pol iz mrtvašnice na Pobrežju. — V Ptuju je po dolgem bnleha-nju umrl stavbni mojster g. Anton Treo v starosti 59 let. Bil je nad 30 let ptujski mestni stavbenik, po rodu pa je bil Ljubljančan. V ponedeljek so ga položili k večnemu počitku. Na zadnji poti ga je spremila zadruga zidarjev i.n tesarjev, ki so nosili dva krasna venca, pred krsto pa je svirala mestna godba žalostinke. Za krsto so korakali mestni uslužbenci, na čelu jim g. podžupan Pavel Pirich. — V Celjiu je včeraj zjutraj umrla v starosti 74 let zaseb-nica ga. Jera Koprivnikova. roj. Pere. Pogreb bo ju trt ob 17. na okoliško pokona-lišče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Skupni odhod jugoslovenskega ferijal-nega učiteljstva na Jadran (Velaluka) bo v četrtek 14 t. m. iz Zagreba z brzim vlakom št 1002. ki odhaja iz Zagreba ob 21.15, odkoder potujejo skupno učitelji iz vseh banovin. Učitelji iz dravske banovine potujejo z brzim vlakom, ki oddide iz Ljubljane jntni ob 17.4R. Temu vlaku naj se pridružijo tovariši z bivše štajerske v Vremensko noročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer In brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 5. julija Ljubljana 7, 764.9, 16.9, 80, SW1, megla, —, —; Ljubljana 13, 763.0, 27.0. 50, El, 3, —, _ Maribor 7, 763.8. 1S.0, 70, mirno, jasno, —, _; Zagreb 7, 764.4, 20.0. 80. ESE3, jasno, _; Beograd 7, 763.0, 11.0, 80, WSW1, 3, —, —; Sarajevo 7, 765.3. 18.0, 80, mirno, 2, _; Skoplje 7, 763.4, 20.0, 80, SE1, 4, _; Split 7, 761.7,- 27.0, 50. NE3, 3, —, —; Kumbor 7, 760.7, 24.0, 60. mirno. 1, 0.1 dež; Rab 7, 762.7, 25.0, 50, mirno, jasno, _, —; Temperatura: 15.0, 25.4; Maribor 16.0, 24.2; Zagreb 18.0. 29.0; Beograd 17.0, 30.0; Sarajevo 13.0, 28.0; Skoplje 15.0, 30.0; Split 23.0, 34.0; Kumbor 19.0, —; Rab 22.0, Solnce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 19.50. Luna vzhaja ob 5.9, zahaja ob 21.31. Zidamem mostu. Prihod v Split v petek ob 8.35. Isti dan ob 13.15 odhod z ladjo v Ve-loluko, kamor prispejo ob 17.30. Vožnja na podlagi članske karte UFS, ki jo dobe priglašenci v vlaku, polovična na vseh linijah Jadranske plovidbe! S seboj vzemite 2—3 rjuhe, blazino in podglavje. Vso drugo toaleto uredite po načelu: najpotrebnejše! S seboj vzemite po možnosti tudi fotografske aparate, posebno zaradi! ekskurzije v Dubrovnik, Boko Kotorsko in na Ceti-nje. Ker je še nekaj mest praznih, se vabijo vsi on! tovariši, ki se še niso priglasili in žele letovati, da to takoj store. Letovanje bo traja-lo od 14. julija do 14. avgusta. Vse podrobnejše informacije na razpolago. Do veselega svidenja.' _ Za UFS Slavko Mrovlje, gl. pov. in šef kolonije, Slovenj gradeč. ♦ Drugi izlet ekskurzijskega odseka JUU V nedeljo 10. t. m. bo priredil EO Jugoslovanskega učiteljskega udruženja svoj 2. avtobusni izlet z odhodom izpred Fi^ovea ul> 7 30 v Podgorje, pokrajino, k; se ras picstlra na južnem vznožju gorskih srrebe- v med Grintavcem in Storžičem T ira je naslednja: Domžale (ogled radio o.i lajne postaje), Mengeš, Cerklje, središče Fodgorja, rojstni kraj Davorina Jenka, Volt sovo (ogled cerkve iz 12. stoletji in Kreinser-Schmidtovih umetnin) Kranj (na grobova dr. Franceta Prešerna in Simona Jenka, k spomeniku kralja Petra pred Narodnim domom.) Po ogledu kranjskih zanimivosti skupno kosilo. Po odmoru povraten. po zanimivem Sorskem polju stvozi Bitnje in žabnico (Ažma.nov grad, Crngrob) v Skorjo Loko. Tu bo ogled mnogih "oških zanimivosti, .parurni postanek za kopanje v idilični Poljanščici v novem kopališču Olepševalnega društva. V večernem hladu povratek v Ljubljano. Stroški za vožnjo m prehrano so 65 Din, ki jih je plačati s prijavo do petka 8. t. m. v tajništvu JUU, Ljubljana, Frančiškanska ulica. K obilni udeležbi so vabljeni učitelji in ostali gostje Upoštevale se bodo le pravočasne prijave. Podrobnetjši program v včerajšnjem »Slov. Narodu« ali v tajništvu JUU. + Ljubljanska drama v Murski Soboti in Ljutomeru. Z zanimivo Begovičevo dramo ■Brez tretjega?, ki je imela povsod najboljše uspehe, bo gostovala ljubljanska, drama v petek 8. t. m. v Murski Soboti, drugi dan pa v Ljutomeru, obakrat v So-kolskom domu. V glavnih vlogah nastopita odlična člana ljubljanskega gledališča ga. Mira Danilova in g. Ivan Levar. ♦ Gospodarski kongres. Jugoslovensko šumarsko udruženje bo imelo 19. avarus+a svoj 56. redni Občni zbor na Sušaku lin je to zborovanje posvečeno tudi problemom pogozdovanja pustih skalnatih krajev. S kongresom je združena zanimiva ekskurzija. S uš aik-tR a.bjSen.j -iN o vi -Or i to v en io a- S u š a.K s parobrodom ter izlet z avtobusi iz Senja k Plitvičkiim jezerom. Na Sušaku je že (ustanovljen odbor, kii pripravlja vse, kar je potrebno za konsrreg in ekskurzije, katerih se lahko udeležijo tudi rodbine kongresi-stov. Gozdarska društva Češkoslovaške in Poljske so že prijavile svoje delegacije. — Na ministrstvo prometa je .v.ložena prošnja za čet.rtinsko železniško vožnjo vseh udeležencev kongresa. ♦ Zveza bojevnikov priredi v nedeljo svoj vsakoletni tabor na Brezjah. Polovic Pred programom PLES, po 9. velik pester program inozemskih artistov I na vožnja je dovoljena na vseh progah savske m dravske banovine do postaj Oto-če in Radovljica ter velja za vse udeležence. Na od hodni postaji se kupi cel vozni listek, ki je veljaven tudii za povratek. ako se izkaže udeleženec s potrdilom o udeležbi na taboru. Taka potrdila bo izdajala zveza 9. in 10. julija na Brezjah. Zato hranite kupljene železniške karte za povratek. Dolžnost vsakega bojevnika je, da se tabora udeleži, da pokažemo s čim večjo udeležbo moč naše organizacije. Bojevniki, agit.irajte tudi pri svojih prijateljih in znancih za udeležbo. Tabor bo vodil naš priljubljeni predsednik tovariš genera.l Maister. Posebnih vabil zveza letos ne bo pošiljala niti posameznikom niti društvom, vabljeni pa so vsi bojevniki in prijatelji našega gibanja. _ Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani. + Nemško-srbska šola v Beogradu. Predvčerajšnjim je bil posvečen temeljni kamen za gradbo nemško-srbske šole, ki bo zgrajena v Ulici Zrinjskega. Položitvi temeljnega kamna sta prisostvovala tudi nemški poslanik g. Kassel, avstrijski poslanik g. Plonies ter mnogo nemških kolonistov. + Velik vlom na deželi. Po deželi pohajkujejo razni brezpos\lni, zato pa se tudi množijo tatvine in vlomi. Ni še dolgo tega, ko smo poročali o dveh velikih vlomih, že je spet neznan vlomilec obiskal zaklenjeno stanovanje. Pri posestniku Francu Veršiču v Dolnjem bregu onkraj Ptuja so se domači te dni nahajali na komaj dobrih 200 korakov oddaljeni njivi pri delu. Vlomilec je izkoristil ugodno priliko in splezal skozi s visi i v hišo, kjer se je prav dobro založil z obleko din tudi z denarjem. Odnesel je pet moških sukenj, tri hlače, dva telovnika, ženske robce, dežnik, klobuke, dva para čevljev, dve srajci pleteno žensko jopico, nahrbtnik, tri srebrne žepne ure z verižico v skupni vrednosti 3200 Din. Poleg tega je odnesel še tri denarnice, v katerih je bil skupno 800 Din gotovine. V stanovanje je moralo biti", vlomljeno okoli pol 15., ker so kmalu nato našli v bližnjem gozdu par čevljev, dve prazni denarnici in robec, kar je tat sam odvrgel. Vlomilca z obilnim plenom ni nihče opazil, zato je zasledovanje tem bolj težavno. + V Bohinjskem jezeru Je utonila služkinja Micika Konhajzlerjeva iz Zagreba. Dne 29. junija je prišla v Bohinj. Šla se je ponovno kopat v jezero. Ker je jezerska voda precej hladna, jo je zgrabil v nogah krč, da ni mogla plavati in je kmalu izginila pod gladino. Ljudje v bližini so jo sicer skušali rešiti, a brez uspeha, šele mrtvo so potegnili iz vode. Marija je služila pri nekem zagrebškem odvetniku. Med prijateljicam, je bila priljubljena zaradi vedrega značaja. Starši v Loki so s pokojnioo 'zgubili n^rko edinko. ♦ Sava naplavila ionsko truplo. Pni Hrvatski Kostajnioi je Sava naplavila truplo neznane mladenke, »tare približno 17 let. Oblastvo je odredilo poizvedovanje, da se dožeme identiteta mladenke in vzrok njene smrti. ♦ >Slatinski vampir« obsojen na smrt. Pred velikim senatom sodnega stola v Osi-jeku se je predvčerajšnjim vršila kazenska obravnava proti Ivanu Vančuri, znanemu pod priimkom >slatinski vampirc. Sodišče ni moglo upoštevati obtoženčeve obrambe, da je umoril Kumeka in njegovo ženo, ker se je bal njunega maščevanja, marveč je smatral le koristoljublje kot vzrok zločina, kar je po indicijah tudi dokazano. Vančura je bil obsojen na smrt. Obsodbo je ravnodušno sprejel. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Sprememba v srednješolski službi. S tretje državne realne gimnazije v Ljubljani so premeščeni na prvo državno realno gimnazijo, bivšo realko: ravnatelj Kuno Hočevar ter profesorji Marko Bajuk. Franc čemažar, Ivan Dolenc, Franc Grafenauer, Ven.ko Kalan, Franc Kobal, dr. Stanko Le-ben, dr. Jože Lovrenčič, Vlncenc Marinko, Slavko Raič, Rudolf Sodnik In Albin Žab-kar. Za profesorja na ptujski gimnaziji je imenovan dosedanji suplent Rajko Kadunc. u_ Društvo »Tabor«. Mešani pevski zbor ima pevsko vajo dre vi ob 20. v predsobi telovadnice na realki. Pridite vsi! — Na rednem članskem sestanku v četrtek ob 20. bo v društvenih prostorih (hotel Tivoli) nadaljeval g. Vekoslav Bučar predavanje o Lužiških Srbih s skioptičnimi slikami. Pridite! u_ Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani se najlepše zahvaijuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je svečana blagoslovitev temeljev pravoslavne cerkve sv. bratov Irila i,n Metoda obnesla tako svečano in lepo. Posebna zahvala gre ljubljanskemu rodoljubnemu meščanstvu, ki je sprejelo pravoslavnega cerkvenega poglavarja in ostcie cerkvene dostojanstvenike tako bratsko, prisrčno in ljubeznivo. u_ Nesreča na nebotičniku. Včeraj dopoldne se je pripetila na nebotičniku ob Dunajski cesti huda nesreča. Pri zidarskih delih na odru, visokem okrog 10 m. je bil zaooslen 30 letni zidar France Pegan s Tržaške ceste 2. Nenadoma je izgubil ravnotežje i.n omahnil na tla. Obležal je nezavesten s hudimi notranjimi poškodbami;, pa tudi s praskami po životu in na obrazu. Na pomoč so mu takoj priskočili tovariši, ki so ga odnesli v barako, kjer so ga skušali spraviti k sebi. Medtem je bil pozvan tudi reševalni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v splošno bolnico. Iz Celja e_ Dramski tečaj. Sokolska župa celjska priredil v avgustu štiridnevni dramski tečaj, ki ga bo vodil g. prof. Osip šest višji režiser .ljubljanske drame. Ker je tečaj vo like važnosti za povzdigo našega podeželskega dileta.ntstva, se vabite, da se preko svojih društev prijavite ž PO za udeležbo. Naši odrt so še vedno potrebni, da se izpopolnijo, bodisi v tehnični opremi ali pa v izvajanju iger Samih. Kljub kratkemu času, ki je za tečaj na razpolago, bo g. Šest izvedel svoj celotni program, ki 'bo obsegal vse podrobnosti dramatike. Razen teoretičnih predavanj se ho izvedlo praktično aranairanje enodejanke, katere prepis se bo poslal vsem prijavljenim. Tečaj se bo vršil od 3. do vštevšega 6. avgusta. Da se omogoči obisk či.m večjemu številu članov, bo dala župa brezplačno stanovanje na razpolago. e_ Tudi mestna klavnica za kitajskim zidom. Doslej so uredništva listov dobivala na svojo prošnjo vsak ponedeljek iz Posebna senzacija: Svetovna »Trupa Orlov«. — Rezervirajte prostore! — Pivo vrček 6 Din. Izborna vina liter po Din 15, 20 itd. mestne klavnice splošne tedenske nakaze, iz katerih je bilo razvidno, koliko in kakšne živine je bilo zaklane v preteklem tednu in koliko raznovrstnega mesa je bilo uvoženega v mesto. Na zahtevo zadruge mesarjev in p.rekajalcev pa je mestno na-čelstvo odredilo, da klavnično vodstvo ne sme časopisju dajati nobenih informacij več. Pri tem, da se v Celju koljejo tako voli kakor krave, ki so si zelo podobni, saj so Ustvarjeni po eni podobi in so sii v najožjem krvnem sorodstvu, celjsko kupujoče občinstvo in časopisje pač nista ničesar zakrivila. e_ Razne nesreče. Pobesnela krava je po-bodla 3 letnega Antona špilja.ka iz Lise pri Celju in ga z rogom poškodovala na vratu. Na veselici se je v nedeljo peljala na drči 23 letna posestnikova žena Justina Berdnikova iz Loč in na koncu .padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. V soboto je neki mlademič napadel 22 letnega brezposelnega zidarja Vla-dimirja Piliha iz Liboj in ga z nožem zabodel v bližino srca ter .mu prizadejal nevarno poškodbo. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. e_ Popravljalni izpiti. Dlija.ki celjske realne gimnazije, ki imajo popravni izpit., popnsta Zaradi preselitve trgovine s Sv. Petra ceste št. 3 v lastno hišo na Sv. Petra cesti št. 11 se prodaja vse modno blago 10 % ceneje. — Se priporoča tvrdka 7625 I6N. 2ARGk. GOJZERJ! PRIZNANO NAJBOLJŠA lovski in športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri 86 BIH IGLE, Bksnort čevljev, tiri nad škof jo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Rdeča mesla je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—. TABLETK XprotJ glavobolu io migreni) so znane po dobrem ufinku in neškodljivosti. Pazite na naslikane ovoje. naj vlože do 15. avgusta oa ravnateljstvo naslovljeno prošnjo, da se jim dovoli delati popravni izpit. Prošnja se kolkuje s 5 Din in za vsak predmet, iz katerega bo dijak delal izpit, s kolkom za 10 Din. 'Izpiti se bodo vršili 25. 26. in 27. avgusta od 8. zjutraj dalje. Popravni izpiti nižjih tečajnih izpitov bodo 29. avgusta, višjih tečajnih izpitov pa 30. avgusta od S. dalje. Vpisovanje se bo pričelo 1. septembra redni pouk pa 13. septembra. Iz Maribora a_ Krst »Ribniške koče« bo, kakor že objavljoeno v nedeljo, 10. t. m. Za izletnike iz Maribora bo vozil avtobus že v soboto od 13. do 15. ure izpred trgovine na Glavnem trgu, nazaj pa v nededjo zvečer. Prijave za avto-vožnje sprejema trgovec g. France Major na Glavnem trgu. a_ Praznik sv.' Cirila in Metoda so tudi mariborski rodoljubi praznovali prav slovesno. Na predvečer je podružnica CMD zažgala velik kres na Piramidi, pa tudi po drugih hribih in gričih so goreli na predvečer kresovi. Na praznik je delo v uiradih .počivalo dn na javnih poslopjih so bile razobešene državne zastave. a_ Večerne koncerte v mestnm parku namerava prirejati mestno olepševalno društvo, če bodo meščani pokazali dovolj zanimanja. Prvi večerni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba, bo v četrtek 7. t. m. a_ Nezgoda. Pri kopanju v Dravi se je 18 letni trgovsk: pomočnik Alojz Zara ta.ko nevarno porezal na desni nogi, da je moral iskati pomoči v bolnici. a_ Prj kopanju utonil. V ponedeljek zvečer je pri kopanju utonil v betnavskem ribniku brezposelni zidarski pomočnik, 33 letni Anton Ber s Pobrežja. Ko je priplaval do sredine ribnika, kjer je voda najbolj globoka, je Bera najbrže prijel krč. Brez krika je izginil pod vodno gladino. Radvanjski gasilci so doslej brezuspešno iskali utopljenčevo truplo. Šolski uspehi na ljubljanskem drž. konservatoriju Ljubljana. 5. julija. šesto šolsko leto na državnem konservatoriju je bilo sklenjeno na Vidovdan. Vpisanih in redovanih je biLo 188 gojenk in gojencev. Od tega jih je obiskovalo 22 nižjo, 152 srednjo in 14 visoko šolo konser-vatorija. Na nižji je obiskovalo 14 gojencav klavir, 4 gojenci violino. 2 gojenca pa violončelo. Srednja šola je imela naslednje predmete: solopetje (7 letnikov) 85 gojencev, klavir kot glavni predmet 6 letnikov 38 gojencev, kot stranski predmet pa 53 gojencev, torej skupno klavir 91 gojencev. Violina glavni predmet 6 letnikov 22 po-jencev, violončelo glavni predmet 3 letniki 5 gojencev, dalje flavta 7 gojencev, oboa 2 gojenca, klarinet 4 gojenci, fagot 1 gojenec, rog 2 gojenoa, trobenta 7 gojencev, pozav-na 3 gojenci, pavke 2 gojenca, orgle 3 gojenci. Po predmetih imamo torej na srednji šoli konservatorija 234 gojencev. Visoka šok ima pn solopetju 1 gojenca, v klavirju 2 gojenca, v violini 4 gojence in v ostalih glavnih predmetih 7 gojencev Nadaljnji od-delki konservatoriju so imeli naslednji obisk: oddelek za kompozicijo 10 gojencev, dirigentska šola 4 go en-ce. operna šola 21 gojencev, pedagoški oddelek 22 gojencev. Poleg tega obiskujejo gojenci tudi 18 teoretičnih predmetov sn razne ansamblske oddelke in vaje. V teku šolskega leta je priredilo ravnateljstvo z gojenci 15 produkcij in sicer: 4 interne vaje, 5 javnih produkcij, 4 javne nastope gojencev operne šole in dva komorna koncerta. Poleg tega so nastopili gojenci konser-vatorija zelo pogostokrat v Radiu-Ljublja-ni in prav posebno še na delavskih koncertih. ki jih prireja Izobraževalno društvo Svoboda v dvorani Delavske zbornice, posamezniki pa so sodelovali kot spremljevalci na raznih solističnih koncertih. Na konservatoriju so od leta 1922 dalie diplomski odnosno absolutorijski izpiti. V teku teh 10 let so položili izpit za strofov' ne učitelje petja n« meščanskih šolah 4 kandidati, državni izpit iz glasbe ima 26 kandidatov, absolutorij srednje šole konserva-torija ima 30 bivših konservatoristov absolutorij visoke šole pa 5 gojencev. Diplomski izpit pedagoškega oddelka je do danes napravilo 9 kandidatov, skupno je torej ab-solviralo eden ali drugi oddelek drz. konserva toriia odnosno preje konservatonja Glasbene Matice 74 gojencev, od tega jih je 52 v javnih poklicih kot učitelji glasne ali nastopajoči umetniki. Srednjo solo Konserva torija so absolvirali konec letošnjega leta Lipovšek Marijan (oddelek za klavir) z odličnim uspehom. Krmpotic Ivan (oddelek za solooetje) s prav dobrim uspehom in Marčec-Olup Mara (oddelek za solopetje) s prav dobrim uspehom. Visoko solo so absolvirali šušteršič Vinko (oddelek za violino) z odličnim uspehom in Verbič Milena (oddelek za solopetje) z odličnim uspehom. Diplomski izpit pedagoškega oddelka z oceno »soglasno« pa so preje.i: s. Aljan- NACE NAROBE, tapetnik, Ljnbljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 »Franz Josefova« grenčica olajša pot hranilnim snovem v kri. čič Hilarina (petje kot glavni predmet), Roeger Rija (klavir kot glavni predmet) in Rozman Jože (petje kot glavni predmrt). * Ze novo šolsko leto bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra. Sprejemni izpiti novo vpisanih gojencev za konservatorij bodo 5. septembra, dopoldne za klavir in violino, popoldne za solopetje. Na novo se vpeljeta letos dva razreda nižje šole za nove gojence solopetja, ki nimajo zadostne muzikalne predizobrazbe V6e podrobnosti glede vpisa bodo nabite od 15. avgusta dalje v veži poslopja. K feklepu pripominja ravnateljstvo. da je daroval tudj ob koncu letošnjega šolskega leta priznani naš strokovnjak in izdelovalec inštrumentov g Miha Mušič enega svoiih mojstrskih izdelkov gojencu Albertu Dermelju. Darovanec je dobil violo. Rex original steklenice in aparati za vkuhavanje sadja. Edina zaloga: Julij Klein, WoIfova ulica 4. 259 Okrožne strelske tekme v Mariboru Maribor. 5. julija. Na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru so se v nedeljo vršile strelske tekme, ki sta jih priredila oblastna Strelska dnžma in Slovensko lovsko društvo v Mariboru. Tekem se ie udeležilo n*d 400 strelcev in lovcev iz Maribora, z D-av-skega polja, iz SlovenskTi goric. Zafreba in Karlovca. Navzoči so bili tudi za-^ton-niki civilnih in vojaških oblasta- Mko oba srečka načelnika dr. Toavic in M ikir, mestni žumin dr. Lipold. komanda it ? sta brigadni general Hadžič in drrgi. Rezultati so bili naslednji: Meddružinska tarča za prehodni pokal mestne občine mariborske: 1. Strelska družina Svečina 2^3 točk: 2. Strelski družina Sv. Jurij 25Drt-n-a«: 1. Alojz Meh^r (Sv. Jurij). 2. Jože Finžgar (Podoba): 3. Ivan Dreisibner (Svečina): 4. Ivan Vogrn (Sv. Marieta); 5. Alojz Marico f^koke): 6. Janez Lekan (Svečina): 7. LetoŠek fPo-dova); 8. Tvan Lavrenčič (Sv. Jeirij): 9. Franio Zupan (Skoke); 10. Franc Vre/mer (Svečina). Zmagovalna tarča »Trigla\%«: 1. Dušan Hinič 247 točk: 2. kapetan Andiel Grab-rič 220: 3. prof. Cestnik 208; 4. p--;-Tiarij' dr. Robič 171. 5. Josip Moravec 147: kaoetan Jančikovič 136; 7. Slavko Reja 135: 8. kapetan Ristovič 135; 0. Stanko Trčelj (Svečina) 126; 10. Ivan Magdalene (iPodova) 74; 11. Šantl (Svečina) 66: 12. Franc Kline (Skoke) 64 in 13. Ivan Blažič (Sv. Jurij) 60. Malokalibrzka tarča »Pohorje«: 1 polkovnik Božidar Putnikovič 220 točk: 2. podpolkovnik Marko Stanišič 210; 3. kare-tan Grahrič 2W; 4. kanetan Milan Jančikovič 177: 5. okr. sodnik Porebar 146. Mialokalibrska tarča »Sava«-; I. .To«it> Moravec 86 točk; 2. inž. Sotošek 7°>: 3. Zrno. kategorija gostov: 1. Jaki! (Karlo-vac) 13£ točk; 2. Gorup (Zagreb) 111 točk. Kategorija mojstrov: 1. W. Wrefg 131 točk; 2. major Sparovic 128 točk. 3. dr. Robič 127 točk. Kategorija seniorjev: L Starešina 76 točk: 2. Vukmanovič 70 točk: podporočnik Curuvija 78; 5. okr. sod-nik Porebar 66. Lon^sfeo streljanje: krogla kategorija seniorjev: 1. Starešina. — Kategorija juni-orjev; 1. gosrpa dr. Robičeva 44 točk: 2. R. Janežič 34 took; 3. inž. Čeme 24 točk. 3. \V6gerer 70 točk; 4. Sprager 64 teč v. — Kategorija jimiorjev: 1. Stergar: 2. T. Ja-nežič; 3. Maks Jančer; 4. Hausmanirger: 5. inž. Čeme: 6. gospa dr. Robičeva. — Malokalibrske krogle: 1. prof Cestnik; 2. Vukimanovič; 3. R. Janežič. Po telkmah se je vršila v kavarni »Park« razdelitev nagrad in veselica, ki je trajala po^no v noč. Ženske v borbi z neznanima nočrjima napadalcema Naklo, 4. Julija. V okolici Naklega in drugih vasi na i Kranjem vlada razburjenje zaradi dv?h neznancev, ki izvršujeta zlasti v nočnih urah drzne napade na mirne ljudi a če ni drugače, tudi vdirata kar v hiše. V teh krajih je bilo v zadnjem času izvršenih že več takih roparskih poizkusov, o čemur je »Jutro« poročalo. Najhujše pa ?e je godilo posestnici Marjani Praprotniko-vi v Britofu št. 13. Ponoči okrog 24. ure sta se pojavila pred hišo te posestmice oba neznanca in sta pod neko pretvezo pripravdla gospodinjo, da jama je odprla hišna vrata.. Čim pa je v vratih zaškripal ključ, sta se neznanca že zagnala proti gospodinji, navalila nanjo, jo vrgla na tla jo začela daviti in bitd po njej s pestmi. Pmprot-nikova pa je imela še toMko časa, da je zaklicala na pomoč, nakar je vstala dekla Pavla Rakovčeva in pritekla v vežo. Toda tudi proti dekli se je takoj zapodil prvi napadalec. Skušal jo je vreči po tleh, bil pa je prešibak, kajti Pavla je močna, in sta tako oba padla. Ruvala sta se tudi na tleh m je Pavla razbojnika močno ugriznila v prst na roki, da je krvavel. Na pomoč mu je prihitel tovariš, toda krepke Pavle oba skupaj nista mogla ukrotiti. Dekli se je slednjič posrečilo, da se je napadalcev otresla in zbežala iz veže v ncč. Ker je tudi zunaj nista mogla dohiteti, sta napadalca izginila iz vasi. Napadeni ženski sta pozneje sklicali sosede, ka so napadalca zasledovali, vendar jih niso mogli iztakniti. Kakor sta napadenki opisali napadalca, je star prvi okrog 20 let in je bolj šibke postave. Kolikor sta megli v temi opaziti, je bil oblečen v modre hlače in je imel tudi moder predpasnik. Drugi je bil bolj močan, vendar ga natančnejše ne moreta opisati. Oba sta nosila lahke čevlje z gumijevimi podpetniki. Orožniki neznanca nenehoma zasledujejo in bo zlasti mlajšega lažje spoznati, ker ima na reki po ugrizu gotovo vidno rano. II m mmm drž. f&zr. loterije boste težko dosegli. Dobite jo v Zadružni hranilnici r. z. z o. t., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. II Pravilnik o znamkovanju hmelja Po večletnih prizadevanjih naših hme liarjev in hmeljske trgovine, se je sedaj uresničila njihova zahteva glede znam-kovanja hmelja, ki so jo s tolikim povdar-kom naglasa« pri vseh hmeljarskih zborovanjih. Minister za trgovino in industrijo je podpisal in objavil praviilnik 0 kontroli hmelja namemienega za izvoz. Pravilnik odreja troje hmeljskih okrožij v naši državi. Prvo je savinjsko okrožje, ki obsega sodne okraje Celje, Gornji grad in Vransko. To področje se bo označevalo kot »Južnoštajersko — Savinjska dolina«. Drugo področje obsega vse ostale hmeljarske okraje v dravski banovini. To področje se bo označevalo kot »Dravska banovina«. Tretje področje pa obsega podonavske hmeljarske okraje vključno Šabac. To področje se bo imenovalo »Bačka«. Znamkovanje hmelja za izvoz se bo vršilo na zahtevo hmeljarjev in bo neobvezno, pač pa pooblašča pravilnik ministra za trgovino in industrijo, da lahko v sporazumu z ministrom za kmetijstvo, če bi bila resnična potreba, predpiše obvezno znamkovanje hmelja za izvoz. Kontrola hmelja se bo vršila na ta način, da se bo izdalo potrdilo o znamkovaroju, ki bo vsebovalo občino, v kateri je bil hmelj pridelan, letnik pridelka, neoporečnost blaga glede kakovosti in bruto težo poedinih bal. Ta potrdila bodo izdajali stalni poverjeniki ba-rovinske hmeljske komisije v vsaki občini. Poverjenik bo izdal potrdilo o kraju pridelka, o letniku im teži; plombiral bo pregledane vreče s posebnimi plombami in pritisnil na balo številko in ime občine. Banovinske hmeljske komisije bodo pregledale od občinskega poverjenika znam-k o vari hmelj. Oddate bodo svoje mnenje o kakovosti ter izstavile končno potrdilo o pregledanem hmelju. Znamkovanje hmelja za savinjsko okrožje bo vršila izključno »Hmeljarna* v Žalcu. Komisija bo pazila tudi na to. da se ne bodo vršile kakšne Iz letnega poročila Jugoslo-venskih tekstilnih tvornic Mautner d. d. Iz poročila, ki ga je uprava Jugosloven-skih tekstilnih tvornic Mautner d. d. v ■Ljubljani predložila 4. julija t. 1. občnemu zboru družbe, posnemamo naslednje zanimive podatke: Gospodarsko krizo, ki vlada po vsem svetu, smo pri nas v Jugoslaviji v preteklem poslovnem letu občutili v veliko večji meri nego v teku leta 19.30. Izvoz naših kmetijskih pridelkov, ki je v predhodnem letu stalno nazadoval, se je zaradi izvršenih bančnih zapor jeseni še nadalje skrčil. Depresija, ki je temu sledila, je povzročila naravno tudi skrčenje mnogih obratov :n je povečala brezdelnost. V zvezi s temi pojavi ie bila vlada primorana prilagoditi se znižanim davčnim dohodkom in je znižala uradniške plače. Vsi ti ukrepi so zelo kvarno vplivali na kupno moč občinstva in so imeli za posledico veliko nerednosti pri prepakovanju in žvepljanju znamkovanega hmelja. Hmelja, ki je slabe kakovosti ali mešan od različnih let ne bodo znamkovali po imenu okoliša, temveč edino z oznako »limeli«. Pravilnik predpisuje nadalje obliko in besedilo potrdil, ki jih bo izdajala banovinska hmelj-ska komisija. Banovinsko hmeljsko komisijo bo imenoval za 4 leta ban. Člani banovinske hmeljske komisije so lahko državni in samoupravni strokovnjaki, predstavniki organizacij pridelovalcev hmelja in zadrug ter predstavniki hmeljske trgovine, in sicer tako da bo razmerje med predstavniki hmeljarjev, in hmeljskih trgovcev kakor 3:2. Predstavnike hmeljarjev bodo predlagale njihove organizacije, predstavnike trgovine pa Trgovska zbornica. Pravilnik odreja tudi kazni za tiste, ki bi zlorabljali določbe s ponarejanjem plomb, označb in potrdil kontrolne komisije. Pravilnik bo stopil v veljavo tri mesece po objavi, če se ta rok ne bo med tem z zakonom zmanjšal. Če pogledamo določbe pravilnika, vidimo. da je ustreženo glavnim željam in potrebam naših hmeljarjev. Z uvedbo znam-kovanaa hmelja za vso državo, stopamo v krog naprednih držav, predvsem Češkoslovaške. Nemčije in Francije, ki imajo že uvedeno znamkovanje. Blagodejen vpliv splošnega znamkovanja hmelja se bo kmalu pokazal in bo zaščitil kvalitetne okoliše pred nekvalitetnimi in dobre hmeljarje pred slabimi. Domači hmeljski trgovini morda ne bo prav všeč določba pravilnika, da bo imela »HmeKarna« v Žalcu izključno pravico signiranja. Vendar ta določba nikakor ni mišljena kot kakšna ost proti njim. temveč so to le posledice starega zakona o znatmkovaniu hmelja iz leta 1907.. ki bo še vse do tedaj v veljavi za južno-štaiersko-savinjsko okrožje, dokler ne dobimo novega zakona n znamkovanje hmelja. da je glavni smoter vseh zadevnih ukrepov ta, da se izvoz dvigne im nikakor ne ovira, kajti le iz povečanega izvoza je pričakovati redni dotok deviz. To poudarjamo zaradi tega, ker se posledice prestrogega reguliranja deviznega prometa po izkušnjah drugih držav v prvi vrsti pokažejo v tem. da trpi v prevelik; meri izvoz in s tem vse gospodarsko življenje. _ Bilanca Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d. v Ljubljani izkazuje za leto 1931, vštevši prenos iz leta 1930 v višini 229.369.61 Din, čisti dobiček od 1,677.923 Din 86 p, iz katerega se bo izplačala 6 odstotna dividenda in bo dodeljeno rezervam 150.000 Din, dočim se 298.068.43 Din prenese na novi račun. vesti število insolvenc, po katerih je bilo, žal, prizadeto tudi naše poslovanje v večji meri kakor doslej. Položaj bombažne industrije je trenutno jako neugoden, kajti vse kaže, da konsum še vedno nazaduje. Leta 1931. ie znašala potrošnja bombaža in bombaževih izdelkov ie 27,000.000 kg, to je torej komaj okrog 2 kg na prebivalca, nasproti konsumu od preko 4 kg na glavo, pred vojno. Po uradni statistiki za leto 1931. je znašala vrednost uvoza (postavljeno na me-K>, nezacarinieno); kg bombaža.....Din 13.88, kg bombaževe preje . • Din 28.57, kg bombaževe tkanine . Din 59.57. iz valutarnih razlogov bi morala država imeti največji interes na tem, da se pospeši v prvi vrsti uvoz sirovega bombaža, v drugi vrstj pa uvoz bombaževe preje, ker bi se s tem krila potreba dežele po bombažu z najnižjo uporabo tujih plačilnih sredstev. Obžalovanja vredno je dejstvo, da se v svrho nabav surovega bombaža dodeiujejo devize le v neznatni meri, zaradi česar je nabava tega predmeta zelo otežkočena. Bombažna industrija je zelo interesirana na pospeševanju izvoza katerihkoli predmetov, ker bi se s tem dvignile razpoložljive zaloge deviz. Če tudi priznava bombažna industrija potrebo po reguliranju deviznega prometa, mora Da vendar upati. Gospodarske = Socijalno zavarovanje trgovcev. Prejeli smo: Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča glede na včerajšnjo notico v sJutru« cenjenim gg. članom v zadevi izvedbe socijal-nega zavarovanja, da se mora v snnslu določil obrtnega zakona zbrati naipret zadostno število pismenih izjav, da so člani združenja načelno za zavarovanje. Ministrstvo za trgovino in industrijo pa bo izdalo za tako zavarovanje poseben pravilnik, na čigar osnovi se bo lo- zavarovanje izvedlo. Zato Združenje trgovcev nikakor ne more navesti zneskov, ki se bodo v ta namen plačevali. Na vsak način bo socijalno zavarovanje osnovano v načelu na popolni avtonomiji in ne bo v nobeni zvezi z drugimi socijalnimi ustanovami. O vseh nadaljnjih ukrepih glede zavarovanja. kakor tudi zavarovalnih prispevkov bo odločal poseben odbor trgovcev, ki bo še pred uveljavi jen jem pravilnika o prispevkih zaslišal posamezne člane, tako da bo o tem odločalo le trgovstvo samo in da bodo ob zmerni režiii prišli prispevki edinole v prid in korist članov. Zato prosimo cenjene gg. člane, da ne oklevajo pri nabiranju podpisov, temveč da to delo pospešijo in da pridemo čim prej do uresničenja naših želj. LTprava Združenja trgovcev prosi cenjene člane, da se v vseh stanovskih zadevah poslužujejo uprave združenja, ki je zato tu, da daje vse potrebne informacije. = Potrdilo o plačanih davkih. Kakor p" ročajo iz Beograda, je davčni oddelek finančnega ministrstva na predstavke iz gospodarskih krogov in v zvezi z deviznimi predpisi izdal pojasnilo glede potrdil o plačanih davkih, ki pravi: Glede na odlok finančne«--* ministrstva (št 91.851 od 12. decembra 193D, po katerem se lahko davčni zaostanki po žarih davčnih zakonih in po zakonu o davku na poslovni promet po stanju ob koncu leta 1928. odplačajo v 5 enakih letnih obrokih, počenši 1. januarja 1931, je smatrati, da so davčni obvezanci izpolnili svojo dolžnost, ako predložijo potrdilo, da so plačali ves davek po novem zakonu o neposrednih davkih (tudi za tekoče četrtletje) in da so ua zaostanke davčnega dolga po starih zakonih (na podlagi -tania ob koncu 1. 1S)28,> v redu plačali dovoljene obroke in da glede teh obrokov ni90 v zaostanku. — Nadalje poročajo, da je finančni minister spremenil razpis glede potrdil o plačanih davkih, in sicer v toliko, da se v bodoče izključno za uporabo pri dobavah, lahko izdajajo potrdila o plačanih davkih, če davčni zavezanec pismeno odstopi davčni upravi svojo dokazano* likvidno terjatev nasproti državni blagajni, ki se mora v celoti odstopiti za dolžne in dospele davke = Zadružne tvnrnice krasa v Sevnici. Dne 9. p. m. se ie v Sevnici vršil občni zbor zadruge »Kvase, r. z. z o. z., ki bo v Sevnici zgradila tvornico kvasa s kapaciteto okrog 300 kg kvasa dnevno. Tvornica bo kvas proizvajala po najmodernejšem sistemu iz žila brez pridobivanja špirita. Zadružni deleži so določeni na 4000 Din in daje en deltž pravico do odkupa 300 kg kvasa letno. -Član zadruge je lahko samo oseba, ki se peča s pekovsko obrtjo ali • s trgovino. = Španija zopet uvaja zlato valuto. Finančni minister je sklical za 5. julij v Barceloni konferenco zastopnikov največjih bančnih zavodov in gospodarskih strokovnjakov. Razpravljalo se bo o možnosti vrnitve Španije k zlati valuti. Vlada je že izdelala tozadeven načrt, ki bo ob tej priliki prišel v pretres. = Dobave. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 11. avgusta glede dobave perila (osebnega in posteljnega); 13. avgusta glede dobave zdravniških in bolniških pla-ščev ter volnenih odej; 16. avgusta glede dobave žimnic in blazin; 20. avgusta glede dobave rjuh. vreč itd.; 23- avgusta glede dobave usnjatih copat, platnenih čevljev z gumijastimi podplati, mrež za okna in košar za kruh; 27. avgusta glede dobave toplomerov; 30. avgusta glede dobave umivalnikov, vrčev; 3. septembra glede dobave umivalnikov, žlic, emajliranih vrčev. krožnikov, loncev itd.; 10. septembra glede dobave omar za instrumente, stolov, miz itd.; 13. septembra pa glede dobave gumiranega platna in platna »ka-liko«. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem skladišču.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Bania Luka sprejema do 14. t. m- ponudb? glede dobave jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. t. ni. ponudbe slede dobave 10.000 kg karbida. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 18. t. m ponudbe glede dobave ventilov. Direkcija državne železarne VareS-Maidan spreiema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 1000 komadov žag za železo. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 12. t- m. se no vršila pri primorski direkciji pošt in telegrafov v Splitu ofertna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 28. i, m. se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 15 m* bukovih desk. (Oglas jc na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni delavnici.) Dne 3. avgusta se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave raznega elektrotehničnega materijala- (Oglas je na vpogled z Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) Revma kopališče sveta" Piešta ny Kopije se v samem viru 67" C vroče žveplene blatne kcpelji, velehoteiom THERMIA za srednji stan CYRILL-HOF. 5000 sob v mestu, poceni prehrana sp0rt in zabava vsake vrste. Pojasnila daje: Drogerija Gregorič. Ljubljana. Prešernova ulica št. 5. J5763 Borze 5. julija. Na ljubljanski borzi so ponovno nekoliko popustile devize Ne\vyork, Pariz in Berlin, dočim sta se okrepili devizi Amsterdam in praga. Deviza Trst, ki se je včeraj okrepila, je danes zopet popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje prilično čvrsta. Trgovala se je po 177 in 178, pozneje pa po 180. 7% Blairo-vo posojilo se je za malenkost dvignilo in je bilo zaključeno po 35-50. V 8°/o Blairovem posojilu pa je bil promet po 40. V ostalem je prišlo do zaključkov v investicijskem posojilu po 47 in v 6"/o begluških obveznicah ik> 33,50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2271.52 — 2282.88, Berlin 1328.47—1339.27, Bruselj 782.40 do 786.34, Curih 1097.39—1102.85, Ixmdoii 198.97_200.57, Newyork ček 5597.75 do 5626.01, Pariz 221.05—222.17, Praga 166.45 do 167.31, Trst 286.69—2S9.09. Zagreb. Amsterdam 2271.52 — 2282.86. Berlin 1328.47 — 1339.27, Bruselj 782.40 do 786-34, London 198.97 — 200.57. Milan 286.69 do 289.09, Newyork kabel 5619.75 — 5648.01. Newvork ček 5597.75 — 5626.01, Pariz 221.05 do 222.17, Praga 166.45 — 167.31, Curih 1097.35 — 1102-85. Curih. Pariz 20.1425. London 18.19, New-york 512.25. Bruselj 71.30. Milan 26.17. Madrid 42.20, Amsterdam 206.95, Berlin 121.15. Stockholm 93-05, Oslo 89.75. Kobenhavn 99.25, Sofija 3.72, Praga 15.17, Varšava 57.45, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 179 — 182, za julij 176 — 180, za avgust 17-4 do 178, za december 174 — 180. 7°/o investicijsko 47 — 48, 4% agrarne 22,50 — 23.50, 60/o begluške 32 _ 33, 7% Blair 35.375 do 34 75, 8n/o Blair 39 _ 41. 7°/u Drž. hipotek, banka 38—40; bančne vrednote: Narodna banka 3800 — 4000. Priv. agrarna banka °00 do 206. Beograd. Vojna škoda 181, 177.50 zakl). 4° o agrarne 22.50 den.. 6°/o begluške 32 zaklj., 8"'o Blair 42.06 bl„ 7°'o Dri hipotek banka 39» zaklj.. Narodna banka 390C den. Priv. agrarna banka 200 zaklj. Dunaj. Eskomptegesell. 100/Dunav - Sava-Jadran 13.90. Staatseisenbahngesell 15.95 1 rboveljska 19.01, Alpina - Montan. 8.40, Se-čerana 22.30. Blagovna tržišča ŽITO. - Chicago, 5. julija. — Začetni tečaji: Pšenica: za julij 46.75, za sept. 50, za dec. 53.625; Koruza: za julij 27.25, za sept. 30.75, za dec. 31.875: Oves: za julij 19, za sept. 19.50, za dec. 21.875. + Winnipeg, 5. julija. — Začetni tečaji: Pšenica: za julij 53.375, za okt 56, za dec. 57.375. + Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov postaja, po mlevski ta rifi. t>l3(*liivo v 30 dn^h)! slsvonsksL 78 kg po 170 — 172.50, okolica Sombor. 79 kg po 172.50 — 175. potiska. 80 kg po 175 do 177.50; moka: baška >0«:, franko Ljublja- . na, plačljivo v 30 dneh. po 305 — 310. banat-• ska^ po 310 _ 315; koruza (slov. postaja, plačlj.v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 — 147.50. pri navadni voznini po 150 do 152.50. + Norosadska blagovna borza (5. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 59 vagou. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 79 kg, okolica Sombor. 78 kg. srednjebaška in gor-njebaška. 79 kg 110 _ 112. baška potiska in ladja Tisa, 79 kg 113 — 115: baška ladja Begej, 79 kg 110 _ 112; banatska. 79 kg 108 — 112. Oves: baški, srem., slavon. 140 do 142,50. Koruza: baška 103 — 105: okol. Sombor 104 — 106; banatska 101 — 103; srem-ska — 103 — 105; okolica Šid 106 — 108. Moka: baška ?Og« in »Oggs 190 — 200- »2« 185 — 190; >5« 175 — 180; >6« 170 — 175: »7« 140 _ 145; »8< 82.50 _ 97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 — 90. + Somborska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 41 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor. 78-79 kg in gornjebaška, 79/80 kg 112 — 114; banatska, 79 kg 108 — 110; baška potiska. 80 kg 116—118; banatska potiska, 78 kg 112—114. Koruza: baška 103 — 105; za julij 103 do 105; za avgust 105 — 107. Oves: baški, sremski, slavonski 140 — 145- Moka: baška, banatska -»Og«. in »Ogg« 190 — 200- >2< l&s do 190; >5« 175 — 180; >6« 165 —'l70; >7C 135 — 140. Otrobi: baški 85 — 90. Strašna beda gobavcev v Rumuniji Zdravnik je pobegnil in jih pustil brez živeža pustili svoj kraj in se razkropili .*a vse strani okuženj Gobavci so nato za-— Nevarnost novih Bukarešta, 5. julija, d. Včeraj zjutraj je vdrla v mesto Isaccea skupina 25 gobov-cev, ki so ponoči pobegnili iz proslule naselbine za gobovce v Tishilestiju. Vest o prihodu bolnikov se je naglo razširila po vsem mestu in prebivalci so se zaprli v •svoje hiše, da bi ne prišli ž njimi v doti-ko. Gobovci so bili strašno zanemarjeni. Zaviti v cunje in nesnažni, z groznimi izpuščaji. in so nudili grozen prizor. Onemogli zaradi lakote ter utrujeni so se komaj vlačili po ulicah, po katerih so vpijoč prosili na pomoč. Ljudje so iim podajali živila skozi okna ter postavljali posodo z vodo pred vrata. Gobovci so odšli pred policijsko poslopje, kjer so povedali, da Ameriški primanjkljaj Washington, 5. julija. Primanjkljaj ob zaključku proračunskega leta Zedmjenih držav znaša 2815 milijonov dolarjev, dočim je znašal v prejšnjem letu 903 milijone dolarjev. V Avstraliji pogrešana nemška letalca našla Sidney, 5. julija, g. Danes je semkaj dospela vest, da so nemškega letalca Bertra-ma in njegovega spremljevalca Klaus- je njihova naselbina že več tednov brez živil in denarja. Njihov zdravnik je odpotoval pred desetimi dnevi v Bukarešto, da bi izposioval pomoč, vendar pa se še ni vrnil. Na svojem begu so prehodili več vasi. Policija je takoj odredila vse potrebno za njihovo izolacijo. O dogodku ie 'obvestila pokrajinskega prefekta ter poveljnika orožnikov in končno so z zdravnikom in močnim orožniškim spremstvom odpravili gobovce nazaj v njihovo naselbino. Pri njihovem odhodu so se videli strašni prizori bede izobčencev. Prebivalstvo je zbralo samo večjo vsoto denarja za njihove najnujnejše potrebe. marma, ki sta poletela v Avstralijo, našli v neki vasi pri Capu Bernier na zapadni obali Avstralije. Oba letalca sta zdrava. Spopadi med Imfi in muslimani v Bombayu B-mb»y, 5. julija. Položaj, ki je nastal zaradi nemirov med Indi in muslimani, je zelo resen. V zadnjih dneh je bilo ubitih 10, ranjenih pa 200 oseb, Od davi je pclicija šestkrat morala streljati na množico. Vsi trgi in trgwme so zaprti. r Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretresljivo vest, da nas je danes za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod Pavel Seunig Pogreb nepozabnega pokojnika, ki smo ga vsi ljubili, bo v četrtek ob pol 10. na pokopališče v Križah pri Golniku. Golnik — Ljubljana, 5. julija 1932. 3Iarija Seunig, mati; Mica Bardos roj. Seunig in Martina Vidič roj. Seunig, sestri; France Seunig, brat; Marica Seunig roj. Zupan, svakinja; kapetan Milan Vidic in Julij Bardos, svaka. Kulturni pregled Jugoslovensko opera v Pragi ob zletu (K poglavju o češkoslovaško - jugo»loven-skem kulturnem sodelovanju.) H. _ Praga, 3. julija. V božičnem »Jutru« sem objavil anketo o sedanjem stanju kulturnega sodelovanja ofcw>n narodov, anketo, ki je izzvenela dokaj pesimistično. S češke in tudi z jugoslovenske s*rani je mnogo glasov odobravalo, oglasili pa so se tudi taki, ki niso soglašali. Sokolski zlet je nekoliko potrdil naš pesimizem in je posredno vendarle pripomogel k temu. da se bodo razmere izbolišale. V repertoarju Narodnega divadla v Pragi, ki ie bil prirejen nalašč za zletns dni. ni bilo v?e do zadnjega časa nobenega jugoslovanskega komada. Šele na osebno intervencijo prosvetnega ministra dr. Dererja (Slovaka) se je uprava zganila in dala na repertoar Gotov-čevo opero »Morana«. Ta opera je imela nedavno v Brnu najboljši uspeh, in sicer ne samo moralnega, marveč tudi blagajniškesa. Uprava Narodnega gledališča v Brnu in on-dotno občinstvo, ki glede kulturne višine ne zaostaja daleč za Prago, sta pokazala dovolj dobre volje, in tako je jugoslovenska opera imela prednost pred madžarsko ali kakšno drugo. To opero so priporočali Narodnemu gledališču v Pragi za zletne dni. Ker pa nI bilo dovolj časa, da bi jo bili naštudirali v Pragi, so se odločili, da naj pride v Prago kar ves ansambl iz Brna z orkestrom, kapel-niki, solisti in režiserjem. Tako je torej prišlo do tega, da je brnska opera uprizorila v praškem Nar. divadlu jugoslovensko opero »Morana«. Pri predstavi so bili navzoči predvsem člani jugoslovenske kolonije v Pragi, osobje poslaništva, diplomati. visoki uradniki, mojster Meštrovič g soprogo in nekoliko češke publike. Čehi 90 prejeli šele dva dni po predstavi vabilo Češkoslovaško - jugoslovenske lige. da naj pridejo k tej predstavi, to pa zaradi tega, ker je liga pozno prejela poziv gledališke uprave. da ji pomagaj pri propagandi za uigoslo-vensko opero. Po predstavi so priobčili praški listi kritike. ki iz njih posnemamo nekatere značilne odstavke: »... Drugo vprašanje je, kje je ostalo listo patrijotično občinstvo, ki ee tolikanj navdušuje na ulicah, medtem ko ie tu ignorira Io jugoslovensko opero. Ni dober znak m»-vilne organizacije, če oficiielna reprezent;") ca prezre državno opero, ki je stopila v službo sokolskega zleta.« (»Narodni Osvobozem« legiionarsko glasilo.) >•.. Opera brnskega gledališča s svojim dirigentom Balatko je Gotovčevo opero skrbno naštudirala in jo izvedla z elanom, ki je delo najboljše priporočilo. Sorazmerno pičli udeležbe občinstva gotovo ni zakrivilo premajhno zanimanje Pražanov za jugoslovensko glasbo, marveč je kriva nespretna orga-nizaciia prireditve.« (»Prager Presse«.) »Lahko govorimo s polnim priznanjem o uspelem gostovanju prijateljev iz Moravske, ki jim moramo biti hvaležni, da so ras seznanili z lepim delom skladatelja bratskega naroda, za čigar izvedbo se prvo češko gledališče zbog drugačne orijentacije žal ni moglo pripraviti; naposled tudi ni bilo vog časa, ki ga pri nas izgubljajo za najbolj brezpomembne poskuse in drage eksperimente. Ali ni to sramota? Mar ne bi bila dolžnost Narodnega gledališča, da bi tu kaj storilo? Naj le vodilni činitelji pogledajo, kakšna uspehe je mogoče doseči v mnogo skromnejših razmerah, kako sveže so peli številčno dosti slabejši zbori, kako ugodna in neprisiljena je bila ta uprizoritev režiserja Otte Zitka! To vse pa je mogoče le tedaj, če umetnostno vodstvo ne posluša drugih načel kot umetnostna: ponosno geslo: »Narod sebi«, se da lepo združiti z geslom »Umetnost sebi.« (»Nar. Listy«.) Tudi drugi listi ne štedijo s priznanjem Tako so »Lidove ListV« (glasilo katoliške stranke) priobčili dolgo, toplo kritiko, enako ugodno za skladatelja Gotovca kakor za brn-5ko gledališče. Tu poudariaio. da je prvič '.>o dvajsetih letih zopet prišla na praški od?r iugoslovenaka opera (Mestno gledališče na Kral. Vinogradih je L 1913. uprizorilo »Ni-kolo Zrinskega«.) Glede umetnostnega uspeha pri strokovnih kritikih naj samo citiram še iz kritike uNar. Listov«: V njegovi (Gotovčevi) partituri vidimo izkušeno roko opernega dirigenta, a brez kvarnih sledov tako zvane kapelniške glasbe, ki zna cesto prav spretno izrabljati tuje izkušnje, in če je sploh mogoče govoriti o tujem vplivu, tedaj je to blagodejni vpliv italijanske šole ... Prijetno učinkuje Jasno razpoloženje tega dela ...« Podobno ugodno se izražata strokovna poročevalca »Venkova« in »Lid. iLstov«, posebno značilna pa je ocena resnega, nepristranskega kritika »Lidovih Novin«. Narodnemu gledališču v Brnu gre zasluga, da je ob vse«)kolskem zletu v Pragi sploh bilo uprizorjeno jugoslovensko glasbeno delo in da navdušenje ni ostalo samo na ulici. Šolska \zvest\a Pred nami leži vrsta letošnjih šol9kib Iz-vestij. Šolska izvestja so nekaka ogledala šolskega dela. Skozi nje gledamo v delavnico naših učilnic. Nekoč so izvestja prinašala poleg temeljitih poročil tudi razprave profesorjev in so priobčila marsikak resen donesek k tej ali oni znanstveni panogi. Pričala' so torei o delu mladine, pa tudi o delu profesorjev. če bi pregledali n. pr. izvestja našib srednjih šol v zadnjih 50 letih, bi videli, koliko so naši profesorji prisppvali ne le za domačo. ampak tudi za tujo znanost. Danes tega ni več: izvestja so samo Izvestja. Do predlanskim iib sploh ni bilo. ker jih povoine ali bogve kakšne — razmere niso dopuščale. Letošnja izvestja so izredno skromna. Pravijo, da zaradi štednje in da ie bilo tako odrejeno. Samo glavne stvari; seznam imen, statistika, številke in nič več. Nekatere šole so kljub temu podale nekaj poro-5il o tistem delu v šoli, ki zaiiima tudi u^-šolnika: mislimo namreč delo, ki kaže ono stran vzgoje, ki ni zapisana v šolskih izpri-čevalih. Prejeli smo tudi nekatera češka izvestja. Tz njih vidimo, da so se n. pr. na čeških šolah prirejale celo proslave naših književnikov s prav zanimivimi sporedi. Kako je s tem pri nas, pa iz izvestij ne vidiš. Kronike navai* io na kratko n- pr.: 1. decembra šolska proslava, ali pa 4. februarja: Strossmayerjeva slav-nost. širšo javnost bi predvsem zanima' pro-eram teh in drugih slavnosti. Pri nekaterih zavodih eo izpuščena celo predavanja diia-kov. Škoda. Pregled teb predavanj je vedno obenem nekako zrcalo naše mladine. Tudi na srednji šoli je treba čim dalje bolj gouti novo smer vzgoje, delavno šolo. vzgajati aktivnega, samosto jnega človeka. Zato bi ta k* šolske ali razredne prireditve pred vsem zanimale. V tem oziru — pravimo — so letošnja šolska izvestja zelo skromna,-Bilo bi zanimivo Sestaviti pregled takega — rekli bi — prosvetnega. izobraževalnega dela v naših šolah. Saj vemo. da imajo gimnazije v Srbiji svo e »literarne družine«, da se prirejajo literarne ure, posvečene posameznim pisateljem itd, V tem je kos nove moderne šole. Letošnia »•>-vestia so nam zastrla okna. da ne moremo videti, kaf in koliko so storile na§e srednje šole na tem ooliu. Štednja v tem oziru ni umestna, niti koristna. —h. Iz življenja in sveta Tragedija v Queretaru 6. jul. 1832. se je rodil avstrijskemu nadvojvodi Francu Karlu in njegovi ženi Zofiji drugi sin, ki mu je usoda namenila resnično pretesljiv konec. Nadvojvoda Maks, brat cesarja Franca Jožefa, je postal cesar Mehike in je končal v Quere-fcaru pod svinčenkami vstaškega ekseku-tivnega odreda. Maksimilijan (Jeklorez po fotografiji iz 1. 1864.) Kakor njegov brat je mladi nadvojvoda bil deležen najskrbnejše vzgoje, bil je vsestransko nadarjen in je kazal poleg ostrega umevanja za praktične vede zelo izrazito nagnjenost do sanjarjenja in romantičnih doživljajev. Njegova strast je bil tudi šport, zlasti jahanje, ki ga je gojil do manije po rekordističnih uspehih, pozneje pa je čutil veliko nagnjenje do letalstva in zračne plovbe. Nadvojvoda Maks nikakor ni bil prvi kandidat za mehiški prestol, kajti že davno prej se je zanj pod vplivom Francije in Vatikana, ki je hotel Imeti v tej dež li katoliškega vi*"3- - potegoval njegov tast, poznejši belgijski kralj Leopold 1. Tudi ni bil prvi avstrijski nadvojvoda, ki mu je hotela Francija podeliti naslov mehiškega cesarja. Cesar Franc Jožef je pristal na Maksovo kandidaturo samo pod pogojem, da se ta odpove pravici do nasledstva na avstrijskem prestolu. Na tem pogoju bi se kmalu vse razbilo, a ko sta se brata pod vplivom cesarice Evgenije in princese šar-lote le pogodila, se je Maks odpeljal 1864. v Mehiko, kjer so ga 6. aprila 1864. kronali za cesarja. Takoi ob svojem prihodu je moral spoznati .da ni prišel po volji ljudstva, temveč da je postal žrtev politične intrige francoskega dvora in Vatikana, ki sta ga hotela v Mehiki imeti za svoje orodje. Ko je začel delati po svoji glavi, sta mu odtegnila svojo pomoč, Franciia ie predčasno odpoklicala svoie čete, ki bi mu morale biti v opero po pogodbi do L 1872., mehiški revolucionarji pod svojim energičnim vodjem Juarezom so z bolj ali manj očito podporo Zedinjenih držav, ki niso trpele vmešavanja evrepskih velesil v ameriške zadeve, zmagovali nad njegovimi šibkimi četami in 15. maja 1867. so ga po izdajstvu polkovnika Lopeza samega ujeli v trdnjavi Querestaru. Zaman se je bila prei šarlota osebno trudila v Parizu in Vatikanu, da bi izprosila zanj pomoči, zaman so Maksimilijana ljudje, kt so videli, kako se bo zakl.tučila njegova pustolovščina, nagovarjali, na.1 uide v domovino, dokler je še čas. šarlota je v Rimu zblaznela, revolucionarni vojni sod je nesrečnega Habsburžana z njegovima zvestima generaloma Miramoncm in Mejijo obsodil na smrt z ustrelitvijo. To obsodbo je izrekel na odru queretarekega gledališča... 19. junija pa se je izvršila. Cesar je stopil pred smrtonosne cevi s ponesno dvignjeno glavo, padel je na fllilllilili J ratifikacija v Queretaru — po sliki francoskega slikarja Maneta Njegovemu nemirnemu in častihlepnemu značaju ni godila absolutistična mogočnost njegovega brata, ki ni trpel najmanjšega vmešavanja v svoje vladne posle. Zato se mu je umaknil in stopil, sledeč svojemu romantičnemu nagonu po morju, najprvo v vojno mornarico, že z 22. letom je postal nje vrhovni zapoved-nik. Potem ie cdšel na francoski dvor, da bi v diplomatski službi proučeval tamoš-nje razmere. Žena Napoleona III., cesarica Bvgenija, je odkrila njegove talente in mu je postala s svojo naklonjenostjo usodna. Neprestano je spodbujala njegovo častihiepnost. Druga- ženska, ki je odločila njegovo usodo, je bila hči belgijskega kralja Leopolda, lepa princesa šarlota, s katero se je 1857. poročil. Kralj Leopold je dosegel od cesarja Franca Jožefa, da je svojemu bratu poklonil »stanu primerno mesto«, generalno guvernerstvo tedanje avstrijske province Lombardaje in Benečije. Toda s takšnim zaključkom svoje kariere se Maksimilijan ni mogel sprijazniti in ko mu je Francija na pobudo cesarice Evgenije ponudila fiktivni prestol mehiškega cesarstva, je po mnogem oklevanju to ponudbo sprejel, tem bolj ker ga je k temu začela neprestano nagovarjati njegova žena šarlota, ki je irJRa krepkejši značaj od njega in tudi vse večjo častihiepnost in poželenje po mogočni j^ncijL obraz z vzklikom »človek!« in »o ga morali končati z milostnim strelom v srce, oba generala sta umrla z vzklikom: »živela Mehika! Živel cesar!« Še dolga desetletja potem je sanjala Maksimilija.no-va žena v omračenesti duha o »gospodarju sveta« in »vladarju vesoljnosti«, v Mi-ramaru in potem v Belgiji. Kakšne misli so navdajale cesarja Franca Jožefa, ki je kakor vsi prepustil svojega nesrečnega brata usodi, pa ni povedal še nihče. Zviti orglar Holandci imajo staro narodno pesem »V imenu Oranije, odprite vrata!«, ki jo pojejo ob svečanih prilikaih. Da se da uporabiti še za kaj drugega, ne samo za izražanje svečanih občutkov, je dokazal orglar v mestecu Sneeku, ki so ga med igro na zvonove delavci nehote zaprli v zvonik. Mož je opazil to prepozno, a zvonik je previsok, da bi mogel poklicati kakšnega človeka, ki bi šel preko tiga. Tedaj je imel dobro domislico: zasviral je nekoliko krati zaporedoma na s»oje zvonove prvo vrstic-« staiega napeva: »V imenu Oranije, odprite vrata!« Ljudje so to slišali, razumeli, za kaj gre, stekli h ključarju in mož je odrešil zaprtega zvonarja. „Tn Kairo — halo, London !u Intimna slika iz Lansanne Novinar-fotograf je ujel s svojo kamero zanimiv posnetek: nemški državni kance-lar Papen prižiga cigaro francoskemu ministrskemu predsedniku Herriotu Francoski državni predsednik na počitnicah Predsednik francoske republike nima. udobnega življenja. Noben vladar nrima toliko reprezentacijskih dolžnosti kakor on. Najboljši del leta, poletje, mora porabiti za posete v različne dele države. Tako je poletni program predsednika Le-bruna v mesecih juliju in avgustu določen že skoraj za vsak dan. 10. jul. bo moral prisostvovati julilejskim svečanostim na caenski univerzi, 1. avgusta odkrije v Thiepvalu spomenik padlim angleškim vojakom, 7. avgusta se udeleži spominske svečanosti na fortu Douau-montu, 14. avgusta bo moral biti v Metuu, 21. avgusta pa odide na večdnevna obisk v vzhodnih departementih. Res lepe počitnice! Glasba in politika Wlntered Wagner, vdova po Siegfriedu Wagnerju, se namerava po monakovskih vesteh poročiti z nacističnim vodjo Adolfom Hitlerjem Učen cigan Univerza v Capetcwnu je priznala ciganu Michali prvo nagrado za najboljši znanstveni spis o bolezni konjskih kopit. Stvar sama na sebi je čisto razumljiva, kajti cigani so prvovrstna strokovnjaki v poznavanju konj. Cigan, ki je predložil univerzi ta spis, je popolnoma nepismen človek. Njegov spis obsega 150 strani. Michala je sestavek narekoval v stroj in ga v jezikovnem pogledu tako dobro obdelal, da so se čudili vsi profesorji, kako mere nepismen človek tako dovršeno izražati svoje misli. S čolnom na pogon z nogami preko Rokavskega preliva JSgiptski ministrski predsednik Sidki paša (desno) otvarja novo direktno telefonsko zvezo z Londonom G. Kerambrun, mehanik iz francoskega severa, je zgradil 5 m dolg in 50 kg težak kanu na vijak, ki ga poganja po istem principu kakor kolesa pri biciklu. S tem čolnom je v 16 urah preplul Rokavski preliv. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefovac grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefovac voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grer.Jca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Konec velike ljubezni Italijanski antifašist Domenico Bovone, ki ga je fašistično izredno sodišče obto-fclo, da je pripravljal atentate, in ga obsodilo na smrt, je imel ljubico, 24 letno dunajsko plesalko Greto Blaho, ki jo je isto sodišče obsodilo na 30 let ječe, češ da mu je pomagala pri pripravah teh atentatov. Preden so Bovoneja odvedli na meri-fiče, je izrazil željo ,da bi Greto še enkrat videl. Tej želji so ugodili in prišlo je do pretresljivega prizora med obema mladima človekoma. Greta se je onesvestila, njega so petem odvadli k ustrelitvi in je padel, zadet od 24 krogel, mirno in ponosno; zadnja beseda, ki jo je vzkliknil, je bila njeno ime. Plesalka pa je zaprta Greta Blaha ta čas v rimskih sodnih zaporih, kjer jo je obiskal tudi nje zagovornik. Ta pripoveduje. da je sicer vsa bolna od žalosti, da je pa ne skrbi toliko njena lastna usoda, kolikor usoda njene matere in sestre, ki živita na Dunaju in sta bili navezani doslej edino na njeno podporo. Prosila je zagovornika, naj bi materi priskrbeli kakšno podporo, kajti drugače jo čaka z drugo hčerjo najbolj črno pomanjkanje. Te dni pa je mati prejela njeno pismo, ki ga pri občuje jo dunajski listi. V tem pismu piše nesrečnica med drugim: »Moja mala, draga mati! Ne moreš si predstavljati, koliko trpim ta hip, ko ti moram poročati o svoji usodi... Gotovo si o vsem poučena iz listov in morda je tako bolje, ker nisem v stanju, da bi mogla razsodno misliti. Preveč trpljenja sem prebila te dni in ga trpim zdaj ... Kako boš premagala ta udarec usode, je moja glavna skrb in moji možgani s« mučijo, da bi našli tolažilne besede zate. A vse zaman! ... Komaj dojemam, kar pišem in če še nisem zblaznela, dolgo r.a bo več trajalo ... Kriza zakonov Stara izkušnja uči, da število porodov med vojno pade. To je po eni strani dobro, ker se gospodarske neprilike po vojnah tako kolikor t oP ko lažje prenašajo, po drugi strani pa je v tem začetek mno-gth tihih tragedij. Mlada člove«ka, ki se vzameta, sta rekokdaj iste starosti in statistike pravijo, da je ženin običajno pet do šest let starejši od neveste. Moški, ki so se rodili med vojno, se bodo torej najrajši vezali s povojnimi dekleti, dekleta iz vojne dobe pa se bodo najrajši prijele predvojnih moških. Zato bodo dekleta iz prvih let po vojni in moški iz predvojnih letnikov težko dobili primerno polovico Stvar bi se dala sicer nekako taiko urediti, da bi se dekleta omožila z dosti starejšimi moškimi, ker se tudi dogaja, a to so le izjeme. Ko pride takšen-le samec v leta, pravijo vsaj ženske, postane običajno nepoboljšljiv egoist in se da le izjemama vpreči v zakonski jarem. Posledica tega dejstva je potem ta. da ostaja in bo ostalo premnogo deklet brez moža, zlasti seveda tistih, ki so se rodile neposredno P° vojnL Nnrml na poti v Los Angeles Paovo Normi, najznamenitejši lahki atlet naših dni, na poti skozi Stockholm, odkoder se je odpeljal na olimpiado Mati, tako sem sama, tako zapuščena, bolečina mojega srca je prevelika in nežne sna___ Toda nesreča me ne sme umoriti, moram imeti moč, da mislim nate ... Mati, prosim te tisočkrat odpuščanja za vso bolest, ki sem ti jo prizadejala. A prisegam ti, prisegam t: na sveto smrt Bovonejevo da se grenko pokorim za svojo veliko ljubezen. Prisegam, da nisem nikoli napravila niti enega izmed zločinov, ki mi iih očitajo. Ti sama. ki veš in si videla, kako neskončno sem ga ljubila, boš razumela, kaj trpim zdaj, ko sem ga izgubila na tako strašen način ... Justificirani Bovone Prosim, mati, moli zanj in mu ničesar ne očitaj, kajti nisi slišala njegovega opravičila in tudi jaz nisem do trenutka njegovega zagovora poznala njegovih motivov ... Morda bo kazalo tisoč prstov z gnusom na sramoto tvoje hčere — pusti jih!... Ti me poznaš in veš najbolje, kako leč sem bila vedno od tega in sem še, da bi zašla s prave poti. Svojo glavo nosim ponosno in visoka kakor vedno in hočem, da storiš tudi ti tako ... v dokaz, da mi verjameš! ... S to sodbo so me moralno ubili... A. vem pred Bogom, da sem nedolžna ... Če bi ne imela tebe in male sestric« Hede, bi bil ves čas moje kazni posvečen samo žalovanju po mojem nejfczabnem Mingu (3ovoneju, op. ur.). S tem bi mu dokazala, da mu ostanem zvesta tudi preko groba ...« Kakor poročajo dunajški Tisti, pripravlja avstrijska vlada potrebne korake, da h? dosegla pomilostitev nesrečnega dekleta. Tudi zvezni predsednik sam se ^nima za njeno usodo in morda se bo le posrečilo, da jo vrnejo ubogi materL Konj, ki dobro zaslssži »Strip the Willow«, konj dirkač nekega Angleža, je pri tekmi za Grand Prix v Parizu odnesel nagrado milijon francoskih frankov ANEKDOTA »Kaj sodite o mladem slikarju k..?* so vprašali nekoč Maksa Liebermanna. >Mož mi je popolnoma všeč«, je oekmi! mojster. »Ta si vsaj nič ne domišlja in to je ie redko pri tistih, ki nič ne znajo«. Vsak dan ena Glas iz hiše: »Janez, menda si tako pameten, da nisi peljal stroja za košnjo čez slamnico pred vrati!« Mlcbel Zčvaco: 84 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Concini je preklinjal kakor iz uma in si grizel pesti. Odgovoril pa ni. To je pomenilo, da ji pritrjuje. »A sovražiš ga vendarle?« je počasi vprašala Leonora. »Kaj ga ne bi sovražili« je udarik) iz Concinija. »Deset let svojega življenja bi dal, da bi ga mogel sežgati ob malem ognju!« Spet je Leonora zaničljivo skomignila z rameni. »Ce bi jaz koga tolikanj smrtno sovražila,« je rekla s strahotno mirnim glasom, »ne bi dala za svoje maščevanje samo desetih *et. Vse svoje življenje bi dala.« In ko je Concini molčal, je z zloveščo mirnostjo nadaljevala: »Ti tedaj smrtno sovražiš Jehana, a se ga ne upaš obsoditi, ker se bojiš za svojo kožo. Jaz ga ne sovražim. Ali: ta človek je stopil predme s pretnjo na jeziku, izpodbil mi je načrte, ki sem jih tru-doma zasnovala, in postal zame živa zapreka... Ne sovražim ga, a zato ga obsodim. Kolnem se ti, da mu pripravim pogin!« Concinija je kar izpreletelo. Nekaj trenutkov ji je z odkritim občudovanjem gledal v obraz. Nato je dejal: »Obsodiš ga! Ej, per la madona, nisem tisti, ki bi te prosil milosti zanj... A kaj bo potlej? Če jutri ne bo prost, bo njegov tovariš govoril s kraljem. Izgubljena sva!« »Jutri bo prost,« je mirno rekla Leonora, »in zato njegov tovariš ne bo govoril s kraljem.« §port Športni dan v Domžalah V nedeljo je priredil SK Domžale uspsl tsportni dan s teniškimi, lahkoatletskimi in nogometnimi tekm-ami Pri prireditvi so sodelovali s številno udeležbo zla9ti kamniški športniki. Ob 8. zjutraj so se pričele teniški tekme. Agilni domžalski klub je dobil pred mesecem dni v najem lepo teniško itr-V-.- v Ladstiitterievi tovarni. Teniško Gcmoini je obstal pred njo, vzmahnfl z rokami in jih spet po-besil, kakor da bi hotel reči:" »Ne razumem te.« Leonora se je-jedko nasmehnila! »Conciiji,« je vprašala, »koliko časa učinkuje mamilo, ki je v kroglicah?« j : ;- .:- " " • ~ ! - " »Uro ali kaj.« »Tedaj imava časa. Pošlji kega k Jehanu v celico, da ga razoroži.. Ko odide, mora biti prepričan, da si imel resno voljo, izpolniti vse svoje grožnje. Drevi, ko ga osvobodijo, mora misliti, da ne veš ničesar o njegovi rešitvi in da bi gotovo umrl, če bi bik) po tvojem. Razumeš?« »Ne!« je osorno rekel Concini. < »Pa je vendar tako preprosto. Česa je treba, da onemogočiva ovadbo Jehanovega tovariša? Jehan mora biti jutri prost, da lahko gre na tisto avdijenoo — če ni, kakor se mi vidi, vsa stvar izmišljena. Drevi se bo po tem takem neki Jehanov prijatelj lotil naloge, da ga osvobodi. V ta namen mi moraš dati vse podatke, ki jih potrebuje, da pride'-do njega.« - »Vse to se mi zdi kaj zamotano. Veliko bolj preprosto bi bilo, če bi mu bil kratkomafo odprl vrata.« »Da, ali Jehanu je treba pokazati, da nama njegove grožnje ni-so šle do živega. Verjemi mi, Concino, dečko je bistre glave: razumel bo nauk in si ga zapisal za uho* Nikoli več si ne bo izkušal pomagati s sredstvom, ki se mu ie tako slabo obneslo.« ... »Drugače bi-ga pa imela spet im spet na vratu, ne da bi se ga upala otepsti! Zdaj te razumem!« je veselo vzkliknil Concini. »Nepremagljiva si, Leonora, bogme da!« glasba. _ 20: kresne noči«. NAJ 11.30: ( zvočnih filmov 16.55: Popolda len in pevski godba- —' BE1 20.45: Sluhoig konigsberg Berlina. — M čer. — 22.20: tre. — BUDL\ _ 20.25: Kom ganska godba, strumentalen I hala. — 21.30 glasba. v vseh zadev? j>Jutrov« mali nik. raznovrsten, *iux, pri Matek & JfBk« Ijana, po-leg botela prvovrstno, 3i ijano, konfek pem letovišča zaposlenja v DAM. Pt-nud v Ljubljani p \ »Vem,« je hladno rekla Leonora. »Jehan bo torej drevi prost. To je moja skrb. In tudi ostalo vzamem nase. Verjemi mi, Concino, razbojnik se ne bo dolgo veselil prostosti, in preden mine bogve-kaj časa, ne bo mogel groziti nikomur več. Jaz sem ti porok!« Bila je popolnoma mirna, skoraj smehljala se je; a v njenih besedah je bila taka neizprosna odločnost, da je Concini kar vztre-petal od divjega veselja. »Kako je moči priti v celico?« je vprašala Leonora. »To je kaj preprosta stvar: treba je le, da stopiš v klet. Prva vrata na levi so zmerom zaklenjena in ključ imam skrbno spravljen. Če odkleneš ta vrata, prideš na majhen hodnik, kjer je še nekaj vrat. A le-ta so samo zapahnjena.« »Nu,« je rekla Leonora, ki ga je pazljivo poslušala, »pur* ključ na takem kraju, da ga drevi lahko.najdem.« »Lahko ga obesim na kletna vrata,« je ponudil Concini. »To utegne biti res najbolje.« »Takoj pojdem ponj,« je veselo dejal Concini, »dotlej pa naj razorožijo jetnika.« Ko je odšel, se je razlil po Leonorinih črtah, ki so bile dotlej mirne in zbrane, izraz brezmejnega obupa. Plamen gneva in sovraštva se je zabliskal na dnu njenih temnih zrenic, in grlo se ji je napelo od vzdiha, ki je bil podoben ihtliaju. Concmtieva odsotnost je trajala komaj pet minut. Odšel je bil dobre volje, a vrnil se je mračen in zamišljen; videti je bilo, kakor da se je pripravil na boj. Doslej je imel opravka z zaveznico, s katero se je bilo treba domeniti, da odvrneta skupno nevarnost. Zdaj je bilo vse to urejeno. Lahka godba. — 21.20: >Sen - 22: Godba ža ples. _ DU-odalni kvartet. — 13.10: Iz — 15.20: Koncertna ura. —. iski koncert. — 20: Orkestra-koncert. — 22.15: Ciganska LIN 19.10: Plesni večer. — a. — Zabaven program. — 19: Plesi. — 20.45: Prenos iz JHLACKER 20: Operetni ve-3odalni kvartet. — 23.30: Ci-PEŠTA 17: Godba na pihala, ert opernega orkestra. — Ci- — RIM 17.30: Vokalen in in-oncert. — 20.45: Godba na pi- Veseloigra. — 22: Lahka nudi takoj Ljub-tfukelj 7639 let obstoječo, zelo dobro vpe-ijske in modne stroke, v le-skem mestu Slovenije, vsled drugem obratu takoj PRO-s na oglasni odelek »Jutra« 1 šifro 3>Ugodna prilika 1932« 7571 .gro je pričelo gojiti poleg par starejših igralcev tudi lepo število novincev, ki so po enomesečnem igranju pokazali lep napredek. Na teniškem igrišču se je zbralo mno-40 pubiike, ki je z zanimanjem spremljala potek. Najprej so nastopili Kamničani v ekshibicijski igri, nato pa so se pomerili z Dom ž a k i. Odigranih je bilo veliko število :ger, katere so po večini Kamničani odločil lf svojo korist. Najbolj zanimivo je bulo srečanje med Barico Janežičevo (Domžale) n Rozi Cižmekovo (Kamnik). Igra je končna z zmago Čižmekove. Nekateri Domžalski igralci so pokazali že precejšnje znanje, zlasti g. Stanko Kos in Bari ca Janežič-eva, med novinci pa g. Vinko Ber^oncelj. Popoldne ob 15. je bil stafetni tek okrog Do m žil /a lep pokal. Proga 5000 X 2500 X 1800> 1800X1800 je bila v veliki popoldanski vročini po trdih prašnih cestah precej naporna Nastopilo je troje štafet: SK Domžale, SK Kan.nik in SK Virtus (Duplica). Zmago so z lahkoto odnesli Kamničani in si priborili pokal. Na drugo mesto se ie plasirala štafeta Virtusa, dočim domžalska štafeta ni prišla na cilj. Publika je živahno pozdravila zmago Kamnika. Po št^fetnem teku sta se vršili dve nogometni tekmi. Najprej je odigrala enajstori-ca SK Kamnika revanžno tekmo z drugo gar :ituro Domžal in zmagala z rezultatom 5:0. Kiimničani. ki so že v Kamniku zmagali nad mnogo močnejšo postavo Domžal s 6:5, so ponovno dokazali, da bodo kmalu do-a?li domžalskim nogometašem. Glavna tekma pa se je vršila med rezervo Hermc-sa in prvim moštvom Domžal. Končala ie z zmago domačinov v razmerju 3:2 (3:0). V prvem polčasu so bili Domžalci v premoči, drugi polčas pa je pripadel Hermesu. Igra bi morala končati neodločno 3:3, sodnik pa ni priznal Hermesu regularnega najlepšega v igri. Sodnika pri obeh tekmah sta že velikokrat sodila bolje. Publike se je zbralo na nogometnem igrišču rekordno število. Srortm dan v Domžalah je zooet dokazal, da e snortno gibanje v kamniškem okraju v krepkem razmahu. Službeno iz LNP. Danes v sredo ob 20. se a o. v Del. zbornici. Obvešča se Ilirija ia '»laribor, da je JNS zahteval z včerajšnjo brzojavko pristanek ASK Primorja zaradi preložitve prvenstvene tekme Ilirija —Primorje, odnosno pristanek Gradjanske-Sa (Zagreb) za preložitev odigranja prvenstvene tekme Gradjanski—Maribor od nedelje na predhodno soboto, Ilirija in Maribor naj potrebno ukreneta, da bo mogel JNS še predčasno njunim prošnjam ugoditi. Tajnik I. Ljubljanski plavalni podsavez. Seja upravnega odbora danes v sredo ob 18.30 v Evropi, L*deležb« obvezna. Službeno iz LHP. Seja u. o. drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Naprošajo se vsi odborniki, da se iste sigurno udeležijo. Nogomet v Škofji Loki. Kot za prijetno izpremembo je bilo loškim športnikom, ko so se po večtedenskem prestanku prikazali v nedeljo popoldne na zelenem polju naši najmlajši igralci, nogometaši in zaigrali s Kranjčani prijateljsko tekmo. Kljub mla-d:m močem ie bik tekma zanimiva, vseskozi napeta, čeprav so Kranjčani v drugem polčasu popustili. Zmagali so Ločani z rezultatom 4:0. Tekmi med Loko in Kranjem ie nrisostvovalo precej gledalcev, kar najboljše kaže. da bi bilo vendarle prav. eko se vprašan ie gojitve športa pri nas na pripraven n^Fin uredi. TKD Atena (bazenska sekcija). Danes ob 18. trening za vse igralke obvezen. Odslej se vršijo treningi v ponedeljek, sredo in pptek. A^K Primorje (nogometna sekcija). Dre-v; od 17. n^rei obvezen trening za vse nogometaše. Ob 17 30 kratka seia nog. sekcije in uprave igrišč pri Kovočiču. Zaradi nujnosti polnoštevilna udeležba potrebna. K""!*4- s'4 R.30 do 10."0 rt^rv/iirlne, trpnmčn->ct in Tednos+ obve7"'' v* vse t°kmovalrp 7la. s4-': a") pr="o: Mnhtota. P^celj M^a.la. A-iIptip Viktor"-*. c^ern" Pr^V-ih V;k" F-hp?ni1.- Marina. Sturn"i Fffnc Kiir-lioe. T~)olpr>p.c. Ppi'* ^arm^n- b"* pT«w1?S!f? V-Kt-ni r>1avaoi- Wi'fan. V-"btT<*a1 T in H, M o?-) i V T. ?r» IT T q toric. A r)Vj)C. T Živec Stanko. Ble;weis, Komac, Zrunec, 1 PUCH motorna kolesa globftko znižane cene 7709 Tipa 250 Touren brez razsvetljenja Tipa 250 Touren z razsvetljenjem . Tipa 250 Šport brez razsvetljenja . Din 10.500.— Din 12.700 — Din 12.500.'— Tipa 250 Šport z razsvetljenjem . Tipa 500 Z in N z razsvetljenjem, Bosch-Horn in Tachometrom . Din 14.700.— Din 18.400.— Zastopstvo: Viktor Bohinec, Dunajska cesta. Zalokar, Turna O. in Z., Kolar, Šturm, Šra-mel, Gabršek, Erbežnik. Trampuž, Sketelj, Sondav, Dougan Ljuba, Brate. Rozman, Pri-stou, Pretnar Vera, Brecelj Alice, V sredo, je za vse tekmovalce ob 19. v Koleziji obvezen sestanek. Kdor izostane od sestanka brez tehtnega vzroka, bo črtan iz članstva in se mu odvzamejo vse ugodnosti. SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes ob 18.15 je v klubski sobi kavarne Evropa važen članski sestanek, katerega se morajo udeležiti brez izjeme vse igralke. Na dnevnem redu važni razgovori o bodočih tekmah. Iz življenja na dežel? BL/BD. Zvočni kiino Bled bo predvajal danes in jutri obakrat samo ob 21. film >Špans.ka muha^ ta običajni dodatek. DOBRAVA PRI PODNARTU. Na predvečer Vidovega dne se je zbralo članstvo naše Sokolske čete pod vodstvom tajnika br. Vinka Piica in šlo na kresovanje na Sto-lec. Četa jc zažgala, visok kres, ki je bil daleč viden. Ko je kres zagorel, so mladi Sokoli klicali Jugoslavijikralju' in nedeljek so odpotovali s kolonijo Rdečega križa otroci v Št. Janž pri Dravogradu, v četrtek odpelje naš vikar g. Žalar v Slovenske gorice in na Mursko polje okrog 150 otrok, kolonija Protituberkulozne lige pa odide 1. avgusta-na RakitnoV Opatija (Abbazia) PENSION HAUSNER (P. TOMAŠIČ) Krasna lega ob morju sredi Opatije. Prvovrstna kuhinja, penzija dnevno od 25 do 30 lir. Zahtevajte prospekte! Eventuelna vprašanja na poštni predal 336 v Ljubljani. 6319 ____ Radio Izvleček Iz programov Sreda. 6. julija LJUBLJANA 10.30: Reportaža s sokolskega sprevoda v Pragi. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos opere >Psohlavci< iz Prage. — 22.30: Čas, poročila. - Četrtek. 7. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonaki kvintet. — 19: Slike iz narave^ — 19.30: Akademski poklici. _ 20: Med Mora vani. — 20 30: Koncert ge Pavle Lovšeto-ve. — 21.10- Violinski koncert ge. Brandlo-ve. — 21.45:. Plesna glasba z Bleda. — 22.30: poročila BEOGRAD 12.05: Radio - orkester- — 19: Pesmi. — 20: Koncert jugoslovenske glasbe. 21.30: Prenos iz Ljubljane. — 22:50: Ci* ganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert iz Ljubljane. — 22.40: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19: Koncert solistov in orkestra---20.20: Pesmi. — 20.40: Igra. —.21.30: Klavirski kvartet. — 22.20: Godba na pihala- — BRNO 19: Prenos iz Prage.20.20: Češke pesmi — 20140: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.20:;Plesna Pozor! Pozor f Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožulovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Selenburgova ulica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX., št. 9. 173 SEDLAR - LIČAR avtomobilov ČARMAN VIKTOR v Ljubljani, Trnovska nliea št. 25, naznanja cenjenim interesentom, da izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela strokov-njaško. Solidna izdelava. — Nizke cene. 1837 Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Krajčovičeva nova vnkovarska POMADA (suhain MILO In mastna) PUDER dpluj« za.n-eslj.iT«> in na^rl-o zojfv soIt^tva m jptnie peg«, ter vse ostale nečistosti kože in obreza, tak-o da dobe ta»di starejše osebe lefi in mlademrški izraz. — Čuvaj »e potviorb! — S petefo pošilja lekarna KRAJCOVIC, Vukovar Žitna trgovina IŠČE aktivnega družabnika ali sezonskega finančnika s kapitalom 200.000 do 300.000 Din. Nahaja se v krajini, bogati na koruzi in grahu. Ponudbe poslati na Jugosl. Rudolf Mosse, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »218«. 8701 Ponedeljek Torek Sreda Za tri nfanse — bolj beli zobje! M POLKA BAKTERIJ SE VEDNO LAHKO SPOZNAJO ✓ Kk« vam »obje prizadevaj® stalno gfcnb, poskusilo KOLVNOSI V treh dn«h boste prijet&o iznenadeni. k« ugledate aijaj ia belin«, za katero ao 8po6obttj aae« Važi zobje. Mikrobi v o*tih deiajo Vaše zobe grJutra€ za Din 30.—, vezan Din 40.—. F. N. motorna kolesa kljub dveletni garanciji v Jugoslaviji najcenejša — 3 5 0 ccm samo 12.750 Din. — H. KENDA, LJubljana, Mestni trg 17. 216 Br« posebnega obvestila BB^B^B Mestori lavod ■HM Maribor Umrla nam je naša nad vse ljubljena soproga oziroma do-Tara mati, nečakinja itd., gospa Vera Winterhalter roj. Vodopivec soproga odvetnika t » ■ v ponedeljek, dne 4. julija 1932 ob pol 19. uri po dolgi in mučni bolezni., ^ . Pogreb blagopokojnice se bo vržil v sredo, dne 6. julija ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju pri Mariboru. • ■ 8704 Marenberg, dne 4. julija 1932. BR. WINTERHALTER IVAN, soprog, — RENfiE, hčerka, in vsi ostali sorodniki. Cene motim oglasom ženltve (n dopisovanja; vsaka beseda Din Zr— ter enkratna pri-Vojbma ta kifro ali ta dajanje naslove Din 5.—v Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Oto J.-% Po Din l.— ta besedo $e zaračunajo nadalje vsa oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pe kam*, »Auto-moto«. »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokati*, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*. *informacije*, mžtvali*, »Obrtc bi »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* fn »Zaslu-lek*, te te s oglasom nudi zaslužek, oziroma, Ce te liče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostati oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna prtstojbme za kifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—«. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 psa za besedo, je Din 10.—, «rl oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati prt predaji naročila, o-n-roma jih je vjnslati v pismu obenem t naročilom. wrrm3 Kdor H6 « zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; ta naslov aH šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa »a vsako besedo 1 Din, aa dajanje naslova a!i » Šifro pa 5 Din. (3) Za počitnice rabite hitro izvršen en-tel, ažur. monograme, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki Matek ifl Mikeš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 27360-3 Zastopnika r,a Hrvatsko, Slovenijo, Dalmacijo in Bosno išče velik mlin v Vojvodini. Ponudbe poti šifro »Serijo-zan agilan K-df>0f>« na Intterreklam. Zagreb. Ma-»arykova 28. 27556-3 Krajevnega zastopnika ki je vpeljan pri trgovcih r k-n-Ionijalnim blagem in pekih. išče velik mlin. — Ponudbe f«xi »Dobro uveden K-199&C na In-ter-reklsm, Zagreb, Masarvko-ra 28. 27557-3 Trg. učenko ki se je že učila vsaj eno leto kje drugje, sprejmem v trgo-vino mešanega blaga. Ponudbe j spričevalom prejšnjega trgovca na naslov: Ernest Bezerašek, trgovec, Podsreda. 27552-1 Natakarico tudi začetnico, k>i zna nekoliko nemški in šivati, ■sprejme na deželo Ernest G-oloh, gostilničar v Sv. Trojici v Slov. goricah. 27555-1 Budilka * kuhinjskem loncu. — »Večni koledar« iz imitacije usnje, prah vsesa va joča krtača i-n druge praktične novosti. Za agente velik zaslužek. — Razpo-fcljalniea »Omnia«, Dunajska cesta 36. 27006-3 Pouk Beseda 1 Din; z« dajanj« naslova ali z« šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo Histrukcije. plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Oojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Francoščino in nemščino poučujem in pripravljam skrbno za ponavljal ne iz-pr"e. Konverzaeij« tudi na izprehodib. Dopise na ogl. oddele-k »Jutra« ood šifro » Str o k mina uči t e! ji f a ». 27525-4 Vsaka beseda 50 par; za dajani? naslovu ali za šifro r>a 3 Din. (1) Natakarico < dr>'gi-mi jn dobrimi spričevali, čedne zunanjosti, »raro 20—30 let, zmožno d-elikatese, lepe pisave in računstva, sprejmem. Plača dobra. Pismene ponudbe n« oglasni o-ddelek »-Jutra« ped šifro »Kavcija 6i>O0 Din«. — Istotam sprejmem dobro kuharico č^-dne zunanjosti za pre-Tzem kuhinje. 27263-1 Fotografa retušerja in operaterja za ra prostem. solidnega. s pnimerno obleko sprejme takoj Fotm Pelikan, Ro-g.i»ka Slatina. 27550-1 Barvarja marljivega :n sprefiecm. z nekoliko prakse, ali barv. dela-vca. cenejšo moč sprejmem v tekstilno tovarno. Ponndbe na oglas, oddelek ».lutra« pod šifro »Marljivost 32«. 27362-1 Hotel, slugo veščega nemščine im kavcije. zmožnega, z dobrini spričevali, išče hotel Štrukelj. 27621-1 Poslovodjo izobraženega namestnika za vodstrvo reaKtetne pisarne, podružnice v Ljubljani. s primerno gotovino sprejme takoj Posredovalnica v Mariboru — Sodna ulic« 30. 27540-1 Trg. vajenca močnega in zdravega, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih kmetskih staršev sprejme takoj Jos. Bruss v Dolenjem Logatcu. 27558-1 Veziijo cvetja ki je v vezenju svežega c-vetja po[Kilnoma vešča in je bila v tej stroki že za-posljena, sprejmem. Ponudbe 3 prepisi spričeval in po možnosti s fotografijo na na.slov: Svoboda T., trgovina s cvetjem, Zagreb. Ilica 37. 27560-1 Dekle pridno in snažno, ki zna malo kuhati, sprejmem na gostilno. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27500-1 2 mizar, pomočnika izurjena v izdelavi finega pohištva, popol-no, ta dajanje naslova ali ta *ifre pa 6 Din. fl«l Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke, za 100.000 Din, naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vložna knjižica«. 27528-16 Lasten dom nezadolženo imetje doseže-te i brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice« — Ljubljana, Miklošičeva c. 15/B. 22259-16 25.000 Din posojila iščem proti vikoji.žbi na prvo me-sto nove hiše, ob-reistim in vrnitvi po dogovoru — trudi z mesečnim odiplač e-van-jom. Ponudbe na ogla-snj oddelek »Jutra i pod šifro »Nova« 27569-16 Vrednote ■tka beseda 1 Din; ia dajanj« naslova aH i!fro na 5 Din. (351 Srebrne krone staro zlato In srebro kupuj« Rafinerija dragih ko-vin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod k Vidov danske ceste, pri gostilni M ožina. 70 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: »a dajanj« naslova a£ m iifro pa 5 Dio. (18) Nekaj pohištva radi izselitve ugodno prodam. Naslov pove oglas, oddedek »Jutra«. 27562-12 Prodam Offiaai trg. enačaja pa 1 Dia beseda; ta da janj« naslova al] ca iifro S Din. — Oglasi socialnega nagaja vaa ka beaeda 50 par; ta dajanj« aaekrra ali aa Sitne p« 3 Din. (6) Puhasto perje čisto, 6ohano. kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. 22-6 Čevlji »Tempo« na obroke LjubJj-ana, Gledališka ulica št. 4 (nasiproti opere). 23001-6 vrtne stole zložljive, proda Tri-bui. Glince. Tržaška cesta 6 — telefon 2605 176-6 Gramofonske plošče od Din 20.— prodaja »Slager«, Aleksandrova 4, pasaža. 254-6 Rezljana skrinja ogledalo, slike, zložljiva omara, 6 tapeciranih stolov itd. naprodaj na Gallusovem nabrežju št. 27, Ljubljana. 37604-6 Žagana drva prima. 120 Din, premog, trame ta deske. Jos. Pre- lesnik, Janševa ulica. — Telefon 3389. 22303-6 Velike lepe palme in oleandri naprodaj na Trnovskem pristanu št. 40. 27383-6 Tridelno omaro lepo, belo, z ogledalom, in krasno starinsko uro proda M. Golob, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29 27600-6 Železen štedilnik in ročni divoosni voziček poceni na»prodaj v Ple-teršn.ikovi ulici štev. 1,1, nadstropje. 27615-6 Otroški voziček drap, ponikljan, na peresih, poceni naprodaj v Trnovem, Jelovšikova ul. št. 24. 27626-6 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; ta dajanj« oa-»lorva ali za šitr-o 5 Din Oglasi socialnega tna-čaja vsaka beseda 00 par; ta dajanj« naslova »li za Šifro 5 Dia. (13) Svileno obleko novo. »d' aipres nnidi«, za srednje veliko damo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27605-13 V«afca beseda m dajanj« «a Utn pa 6 Din. (20) Hišo kupim proti takojšnjemu plačilu v mesto ali na deželi v prometnem kraju., r kateri se nahaja trgovina, gostilna ali druga obrti ali če je u kako obrti pripravna. Ponudbe je poslati na »glasni oddeleki »Jutra« pod značko »Hišal Gorenjsko«. 22425-20| Dvoje posestev ena 150 oralov, prodam. —i' Prevzamem tudi hranilne* knjižice. Ponudbe na ogl.-oddelek »Jutra« pod šifro-»Ugoden nakup«. 27012-20 Prijatelj! gorskih letovišč Cca 2500 m2 veliko stavbno paov.eJo poleg vode na J ezersk em pr odam. K ra se n razgled na Kočno, oddaljeno 50 m od ceste, brez hrupa in prahu. Pišite po pojasnila na oglasni odde-lek »Jutra« pod značko »Jezersko-Kranj«. 27045-20 Parcelo na Vodovodni cesti poleg gostilne »Pri zeler.l trati« v Izmeri 1514 aj-prodam po 60 Din ta 1 m*. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 2740S-L0 Kmetijo 56 oralov pri Mariboru 200.000 Din, hiše od 35.000 naprej kakor gostilno enonadstr. v Mariboru Din 165.000. proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 27196-20 Vsaka beseda I Dia: m dajanj* oaalor« aJ| n Mre pa 6 Dia. (3®) Lokal z 2 izložbama, na prometnem kraju Sv. Petra ceste oddam z avgustom. — Ponudbe pod šifro »Prometna točka« na oglasni oddelek »Jutra«. 2747-19 Restavracijo dobro id-očo v Lj-ubljaini oddam. — Reflektiram na prvovrsit.nio moč. z nekaj kapitala. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prima restavracija«-. 27565-'19 V najem Vsakm beseda I Dia; m daja«j* aaafa»» aji aa Uro pa S Dia. (17) Gostilno d«>bro vi[>eljano oddam s 1. avgustom v najem zakoncema brez otrok, ali n-atakarici na račun, evemit. tudi pnofcj kavciji. Ozira se samo na pismena vprašanja. Joeiip Kirbiš, Celje 27554-17 Pekarno staro, diobro vipeljaioo, od-da.m takoj v najem. Ponudbe na podmž. »Jutra« v Mariboru pod značko »Pekaima«. 27612-17 Vsa,ka besed« 1 Dio; ta lajanje naslova ali sa Šifro pa 8 Din. (16) Smrekovih desk ■cca 50 m«, debelina 30, '25 in >19, prodam ali zamenjani za vino ali špe-cerijsko blago. Nas-lov v oglasnem oddelk-u »Jutra« 27507-15 Pension Zanier S*. Pavel pri Prebolda. Dravska banovina. Zračne sobe, izvrstna brana, sončno tračenj« m vodne kopeljt t Savinji, tenis, smrekov gozd, izleti t Savinjske planine. Cena pen si ji od Din 40 do Din 55. Na ieljo prospekti. 22485-38 Stanovanje odda Vsak« beseda I Dia; m dajanja oaabrva «M ■a tih* pa i Dte. (ag Enosob. stanovanje oddam v Trnovem, Sta-retova ulica 14/1. 27603-21 Majhno stanovanje sobe in kuhinje oddam ob Ljubljanici štev. 31 — Kodeljevo. 27617-21 Stanovanja Vaaka beseda SO par; m dajaaj« milna ali *a Ub* I Dm. (21-«) Opremljeno sobo lepo, elektr. luč. center musta, takoj oddam in enemu gospodu kot sostanovalcu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27201-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, na mirnem kraju oddam go spodu. Gruberjevo nabrežje št. 16. 27349-23 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: u dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Stanovanje v vili , peteobno, ali celo vilo vza-I me v najem mirna stranka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27275-21/a Večje stanovanje sredi mesta oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« v Ljubljani. 27502-21 Stanovanje 4 fobno. z vrtom, na severnem delu, oddam za 1. avgust. Naslov v ogJas. oddelku »Jutra«. 27180-21 Dvosob. stanovanje oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27460-21 Stanovanje obstoječe iz 3 pofo, kabineta, kopalnice itra«. 27533-21 Stanovanje 2 parketiranih sob in vseh pri-tikiin, v 2 leti stari vili oddaim s 1. avgustom v Zetlen-i jami. Prešernova nlica 15. Cena zelo primerna. Ogledati med 10. in 12. uro. ' 27515-31 Suterensko stanovanje odisitioječ* iz 2 eoh, kabineta, kuhinje, shrambe in predsKiibe. oddam takoj ali s 1. avgustom. Poiz-ve se na Vodo\rKira cesti št. 5. 27577-21 Stanovanje p«vbe, kuhinje in pritiklin, su.ho in solnčno. oddam z avgustom v Rožmi dolini, cesta VII štev. 4. 27587-21 Enosob. stanovanje oddam v Jamševi ulici 14 — Bežigrad. 2760-31 Zahtevajte samo AUTO GUME Zaloga za Maribor in okolico pri tt.: „Velopromet" Anton Antoncič MARIBOR, Slovenska ulica 6. 7693 Trisob. stanovanje s kopalnico, solnčoo in čisto, išče stalna stranka ta avgust. — Ponudbe na oglas, oddelek »J-atra« pod šifro »Cisto stanovanje«. 27567-21/a Stanovanje er»o- ali dvosobno iščeta zakonca brez otrok s 15. julijem. Ponudbe s ceno na oglasna oddelek Jutra pod šifno »Ljubi mir«. 27581-31/a Dvosob. stanovanje s kopalnaoo iščeta mlada zakonca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sol/nči>o stanovanje«. 27506-21/a 2 mali stanovanji enosobno in dvosobno — izven sredine mesta iščem za jesen. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Ju-tra pod »Siguren plačnik«. 27585-31/a Stanovanje sobe, kabineta in bubinje iščem s 15. julijem. — Z uporabo telefona prednost Ugodne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »OP«. 27602-31/a (Družbe in rodbine z avtom na izlete v tepe peGrapine 1 Z lepim avtom vozim na izlete, poldnevne, dnevne in večdnevne; vozim tudi v inozemstvo ob najnižjih cenah. Avtonajemšček I. ŠUŠTERŠIČ TELEFON št. 31—87. DUNAJSKA CESTA št. 41. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predragi soprog, dobri in skrbni oče in sin, gospod Josip Bind mi. hranilnični uradnik v ponedeljek, dne 4. julija 1932 nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega bo danes, dne 6. julija t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Petru. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 7. julija t. 1. ob 7. uri v fami cerkvi sv. Petra pri Gornji Radgoni. V Gornji Radgoni, dne 6. julija 1932. Pavla BincI, soproga — Jože in Nadica, otroka —-Josip in Ana BincI, starši. 8705 Stanovanje enosobno ali manjše dvosobno, v bližini sv. Petra ali sv. Jožefa išče dvočlanska družina za avgust ali september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ipod »Državni uradnik«. 27619-31/a Sobo odda Sostanovalca sprejme boljša družina v prijazno sobo, in na dobro •lomačo hrano. Naslov po ve oglasni oddelek »Jutra« 27420-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in hrano ali brez. blizu tramvaja poceni oddam v Sp. Siikd, Cernetova ul. 27584-23 Opremljeno sobo soinSoo, z elektriko oddam v Orlo-vi ulici 31/1 — ob Dolenjski cesti. 27606-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, elektriko, v I. nadstr., solnč-na loga. takoj_ oddam v De.rmoi1wvi ulici štev. 28, (pritličje desno. 27607-23 Sobo s štedilnikom takoj ali z avgustom odda Pretnar, Tržaška ces.ta šit. 24.__27614-23 Svetlo, zračno sobo s souporabo k o p a 1 n i-c e iščem s 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kopalnica«. 27618-23 Separirano sobo takoj oddam v Beethovnovi ulici 15, desno — vrata 17. 27622-23 Sobe išče Vsaka beseda M part | aa fejaaj« aaato^ Ji aa Wr* t Um. (2&-a) Gospodična ,gre kot sostanovalka v Hižini Kongresnega trga. Plača 100 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 27581-23/a Vaška aa iajanj« aa Ure • 0ta. a (B) Boljšo gospodično sprejmem takoj kot sostanovalko v lepo urejeno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27484-23 Sobo oddam na Bleiweisovi ce-stii. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 27566-23 Sobo z rfeiktriko. v sredi Ljubljane, Celja ali Novega mesta išče zakonski par od 17. do 31. julija. Ponudbe z navedbo cene na na.slov: Ivan Goršak, Zagreb, Ilica 18. 27547-(23/a Prazno sobo .išče učiteljica. Prednost kolodvorski okraj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj«. 27616-23/ a Stroji Vsaka beseda 1 Din. za "jajanje naaJ-ova ali za šifro na 5 Din. (291 Pisalni stroj rabljen, v d«>brem stanju ugodno prodam. Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober stroj«. 27504-29 Dobro nagrado dam za kolo znamke Bri-lian-t. popolnoma opremljeno. z rdečim plaščem, št. 744.853. kupljeno pri A. Praprotniku, Domžale. Frank A h e, Ljubljana. Igriška ulica 10. 27579-28 Najdeno v hotelu »Bellevue« otroški t-emnomoder plašč, čin moški klobuk, palica s srebrnim držajem in par damskih rokavic. 27574-28 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavčn« je mast Evidenčno tablico z zadnjo lučjo, št. 1964 sem izgubil med Vranskem in LjubJjano v soboto 2. jiuiija. Najditelj se naproša, da jo vrne na naslov: Vinko Pucer. trgovec, Slovenj gradeč. — Stroški se povrnejo. 27609-28 Informacije Vsaka boseda 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro r« 5 Din. (31) Izjava Podpisani izjavljam, da sem plačnik samo za o-ne nakupe, katere osebno naročim. — Prite-kelj Blaž. 27678-il Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslov® ali za šifro pa 5 Din, (37) Telefon 2059 k PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nlica št. 5 Potniki! Vozim po 3 Din kilometer s štirisodežniim zaprtim avtomobilom — in to Eamo daljše vožnje dnevno nad 80 km. Ponudbe z opisom im naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Po tri«. 27620-37 Dobite v iekarnab. droge-njab ali namvnost u tvor-n'Ce m srlavneea skladišča Čuvajte se »naredbl 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisak im BUkri e p i ce O. L A W MAQI KRUŠNO in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Z O RMAN Ljubljana Stari trg št. 32. 180 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, z ali brez hrane oddam na Friškov-ou št. 8. 27598-23 Veliko prazno sobo •pripravno tudi za delavnico, takoj oddam na Ale-ševčevi cesti 18. 27586-23 Vsaka beseda S Din: m aajaaj« narima aa »Ur« pa S Dia. (26) Trgovac i veleposjednik u večem mjestu Posavine, traži Sloveuku gospodicu ili udovic-u ženidbe radi, «a odgovarajučim mirazom Samo ozbiljne ponude na uprav-u »Jutra« pod »Slovenka«. 273716-25 mmm Delo v teb hud.li časih lahko vsakdo dobi najbolje s tem, da si ustanovi na domu domačo pletar-no. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu odjemalci za izgo-tovijene pletenine. dobaiv9ja.n;o mu tudi prejo in izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge za hvalnice. Pišite še danes za gratispro-spekte na tvrdko Domača pletarska industrija — oddelek 6, Josip Kališ, Maribor. Trubarjeva nlica štev. 2. 256 Najnoveša sluiinska ps-letna železna zelo praktična siožijiva postelja s tapeciranim madracom —. praktična za vsaku hižu. hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390___ Razpošiljam postom in železni* com po povzetju^ Engleski' složivi patent atolci. Stoji Din 140— spaljni, psteai fotelj stane cfb 1300 Liegtsiuhl prjUtičso t». Icianie-in »edenie. Sta«' A Be Din 130 » po teta imam čist čohaoo^ perje kg Dia 48.—, čis«j Belo gosje kg Din >30.—„ čisti puh kg Din 250__^ modroci punjeni z volnon). Din 750.—, žične mreže sti. postelje Din 150.—, oto-maai Din 650.—. L. BROZOVIC. ZAGREB* ILICA 82. Prenovljena koža v 3 dneh. Mehka, t da, glatka Razširjene tajnice mozolji ter trpkost kože izginejo. — Poizkusite tudi Vi! Recept strokovnjakov. Na tisoče dam ima razširjene lojnice, da tega niti same ne vedo. Vzrok vsaki razširjeni lojnici je draženje. Posledica tega draženja so izpuščaji, mozolji, ogrci in brezbarvna in trjvka koža. Krema Tokalon bele barve (ne mastna) vsebuje zdaj nov čudodelen vosek, nežen in penast, ki se dobiva iz cvetja in je kombiniran s svežo smetano in predelanim oliv- nim oljem. Ona krepi, krči in hrani kožo, prodre v razdražene kožne žleze, oži razširjene lojnice, odstranjuje mozolje in meči najtrpkejšo in najtemnejšo kožo. Tudi najbolj suha koža postane sveža in v'ažna, vendar ne mastna. Ta krema se uporablja tudi zoper mastno kožo in nosni sij. Krema Tokalon bele barve olepša in osveži kožo na edinstven način v treh dneh. Uporabljajte jo vsako jutro, če pa imate gube, uporabljajte kremo Tokalon, hranivo za kožo rožne barve, zvečer, ker hrani in pomlajuje Vašo kožo medtem, ko spite. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno du d. kot tiakarnarja Franc Jezeriek. Za inseratni det Je odgovoren Aioja Novak. Vsi v Ljubljani