,'NINA plačana v gotovini ito XIV. iev. 220 | rELEPON UREDNIŠTVA: 25-67 U°RAVE: 25—67 In 28-67 1 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 1 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, 28. in 29. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v noravl ali do pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. postni c e kovni pacun: 11.40? Cena din 1i— M razširitvijo voino na vse Sk3@?iiiev trojne vojaške zveze med Nemčijo, italijo in Japonsko prvi akt rimskih posvetovanj — ¥@jeia se b@ z novim razvojem podaljšala in razširila najbrže polagoma na vse kontinente Komentarji v raznih držav ali BERLIN, 28. sept. ZPV. Včeraj dopoldne je bil, takoj po prihodu grofa Ciana v Berlinu, podpisan v kancelarskj palači »pakt treh velesil«: Nemčije, Italije in Japonske. Ta pakt pomenja vojaško in politično zvezo med omenjenimi velesilami in spremir,ja; sedanjo ■ evropsko.: vojno tudi formmalno v svetovno ter ne bo mogel ostati brez zgodovjnsjtp važnega vpliva na druge države, ki se doslej v vojno še nišo vmešale. V diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da se bo poslej vojna vedno bolj širila in bo po vsej verjetnosti objela počasj vse kontinente. Q~ n Besedilo pakta treh velesil in Japonska izjavljajo, da bodo med seboj sodelovale in druga drugo podpirale pri vsem delovanju v smislu zgoraj navedenih načel. Vse tri velesile sprejemajo nadalje tudi obveznost, da se bodo druga drugo podpirale z vsemi političnimi, gospodarskim* in vojaškimi sredstvi,- ako-bi bila..katerakoli izmed treh ^pogodbenic napadena od kakšne države, ki v sedanjem -trenutku še ni zapletena v evrop-sko._vojsio ali pa. v .vojno med Kitajsko in Japonsko. 4. Za izvedbo tega sporazuma se bodo takoj sestali tehnični odbori, katerih člane oodo takoj imenovale vlade Nemčije, Italije in Japonske. 5. Japonska, Nemčija in Italija Izjavljajo, da se pričujoči sporazum v ničemer in v nobenem primeru ne dotika političnih od-licšajev, *kl v sedanjem trenutku obstojajo izmed ene od treh pogodbenih držav in Sovjetske Rusije, 6. Gornji Sporazum stopa takoj v vejjavd, kakor hitro bo podpisan, 1h Bo veljaven 10 let od dneva podpisa dalje. Ako bi ena od pogodbenih držav hotela, da se podaljša, bo. cb primernem času dala pobudo za pogajanja za obnovo sporazuma. V potrdilo teh" dogovorov so podpisani od svojih vlad pooblaščeni zastopniki, podpisali- s svojim- • imenom in pritisnili, na pogodbo svoje pečate. Pogodba je'sestavljena v. treh originalih v nemškem, italijanskfjm in japonskem jeziku .v Ber-lintt dne 27. septembra 1940.,v 18. letu rasistične dobe, na 27. dan 9 meseca in 15- leta-vladanja sedanjega rnikada. BERLIN, 28. dec. ZPV. Pakt treh velesil, ki',go;ga ob navzočnosti Hitlerja PoKl?rialiyv|eraj dopoldne - v kancelarski palači v imenu Nemčije zunanji; minister von Ribbentrop, v imenu Italije zun. nunister grof Cianp ip v imenu Japonske veleposl. v Berlinu Ku.rušu, ima sledeče ,uradno besedilo; Y]ade_ Nemčije Italije in Japonske stoje na stališču, da je temeljni pogoj -za-trajen mir na svetu, da dobi vsak nardd tisti življenjski prostor, ki-mu pripada. Zaradi tega so sklenile da gredo v. velikodzijskemi prostoru ter v; Evropi v svojih prizadevanjih druga z, drugo, ter bodo sodelovale med seboj, pri čemčp.je njihOv-najplddienitejši cilj ustvariti nov red ter' vzdrževati ga tako, d a . bo sj?.^^.tyarJeBvjjr5Jge&: in napredek blagostanja narodov, v ki ona njem- ž-iVe. -Nemčijm Raj;j»;3n~ japonska Tudi žpie,'da-bi seP.taKo' so;lel6vdnjecraz-širilo Se-na vse tiste; narode ha,‘svetu;, ki so.^pripravljeni cinti^ svojim:: prTzadevn-njem isto stnet, kfd- Bistrintagla MtvaHti skn£na.Lfpžnja( da^F^dd^Jze^frajemsvč- t^zrnslmr, j^iztjfe-vapj..Z-aJ:adi fegd ;$6" NenrčIja,'-;li'ahTjd'-in JARon^tfačsklehilet■> : .ut. Japonska vlada izjavlja, da priznava in sp-Hinje vodstvo -Nemčije irr Itafrjo^iri ustvarjanju novega'reda na evropski celini. 2. Nemška in ita(Haus|m.\yl^d jfjav! Lata, ds priznavata in spoštujeta voosivo Jap/%3K§-pri i^tVaftaiiju AC-yegf Ireda na prgšforu Veiifee. ‘Aži|e.“ 3.'Nemčija, Italija .33 : '7C. -. -i- ZSlC . vstopu v vojno proti tretji velesili, kotlnikali obstoj teh klavzul ter tudi zatrje-n. pr. proti USA. Uradno so seveda za-1 vali, da trozveza ni naperjena proti USA. j,. Govori treh podpisnikov pakta BERLIN, 38. •■sept. ZPV. Po podpisu pakta treh velesil je prvi spregovoril v. Ribbentrop, ki je dejal, da pomeni ta-pakt liajvečjo strnitev skupnih interesov Nemčije, Italije in Japonske. Glavni namen pakta pa je zajamčiti novi red Evrope pod vodstvom Nemčije in Italije, kakor tudi nov red na Daljnem vzhodu pod vodstvom japonske. Ta pakt zato ni naperjen proti nikomur, temveč le proti vojnim hujskačem in .neodgovornim elementom, ki streme po nadaljevanju in razširitvi vojne. Pakt nikakor ne posega z odnošaje s Sovjetsko zvezo. Pakt je vojaška zveza treh najmočnejših sil sveta. Vsi, ki hočejo doprinesti svoj del k zopetnem miru, se mu lahko pridružijo, vsi, ki bi hoteli cilje tega pakta ovirati, pa bodo naleteli na skupne' vojne sile vseh treh zaveznikov, ki štejejo nad 250 milijonov ljudi. Nato je spregovoril grof C i a n o, ki je dejal, da združuje ta pakt Nemčijo, Italijo in Japonsko v neločljivo skupnost kot nositeljice novega reda in nove bodočnosti. Nemčija in Italija priznavata in bosta spoštovali vodilno vlogo Japonske pri ustvarjanju novega reda na Daljnem vzhodu, nasprotno pa bo Japonska spoštovaia vodilno vlogo Nemčije in Italije v Evropi. Tretji je spregovoril japonski veleposlanik K u r u s u, ki je dejal, da je že staro prijateljstvo dobilo sedaj končno formalno obliko za bodoče skupne cilje . Tudi on je naglasil, da pakt ni naperjen proti Sovjteski zvezi. Komentarji berlinskega podpisa .ta;rie Sdavzuie > * n . . 3/uVX>r.Xi: Cii C. 'i ■ F« K ID , 28. sept. CNF; Ameriškim novinarjem se je posrečilo izvedeti, da vse- > '\;*v : • r v . 't - .. buje vojaška trozveza posebne tajne ltlav ziile," v katerih je govora o pogojih o AMERIŠKI KOMENTAR WASHINGTON, 28. sept. Ass. Press. Zunanji minister Hul! je izjavil k paktu treh velesil, da USA niso niti vznemirjene j niti presenečene nad tem paktom in se nanj glede podpiranja Anglije ne bodo ozirale; Dejansko je sodelovanje med Nemčijo, Italijo in Japonsko obstajalo tudi že doslej. Potrdil pa je vendarle, kako prav je imel Roosevelt, ho..je,trdil, da evropska vojna ni nobena osamljena akcija, ampak nevarnost za ves svet. Odslej b6 ameriški narod jasno poučen o dejanskem stanju, ip to je .za. USA dobro. ŠPANSKI KOMENTAR MADRID, 28,\sept, DNB. Madridski tisk je. ves pod vplivom sklenitve -trojnega; ,pj>kta. Listi pravijo, da je to prvi korak k novemu ..redu svetal »Madrid«' piše,-da ta pakt ni samo remek-delo,- ki ustreza zunuiepolitičnemu duhu mladih sii nasproti stari in, trhli politiki Anglija,', ampak senzacionalen dokaz za naglo dč-'_ lovanje in uničenje vseh upov, ki jih'An-' glija stavi v USA. »Alcazar« podčrtava, da je imela Anglija namero izigrati svojj zadnji adut, USA, a da ji je ta račun sedaj pokvarjen. PORTUGALSKI KOMENTAR LIZBONA, -28,- šept;; DNB. Bo rtu galski politični , krogi uh 'bsti': govore o'paktu,- ki je tul y-5etaj «Mfinten;.v:,Berlhni imepravi-jorj danjer, td; 'dogodek- 'največjegaopmhena. »Rdd ios deltAi sbdaa «iiptavj-. t nukj dritgmi, da pomeni sptakttafelii, udiaim«ot Anglijo in .^^tta^so .diplomati, ki so' podpisali ta pakt, na-sii novo. možnost za pomiritev sveta. ; , 4 ; /- MADŽARSKI KOMENTAR gd' Jtajvečp j.v.tj5.v'„ Pakt siva rja rpove sktjpfie- bAze^ v..Eyropt,1 rij Aziji ..in jasntr so seinT;tanačehej-riuD Ijnteresug sfero. jljle-dčJS^etsire zV^e. menijo ..tu,, da,je pakt poiTtfino^ra .‘jasUh rih itataven, Pač.TA- se m^ažjRsj^p. zanima za.vpra- II i- letalski Včeraj'> b3T porsoč! _,so izvržUi sako-,. Kemd kakor -Angleži: nove., velike /bombne- napade — Angležiporoča-,©, -da-- so «esžre,Ai-t55 nemških letal, Memci pa pravijo, da so unižik 75 . v ang ešfclh ■ " •• "Nemška RUšDcilA- . .... „ .. ...... cii •}«'■»*• .'jrvLsčv ■„ j žarov, zlasti v Liverpoolu. Pri,-bombardi-• BERLIN, 28. sept. -DNB. Nemško vr-1 ranju J-ondgna smg zanetiL p<^are in po- hoviio poveljstvo je izdalo včeraj sledeče j vzročili eicsj^ozije v dokih. Ogenjs je na- uraditb vdjno pofočjlO'; Vcč|j ;6ddeil; nenmkega letalstva so včeraj napad)! vojaške in * Inductrijsice 'objekte v južni Jh sta! tudi v raznih delih Londona. Sovražnik je ponoči nap&d§L-Z manjšimi silami Nizozemsko, Belgijo in sejvereo Francijo. srednjT-An^SIjir čež 'dan jo eskacfrite me- Nekatera letala so prodrla tudi v zračni tale -bombe na tovaVne l^ta! prt Solit- prostor severozShodne Nemčije. Sovraž-heriilonu in povzročile zelo vehko' škodo, nik je meta! bombe brez' slehernega cilja. Velike požare so letala povzročila tudi VojašTe^škode ni ;bl!o, Aitglčsfto letalstvo pri CapadlU vojnfe indusirije V srednji Ari- je včeraj zgubilo 27 letal, 24 med njimi gtiji. Pri Liverpooi'! so »bonibe zadele ne- smo sestreHJi v zraku, tri pa s protiletal-ko trgovinsko ladjo.. Sovražnikova letala, j slcim topništvom. 6 nemških letal se ni vrhi so križarija v bližini severne obale, So! nilo. Neka podmotnica je potopila dve nemške pomorske baterije pregnale. Dalj-j oboroženi sovražnikovi- trgovski ladji s flostfehti tojsovi vojne mornarice so ob-j skupno 8700 tonami. Posadka nekega stte1jeyaU 'Dover. V bližini škfifeke' obrile j nemšiičta letala seje pri rrhpadll na sred-smo zadeli neki konvoj ter zanetili na; njo Anglijo' poktGnb odlikovala š svojim dveh ladjdfi požar, čez dafi^se ^ *viieh>j pogumoAl;. * . več letalskih bojev. Končali -so se-r zma-l „„^t ...' „e , ... go'.-rteh na London je bilo-v luki potop-rii prlcJaaiške naprave nri Liverpoolu in; Ijenih nekoliko ladij. Na Temzi so težko Beygenhavenu. Povzročili smo mnogo po- ■ poškodovane pristaniške naprave. Po do. sedenjih podatkih je bil ošesfreljehlh 75 uri gleških'letaT;’dočipv se :23 nemških letal ni vrnilo na svoja oporišča. Včerajšnji na papi na London so. bili naj hujši doslej. £ri$fc.ft!šča, industrijske naprave,, središče ntesta jn ves južnj dcl je hiL v ognju. . . BERLIN, 28. sept. CNF. Uradno, so objavili, da so v današnji noči nemška letala zanetila veliko število požarov-v Lpndo' nit, kjer'šo nastale strahovite ekspiazije. Nemšid lovci so sestrelili 75; britanskih letal, NemSki Jbotubrdki .so napadli tudi Derby, Blrfhiiigitani, LlverjKiol, Bristol In Manchester. Prav tako sta hila'napadena dva angleška Ronvojb, 'ki sta hotela priti v Hverooollko pristanišče. "Skoda je pri-zJideta tudi rid pristaniških’ napravah v Kulfu iti “NeivcastTu, V' teku včerajšnjega dneva je bilo sesireljenttrtit nemških tetah . - -- .. angleška pdrdčila - LONDON;.28.. scpt.. Reuter..Davi je, bilo izdano uradno r>oročilQ letalskega mi- .- - c;.. . ..J čila; silam osi. Srodjije in male države upa v jo, da Bo ta p (J)- Makagonov 9>/2 (2), Botvinnik S7„“(3), Keres 8'/» (3) itd. / Konec demokratizma in demokratskih gesel? Drago Kveder / Nekaj misli, kako je mogoče še v bodoče ohraniti čioveStvu demokracijo in pred vsem osebno ter duhovno svobodo Tako organiziran gospodarski proces ima kot nujni, prirodni učinek tvorbo do-voljnih finančnih kapitalov, ki so nujno potrebni napredku v produkciji (nove investicije) ter za vzdrževanje vseh koristno delujočih v varnostnem, upravno-pravnem in kulturno-prosvetnem sistemu socialnega organizma. Varnostno-upravna uredba družbe preprečuje in ne dovoljuje v gospodarskem ‘procesu nikakršnega konserviranja in mumificiran ja nastajajočih finančnih kapitalov v zlatih zalogah in hipotekah, na škodo zdravega razvoja in življenja celokupnega socialnega organizma. Nastali finančni kapitali bodo zaradi tega vsak čas živi in aktivni v obtoku. Le tako načrtni in dirigirani gospodarski proces se ne more več zmehanizirati v taki meri, da bi vedno bolj izločal sodelovanje duhovno-duševnih sposobnosti visoko stoječih plemenitih in dalekovidnih poe-dincev, kakor se je to že mnogo desetletij redno dogajalo v večini zahodnih demokracij, kjer so bili vodilni krogi že popolnoma izgubili oblast nad obtokom gospodarskih kapitalov. V tem orisanem načrtnem in dirigiranem gospodarstvu bo tudi lahko mogoče po asociativnem delovanju producentov, konzumentov in funkcionarjev izmene in prometa dobrin, določevati resnično pravične cene potrebščinam. Privatna lastnina ostane priznana in varovana. Pridobiva se pa edino z delom. Vrednosti privatne lastnine, to so stvarni in finančni kapitali, pa se prirodno ne morejo izločiti iz gospodarskega procesa vsled kakega absolutno svobodnega razpolaganja po lastniku, nego ne morejo drugače imeti pomena kot da je privatna lastnina samo integralni del skupnega gospodarstva in činitelj v gospodarskem procesu s svojo določeno funkcijo. Zaradi tega o kakšnem popolnoma svobodnem razpolaganju lastnika s svojo privatno lastnino ne more biti govora. Vsako, končnemu cilju ustvarjanju blaginje za vse nasprotno upravljanje in razpolaganje s privatno lastnino se že v kali onemogoča z najhitrejšo razlastitvijo. Upravljanje" take lastnine se po gospodarskem razsodišču poveri socialno v vsakem pogledu sposobnejšemu; razlaščencu se pa odredi v gospodarskem procesu ali v drugem sistemu socialnega organizma njegovim sposobnostim primerna zaposlitev, z manjšo odgovornostjo. Nad vse potreben je orisanima gospodarskima sistemoma socialnega organizma kulturno-prosvetni sistem družbe. Tega pa je treba urediti predvsem in skoro izključno po načelu svobode, ker po načelih enakosti in bratstva ne bi imel smisla. Po duhu, po duhovnem življenju, ki se razodeva v poedincu kot sposobnost mišljenja, t. j. kot sposobnost razmišljanja, dvoma, domnevanja, mnenja, spoznavanja, ugibanja, razglabljanja, raziskovanja, presojevanja, priznanja tez in nepri-znanja istih z ozirom na resničnost in evidenco — mora biti vsak dospel in koristno delujoč poedinec popolnoma svoboden. Vsako duhovno nasilstvo nad človeškim duhom, vsako duhovno suženjstvo naroda, da bi moralo nasilno in slepo priznavati in verovati kakoršne koli nepojmljive dogme, ima neizbežno za posledico gospodarsko sužnost. Dogme, ki jih mora vsakdo brezpogojno priznati kot stalne in vedno veljavne naj bodo vsem duhovni z a k o n i, ki urejajo pravično medsebojne odnose poedincev, ki n e d o-puščajo omalovaževanja, prezira, sovraštva, preganjanja, izkoriščanja in oškodovanja, ne žalitve s čim drugim, kogar koli bližnjega, ki se udejstvuje na kakršnem koli polju in panogi socialnega udejstvovrr??. Nobeno, k;.k ščanje. Le malo je tako srečnih, da dobijo mnogo večjo protivrednost, ki jo zaslužijo. Zato je socialno krivično, ča hoče konsument, da mu mora producent služiti. Še bolj socialno krivično pi je, da mora konsument in producent služiti posredniku (trgovini). Vloga posrednika kot takšna je protivna producentu in konsumentu, zato ker dela samo za svojo osebno korist m dobrobit. V večnem lovu za dobičkom preneha Uti trgovina činitelj gospodarskega napredka in prehaja v narodno-gospodarskega zajedavca. V boju med producentom in konsu-mentom hi obeh proti posredovalcem se )e rodUo zadružništvo. Zadružna misel ni nič drugega kot misel vzajemnega so* delovanja In samopomoči. Zadrugo, ki je prostovoljno združenje neomenjenega števila članov, upravljajo in vodijo zadružniki sami, ki ne delajo zaradi osebnega dobička, temveč delajo za korist in enakopravnost vsega članstva, t. j. za občestvo. V tem in samo v tem je razlika med trgovskim in zadružnim sistemom. Prvi je individualni, drugi je kolektivni! Čisti dobiček gre pri zadružništvu v korist vseh, pri trgovskem sistemu pa sa* mo v korist enega. Kmet, delavec, obrtnik ali industrijec, ki načeluje zadrugi, je sam osebno mte-resiran, da kupuje zadruga po najoižjt ceni najboljše blago, ki ga rabijo tako producenti, kot konsumenti v svojem gospodarstvu. Načelnik zadruge je torej tudi sam osebno zainteresiran, da zadruga kupuje dobro blago, ker del tega blaga uporabi tudi on v svojem gospodarstvu in mu torej ni vseeno, atli sprejme slabo ali dobro blago. Isti principi veljajo za prodajo zadružnega blaga. Zato je princip zadružništva pridelovati dobro blago, ker se takšno blago bolje in lažje vnovči. Ker se v zadrugi vse skupno vnovčuje, ima načelnik zadruge, ki poleg ostalega blaga prodaja tudi svoje, največji interes na tem, da se blago dobro proda. V zadružništvu je torej združen osebni in privatni interes po-edinca s skupnim interesom občestva in narodnega gospodarstva. V večjih zadrugah, kjer so zaposleni delavci, nameščenci, in poslovodje, ki vsj kupujejo svoje potrebščine v zadrugi, so vsi skupaj interesirani na tem, da zadruga dobro dela, da zadruga kupuje ozir. pro- — Bodoče matere morajo paziti, da sc izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne „Franz-Joscfove‘' grenke vode. „Franz-Josefova“ voda se lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Beg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Zadružništvo ne ustvarja niti siromakov niti milijonarjev in boljše lahko proda, pri čemer več zaslužijo, ne oziraje se na to, če je vse to Inž. Josip Teržan Trgovina v duhu obstoječega trgovskega sistema je, kupovati blago zato, da se dražje proda in pri tem lepo zasluži. Začetek in konec današnjega trgovskega načina poslovanja in njen princip je čisti dobiček! Trgovcu je vseeno, kaj kupuje in prodaja. Glavna skrb in briga trgovca je, blago dražje prodati kot je bilo kupljeno. Kakovost blaga in njegova objektivna vrednost v interesu narodne skupnosti v navadnem trgovskem sistemu ni merodajen činitelj za presojo kupoprodaje. Običajno se pri slabšem blagu mnogo več zasluži kot pri dobrem (kakovo-vostnem). To pravilo ne velja samo .za trgovino. Tudi producenti (pridelovalci) se često oz. pretežno ravnajo po tem principu, da pridelujejo to, kar se lažje Glejmo velike! dr. L R. Večkrat vprašujemo potnike, ki prihajajo iz Nemškega rajha, kako jim je. Skoraj vedno isti odgovor, ki ga dobiš, je sledeči: »Hvala dobro; od vsega imamo dovolj. Prvo pa je, da zmagamo.« Taka je ena stran, Druga stran je podobna. Če čitamo reportažo nevtralnih novinarjev o tako težko poškodovanem Londonu, kjer je na tisoče in tisoče hiš porušenih, kjer dnevno dežuje bomb in spe ljudje po zakloniščih, ugotavljajo vedno isto: kjerkoli so šli, katerakoli porušena mesta so obiskali, nikjer ni bilo čuti niti glasu defetizma ali tudi le kritike; povsod stisnjeni zobje: »Pretrpeti je treba, pretrpeli bomo, če treba, še hujše.« Ko to slišimo in čitamo, se nam resnično vsiljuje zaključek, da ni le slučaj, da se baš ta dva naroda borita za svetovno prvenstvo in prvo mesto na soncu. Da tudi ni slučaj, da sta postala tako močna in mogočna v teku stoletij: kajti to sta naroda z jekleno voljo, železno samodisciplino in neizprosno odločnostjo. Pol sveta je v ognju in narodi se pripogibajo pod težo bremena in nesreče. Na prstih ene roke prešteješ evropske države, ki se jih ta vojna še ni dotaknila. Med njimi smo tudi mi. Vsak teden iz-nova bi imeli zapeti tedeum. Morda je v naravi človeka, da ne ve oceniti časa, v katerem živi in precenjuje breme, ki ga nosi. Zato si je človeštvo od vseh časov sem vedno želelo nazaj v tiste čase, ko je še vladal »zlati vek«. Koliko smo vendar skozi teh dvajset let kričali in obupavali in najslabše je bilo pri nas in najboljše drugod. Sedaj naenkrat, kakor da nam je padla mrena z oči, spoznavamo, da smo vendar živeli pokoncu in svobodno in da smo mnogo, zelo mnogo napredovali in da je standard vsakega izmed nas od predvojne sem znatno porasel in da smo veliko storili. Toda to povedati ni popularno in še danes smo kakor Izraelci v puščavi. Dolgo smo bili kakor otok v viharju; danes je prišlo neizogibno tudi za nas. In takoj godrnjamo in preklinjamo Mojzesa in preroke in zahtevamo, da udari po skali, da priteče voda in se pomoli, da pade mana. Toda čudeži so nemogoči in mnogo ic stvari, ki so neizbežne. Vedno Še so bile težave, preden se je v splošno gospodarsko korist občestva. Isto gonilo kot trgovca in producenta vodi oz. je vodilo tudi iz- in uvoznika, ki uvaža oz. izvaža samo to, pri čemer dobro zasluži. Ta princip in sistem ima to slabo stran, da se prideluje, izdeluje, uvaža in izvaža ter trguje z onim blagom, ki sicer ni neobhodno potreben za kritje človeških potreb, vendar pa to blago prisluži velik čisti dobiček posredovalcem. Ta sistem prihaja sedaj v krizo. Dirigirano gospodarstvo tega ne trpi in ne prenaša več. Trgovina, ki posreduje med producentom in konsumentom, vlada nad producentom in nad konsumentom in mu za- prišlo v novo ravnovesje, če so se menjale cene. Ali ni bilo leta 1915 tudi tako, samo mnogo težje, ker so možje bili na fronti? Res, da ima danes kmet, ki so mu cene porasle tako, da gredo »industrijske škarje« v njegovo korist in da se bo po odpisu kmetskih dolgov in devalvaciji rešil dolgov, prednost. Toda dolgo časa je bil on na tem, da izdihne, in mala povračujoča se pravičnost je, če sta danes na sodni deski našega sodišča razpisani le dve dražbi kmetskih posestev, ko jih je pred dvema letoma bilo še dvajset. Tudi je pravično, če nosi kapital del bremena, če izgublja vložnik vsled padca kupne moči na svoji vlogi in se mu krči obrestna renta in če ostane hišni lastnik pri svoji najemnini, pa sta imela pred leti še neupravičene prednosti, ko je bil denar drag in blago poceni. Oni, ki hoče danes zaslužiti na stiski drugih, spada resnično na kandelaber. Nikogar ni danes, ki bi rad dajal svojo srčno kri za povišanje rente gospoda Kozamurnika in vsaka stvar se mora dati tudi s strani pravice zastopati. Vsak stan ima rezono svojega obstoja sproti dokazovati in špekulant greši dvojno: “proti celoti in proti lastnemu stanu, ki mu izpodjeda tla, ko mu daje pečat parazitstva. Naše trgovstvo in tudi industrija so zaslužili zelo mnogo in zadostno v teh zadnjih dvajsetih letih. Ta država jim je to omogočila. Sedaj pa ni več čas za to. Danes imajo bogati dajati, če si hočejo obdržati zaupanje revežev. Kakor meji danes vsaka demagogija, vsako hujskanje in podpihovanje zavisti na zločin veleizdaje, tako je veleizdaja tudi Če profi-tiraš, ko drugi stradajo. »Beg zet« še davno ni začetek in konec niti socialne modrosti, niti socialne pravičnosti in princip nezakonitosti proti sodržavljanu postavljati za princip življenje, je nacionalni greh; greh pa je tudi, če jemlješ, ako je jasno, da se boš lahko obdržal samo, ako boš znal tudi dajati. Narod je celota in je nedeljiv kakor je nedeljiva tudi svoboda. Oba največja danes se boreča naroda to vesta dobro in zato taka solidarnost sočustvovanja, če si jo bomo znali v tej zmedi obdržati tudi mi, potem bomo prestali preizkušnjo. Vedno bliže prihajamo odločitvi. Dakar in nadaljnji razplet vojne Akcija generala de Gaullea v francoski Zahodni Afriki je vzbudila po vsem svetu veliko zanimanje. Ves tisk ji je posvetil največjo pozornost, kajti vprašanje posesti tamkajšnjega najvažnejšega pomorskega oporišča, Dakarja, je izrednega pomena za nadaljnji razvoj sedanje vojne, ki grozi razširiti se iz Evrope vedno bolj na ogromna področja še drugih celin, predvsem Afrike. Dakar je obmorsko mesto in šteje okoli 40.000 prebivalcev, kar je za tamkajšnje razmere veliko. Francija mu je posvetila vso pozornost in zgradila tam, poleg modernega trgovskega pristanišča, tudi močno utrjeno bazo za svojo vojno mornarico. Ta baza je pomembna posebno zato, ker leži tako, da obvlada sredino zahodne afriške obale in tvori najbližjo točko nasproti onstran Atlantskega oceana ležeči Južni Ameriki. V Dakarju pristajajo mnoge trgovske in potniške ladje, ki potujejo bodisi iz Evrope ali iz severnih pristanišč Afrike v Južno Ameriko, kakor tudi letala. Dakar je pa pomemben tudi še zaradi tega, ker tvori vrata v Senegal in celokupno francosko Zahodno Afriko. Kolonija Senegal, prav za prav Senegam-bija, sama meri le 192.000 kvadratnih kilometrov, francosko ozemlje za njo pa sega vse do osrčja črnega kontinenta in meji na angleško-egiptski Sudan, belgijski Kongo in angleške kolonije ob obali Atlantskega oceana. Iz Senegala vodijo pota v vse te ogromne pokrajine, kakor tu (ji na, sever v španski koloniji Rio d’ Oro ter francoskemu Maroku, Alžiru in Tunisu. Senegalski črnci, krepki in zdra- vi ljudje, so bili vedno najboljši francoski kolonialni vojaki. Senegalski strelci so znani iz vseh vojn, kar jih je vodila Francija v zadnjih časih. V svetovni in v sedanji vojni so se vojskovali tudi na .evropskih bojiščih. General de Gaulle je skupaj z Angleži dobro vedel, kakšnega pomena bi bila osvojitev Dakarja, Senegala in vse francoske Zahodne Afrike, prvič v prometnem oziru, drugič v strateškem in tretjič v preskrbi s kolonialnim vojaštvom. Dovolj močna vojna mornarica, ki bi imela na razpolago oporišče v Dakarju, bi mogla nadzirati vso plovbo vzdolž zahodne Afrike, navzdol in navzgor. S tem bi onemogočila sovražniku gibanje po srednjem in južnem delu Atlantskega oceana in zlasti vsak stik z Južno Ameriko. Mimo tega bi mogel general de Gaulle rekrutirati Senegalce poslej za svoje čete in voditi z njimi in angleško pomočjo uspešne operacije proti Maroku. V zvezi s francosko Ekvatorialno Afriko, ki se je že sama postavila na stran generala de Gaullea, z angleškim Sudanom, belgijskim Kongom, Ugando in Kenyo bi tvorila osvojena francoska Zahodna Afri- ka strnjeno bariero po sredini afriškega osrčja od Atlantskega do Indijskega oceana. V tem primeru bi se skoraj gotovo priključile temu bloku še severne afriške pokrajine: Maroko, Alžir in Tunis. Neposredni namen de Gaulleove akcije pa je bil preprečiti, da bi Senegal in Dakar prišla v nemško vojno posest. Svetovni tisk je v zadnjem času že večkrat omenjal, da se Nemci resno bavijo z načrtom, da bi se polastili prav Dakarja kot izhodišče za svoje pohode proti Angležem, tako po morju kakor po kopnem. Naposled smo pa ta teden čitali v zvezi z rimskimi posvetovanji in z napovedmi glede bodoče usode Afrike, da bo francoska Zahodna Afrika postala po definitivni sklenitvi miru, v primeru zmage velesil osi, nemška kolonija. Pri svoji akciji je de Gaulle računal na pontoč tamkajšnjih prijateljev in simpatizerjev, toda izkazalo se je, da jih je premalo, da bi mogli izvršiti zadevni prevrat. Civilna in vojaška oblastva v Dakarju so ostala trdno v rokah eksponentov Petainove vlade v Vichyju. Guverner je odklonil ne samo vdajo, ampak celo fttdi pogajanja glede vdaje ter je skupaj s poveljniki mornarice in kopnene vojske vodil srdito bitko z združeno mornarico 'generala de Gaullea in Anglije. Na morju so imeli de Gaulle in Angleži sicer premoč, toda bili so na celini brez moči. Tako se je zgodilo, da so po odklonjenem ultimatu in prvih bojih spoznali, da Dakarja in Senegala ni mogoče osvojiti s tako majhnimi silami, zato so napad zaključili in se umaknili. Kot opravičilo je veljala izjava štaba de Gaullea in Angležev, da niso imeli namena prelivati medsebojno francoske krvi. Ali je s tem usoda Dakarja že dokončno odrejena ali ne, seveda ne moremo vedeti, verjetno pa je, da de Gaulc in Angleži vendarle še niso opustili sleherno pripravljenost za nove osvojevalne poizkuse. Na drugi strani pa je nastala s tem mož-nosf, da se bodo Nemci res skušali zavarovati pred nadaljnjimi nevarnostmi s tem, da se bodo sami pojavili v Dakarju, čeprav obstajajo zanje velike prometne težkoče. Po morski poti do Dakarja ne morejo, po kopnem jim zapira pot za vsa ko večjo ekspedicijo neprddadni puščavski teren, po zraku iz italijanske Libije pa bi bilo tudi treba premagati velike daljave. Vendar bi se manjša nemška ekspedicijska vojska mogla prenesti v Dakar tudi z letali. Prisotnost nemške vojske, posebno pa nemškega letalstva v Dakarju bi pomenila zelo resno nevarnost za nadaljnji angleški trgovinski in vojaški ladijski promet okoli Afrike in Indijskega oceana, -r. SESTANEK HRVATSKIH POSLANCEV IN SENATORJEV Danes, jutri in v ponedeljek bodo hneK v Zagrebu sestanek hrvatski poslanci in senatorji. Dr. Maček in drugi bodo govorili o zunanji in notranji situaciji. VRANA VRANI .... Država se na vse načine trudi, da zavre draginjo in špekulacijo. Veliko krvosesov je že spravila na varno, še več jih bo prišlo na vrsto. Poseben primer »solidarnosti« pa so pokazali sarajevski pekovski pomočniki, katerih organizacija je izgotovila načrt kolektivne pogodbe, v katerem pevkovski pomočniki obljubljajo delodajalcem, da jim bodo pomagali v akciji za zvišanje cen kruha, če jim zvišajo plače. Ceho pa naj plačajo tretji. Ali je mogoča rešitev tekstilne krize? Zanimivo povečanje uvoza tekstilij iz Italije in Nemčije V našem zaključnem članku si še poglejmo perspektive nadaljnega razvoja tekstilne industrije v Jugoslaviji. Vlada ima na izbiro dve poti pri reševanju tega vprašanja, ki je z vsakim dnevom bolj pereče. Prva pot je, da se orientira zopet na uvoz tekstilnih tkanin in vobče gotovih fabrikatov, ki bi nam jih dobavljali Nemčija in Italija. Trgovska politika teh dveh držav gre v tem pravcu, da čim bolj povečata uvoz tekstilnih Uvoz prediv 1939 Nemčija 42,530 Protektorat 10,253 Bombažnih Skupaj 52,783 Italija 104,781 Vse skupaj 157,564 Nemčija 32,887 Protektorat 2,427 Volnenih Skupaj 34,887 Italija 28,732 Vse skupaj 63,619 Vsega bomb. in volnenih izdelkov iz Nemčije in Protektorata 78,670 Vsega iz Italije 133,513 Vsega iz Nemčije, Protekt., Italije 221,183 Iz teh podatkov vidimo, da je: uvoz prediv iz Nemčije in Protektorata padel za 70,609.000 din, oziroma za 80 odstotkov, a uvoz tkanin porasel za 43,237,000 din, oziroma za 42 odstotkov, uvoz prediv iz Italije padel za 17,463.000 din, oziroma za 13 odstotkov, a uvoz tkanin porasel za 42,765.000 din, oziroma za 154 odstotkov, uvoz prediv iz vseh treh pa je padel za 88,072.000 din, oziroma za 66 odstotkov, a uvoz tkanin porasel za 86.002.000 din, oziroma za 66 odstotkov v prvem poletju 1940 napram prvem polletju 1939. Bombažnih in volnenih prediv smo torej uvozili iz Nemčije, Protektorata in Italije le- fabrikatov in to predvsem tekstilnih fabrikatov iz nadomestnih surovin, ki jih sami proizvajata (Zellwolle, fiocco itd.). V tem stremljenju sta pa tudi že dosegli precejšnje uspehe, posebno Nemčija. To nam kažejo sledeči uradni podatki o zmanjšanem uvozu prediv iz Nemčije, Protektorata in Italije na eni, a povečanem uvozu tkanin na drugi strani *f prvem polletju 1940. Imamo podatke za uvoz bombažnih in volnenih prediv in tkanin, ki igrajo v naši tekstilni industriji največjo vlogo. Uvoz tkanin polletje prvo 1940 4,418 192 4,610 101,892 106,592 12.451 12.451 14,068 26,519 1939 42,651 7,042 49,693 17,353 67,046 48,585 4,134 52,719 10,345 63,064 1940 68,837 4,100 72,937 55,594 128,531 67,804 4,908 72,712 14,869 87,581 daja samo dobro blago, po pravičnih cenah, zato, ker bi bili drugače tudi sami oškodovani. Zadruga, ki je v pravih rokah, lahko dobro dela v zadovoljstvo vseh. Ce pa zadruga ne dela dobro, ni vzrok v zadružni misli ali sistemu, temveč leži vzrok v načelništvu In vodstvu, torej v ljudeh! Kakor povsod drugod, tako je tudi v zadrugi človek — zadružnik glavni In prvi pogoj za uspeh zadruge. Poštenost, sposobnost, enakopravnost In demokratično mišljenje človeka, ki jo v zadrugi, je bistveno za zadrugo, kajti v nasprotnem slučaju zadruga iz-hlra in se Izpridi v Izkoriščevalsko družbo, ki je še slabša kot navadno posredništvo, zato, ker zakriva svoje pravo lice. Zadruga je In mora ostati moralna vzgojiteljica In naravna selekcija (Izbira) najboljših ljudi. Na zadružni podlagi se lahko uredi tudi narodno in državno gospodarstvo. To je zadružna država. Zadružništvo stoji nekako v sredi med načini ureditve narodnega gospodarstva, ki sem jih orisal v »Večerniku« od 7. sept. t. 3. Od opisanih narodno- in državnoorganizatornih oblik odgovarja zadružni organizatorni sistem najbolj razpoloženju in duši našega jugoslovanskega naroda, saj živi v njem še danes prvotna oblika zadružništva, ki le spočeta pred več kot tisoč leti in je živel, rastel, in se obranil naš narod do daneš po zaslugi onih starodavnih slo- vanskih, zadružnih, moralnih in etičnih načel. Zato ne kaže enostavno prezreti te naše narodne organizatorne oblike, katere bit živi v duši in bistvu jugoslovanskega in slovanskega človeka, ter iskati tujega vzora in hoteti posnemati in uvesti organizatorne oblike, ki so tuje bistvu in karakteru jugoslovanskega človeka. Poiščimo naše stare, etične, moralne in organizatorne osnove, postavimo jih na znanstveno in času odgovarjajočo podlago! S temi našimi narodno-karak-ternimi osnovami lahko edino ustvarimo nov narodno- in državno gospodarski organizem, ki bo imel pod seboj siguma tla za narodno rast v blagor in srečo našega občestva, a je tudi obenem originalna tvorba narodne duše, katera se bo počutila srečna edino v takšni organizatorni obliki, ki je zrasla iz narodnih potreb in iz ljudske narodne duše in srca! Zadružništvo je istočasno narodni in nadnarodni oz. mednarodni pokret. Raste iz dneva v dan, v demokratično in avtoritativno urejenih državah; pri vseh narodih, ki so dospeli na določeno stopnjo kulture in civilizacije socialnega in občestvenega občutja, pravice in poštenja. Zadružništvo ne ustvarja niti siromakov, niti mifijonarjev! 17,061 102,412 145,649 116,050 27,689 70,463 133,111 130,110 216,112 tos v prvem polletju za 66 odst. manj kot lani v istem času, a bombažnih in volnenih tkanin za 66 odstotkov več. V zvezi s tem pa je potrebno še omeniti, da je bil uvoz prediv iz teh dveh držav iz meseca v mesec vse manjši, a uvoz tkanin vse večji, tako, da lahko računamo, da kmalu iz Nemčije in Italije sploh ne bomo mogli več uvažati prediv, ampak le tkanine. O tem nas prepričuje dejstvo, da so pred kratkim delegati italijanskih predilnic postavili našim take pogoje pri prodaji prediva, da tega tekstilna industrija ni mogla sprejeti in bo ostala brez uvoza prediva iz Italije. Prav tako odbor tekstilne industrije pri nas ni mogel sprejeti nemškega predloga o na-daljnem uvozu prediv. Nemški tekstilni industrialci so namreč ponudili našim, da jim takoj dobavijo prediv od zellivolle in čiste volne za 1,955.000 RM, če odkupijo takoj tudi za 3,800.000 RM tkanin od zellwolle, a da jih pri tem naše carinske oblasti upoštevajo kot bombažne tkanine. Poleg tega so bile cene predivu še tako visoke, da bi kljub carinski ograji nemška tekstilna industrija konkurirala naši. Rezultat vsega tega je, da so tkalnice v Jugoslaviji ostale brez prediva in da neprestano rase uvoz fabrikatov. Seveda pa pot, da se namreč zopet vrnemo k uvozu tekstilnih fabrikatov, ni koristna, da, celo škodljiva je. To je vsakomur jasno. Pomenila bi uničenje naše tekstilne industrije, povečanje brezposelnosti in naše odvisnosti od tujine. Druga pot 'pa je, da vlada podvzame odločne korake v svrho nabave surovin za tekstilno industrijo. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev sovjetska Rusija, ki bi nam lahko dobavila bombaž in druge tekstilne surovine. Zaprek temu nabavljanju pa je precej. Pri trgovskem sporazumu je bil določen zelo maj hen volumen medsebojne trgovine, četudi so trgovinski predstavniki sovjetske Rusije bili pripravljeni sprejeti mnogo večje dobave in nabave. Druga težava je v tem, da se sovjetska Rusija smatra za neklirinško državo. Zakaj tak odlok, ko imamo sklenjen s sovjetsko Rusijo vendar kompenzacijski sporazum, zakaj bo moral uvoznik iz sovjetske Rusije plačevati nabavke pri Narodni banki v dolarjih, ko bi jih lahko v dinarjih? Tretjič pa mnogo škoduje zavlačevanje, da se trgovinski sporazum z naknadnimi določbami začne oživotvarjati. Brez dvoma so na delu sile, ki skušajo preprečiti ali pa vsaj zavleči normaliziranje gospodarskih odnosov s sovjetsko Rusijo. Če bi vlada podvzela odločne korake v tej smeri, bi tekstilna industrija verjetno dobita dovolj surovin. Morala pa bi se uskladiti produkcija predilnic in potreba tkalnic, z drugimi besedami, morala bi se povečati produkcija predilnic, da spredejo dovolj prediva za potrebe tkalnic. Tako bi se postopoma osvobodili uvoza ne le fabrikatov temveč tudi pol-fabrikatov, t. j. prediv. A verjetno, bi mogli poleg tega še izvažati polfabrikate in tkanine v sovjetsko Rusijo. —sv. Nadloge so povsod iste Kakor poroča graška „Tagesposl“ v številki 263 z dne 22. t. m. pod naslovom j.Vsakdanje skrbi in velika poli-tika“, je imel državni namestnik in okrožni vodja Uiberreither te dni v Steinfeldu pri Gradcu na zborovanju govor, v katerem se je obrnil proti tistim, ki kritizirajo sedanjo draginjo v. Nemčiji. Posebno se je obrnil proti kavarniškim in stalnoomiznim politikom, ki vse kritizirajo in hočejo vse bolje vedeti, ker jim ostanejo nerazumljive odredbe, ki jih je določil vodja (Hitler) za dosego svojih ciljev. V svojem govoru je Uiberreither dejal med drugim, da je pač dobro znano, da morajo posamezniki doprinašati žrtve. So stvari, katerim je cena poskočila. To so oni pridelki, posebno sadje in zelenjava, ki so se prej prodajali po cenah, ob katerih je bilo pridelovanje nerentabilno. Graška kotlina mora oskrbovati s sadjem in zelenjavo mimo Gradca tudi gorenj ešlajerske industrijske centre, gorenji Štajerci pa imajo do zelenjave enake pravice kakor Gradčani. Ljudje vidijo naraščanje cen in čutijo zaradi tega nejevoljo, dočim pozabljajo na druge predmete, pri katerih se cene niso zvišale, ali so celo nižje, kakor na pr. sol, sladkor, konzerve itd. Dokler pa so plin, voda, električni, tok in stanovanja brez povišanja, je mogoče prenašati to, kar se od javnosti zahteva. Gene so sc dvignile v času, ko stoji nemški narod v največjem boju zgodovine. žrtve, ki jih mora vsak posameznik doprinašati, so zahteva vojne in bodo po vojni zopet odpadle. Nihče pa naj ne pozabi, da jih do-prinaša za bodočnost nemškega naroda. Uiberreither je opozoril pri tem na dejstvo, da so sc podražile življenjske potrebščine tudi v tistih državah, ki niso v vojni in da so tudi tam ostali napori, da bi se to preprečilo, brezuspešni. Kakor torej vidimo, tarejo enake nadloge vse evropske narode, tudi nemškega, kar pri nas tako radi pozabljamo. Ne pozabi naročnine! Btioviiee organizacije kmetu! ■ Imamo precej kmetijško-strokovnih in stanovskih organizacij. Imamo tudi tri kmetijsko-trgovske organizacije: Kme- tijsko družbo, Gospodarsko zvezo z močno posestrimo Gorenjske kmetijske zadruge in Ekonoma. Vseie tri oz. štiri organizacije se bavijo z istimi oz. sličnimi trgovskimi posli, tako da se lahko smatrajo kot konkurenčna podjetja. Vsaka od njih deluje v svojem krogu strankar-sko-političnih pripadnikov. ‘ Nobena od njih ne vključuje v sebi večine slovenskega kmečkega ljudstva. Od 140.00 kmetij, kolikor jih je v Dravski banovini, je včlanjeno v najmočnejši in najstarejši organizaciji samo okrog 10.000 kmetovalcev. Ostale organizacije štejejo šo marrj. Ce bi hoteli- postaviti našo - slivensko kmetsko-trgovsko organizacijo na zdravo in času odgovarjajočo obliko, bi morali temeljito reorganizirati obstoječe trgovsko organizacijsko delo našega kmetijstva. Ustvariti bi morali nov organizacijski red z dvema glavnima nalogama: 1. Kmetijs.ko~trgovsko organizacijo, ki bi nudila kmetovalcu popolnoma vse potrebščine, ki’jih potrebuje v svojem kmetijskem gospodarstvu. 2. Kmetijsko trgovsko organizacijo, ki bi odkupila od kmetovalca vse, kar ima odviška in želi prodati. - Če bi organizacijo oziroma reorganizacijo naše kmetijsko-trgovske politike preusmerili v duhu-omenjenih dveh nalog, bi imeli popolno jamstvo, da bo delo v vsakem pogledu strokovno. Izbira sodelavcev je mnoga lažja. Na čelu pa je potrebno postaviti ljudi, ki so se s svojim dosedanjim javnim delom pokazali sposobne za to ali onotrgovsko-kfnetij-sko panogo. Delo v okviru ene ali druge organizacije bi lahko specializirali po glavnih panogah našega slovenskega kmetijskega gospodarstva ir\ postavili na vodilna mesta-prave strokovne zadružne delavce.- Organizacija za preskrbo vseh potreb- ščin, ki so kmetovalcu potrebne bi se morala baviti s posredovanjem teh-le predmetov*, umetna gnojila,.:, krepka krmila', selekcionirano seffie vseh vrst za setev, sredstva za desinekcijo semena, škropila proti boleznim in škodljivcem, kmetijsko orodje in stroje- za vse kmetijske panoge, pogonska sredstva, maziva, tekoča goriva, -premog itt: tekstilno blago za embalažo in drugo vezivo,! sredstva ža impregtiiranje in barvanje, tehnična sredstva - za-' siliranje - krme in gradnjo silojev, vsa sredstva in stroje za mlekarstvo in sirarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, gradbeni materija!, materijal za drenaže in melioracije itd. Organizacija ža nakup kmetijskih pridelkov in za'prehrano pasivnih krajev pa mora organizirati nakup vseh pridelkov, ki jih ima slovenski kmet naprodaj, obenem pa mora organizirati dobdvo živil v one naše kraje, ki ne pridelajo dovolj živeža za sebe in so navezani na dokup brane (koruze, moke itd.). Ta or- ganizacija bi morala razpolagati tudi i vsemi pridelki, poljedeljskimi in živinorejskimi, ki so na -razpolago za izvoz. Če uspe organizirati naše kmetijsko gospodarstvo na "takšni osnovi, pri ka-I teri pa obstoječa strankarsko - politična opredelitev mora stopiti popolnoma v ozadje, potem sta sedanji .slovenski rod in . njegova 'inteligenca. dor&Šla s voji nalogi rin bodeta o kritičnih časMi ostvariia trdno' gospodarsko osnovo, ki bo poma‘r gala- kulturni-iir'socialni obrambi ria^ega naroda. Pri tem morajo sodelovati. vsi sl6venskr d(jbromiste:či intelektualci,' vsak na svojem polju dejavnosti, da zgradijo novo zgradbo našega narodnega kulturnega življenja. Organizirani in displinirani bo-mo' dovolj močni, da prebrodimo današnje kritične čase. Organizatorno razcepljene in narodno-gospodarsko nedisciplinirane pa bodočnost lahko kruto preseneti. Inž. Teržan i Kakšen je petaniski most KI VEŽE PREKMURJE Z OSTALO SLOVENIJO Petanjski most je mogočna zgradba, prišteti ga smemo med največje cestne zgradbe v Sloveniji. Sam glavni most je dolg 100 m, njegova srednja odprtina meri 36 m, obe krajni pa merita po 30 m. Dolžina petih inundacijskih mostov znaša skupno 140 m. Vsi mostovi so široki 6.5 m. Temelji mostu segajo 4.50 m pod dno struge, zavarovani pa so še z železnimi zagatnimi stenami, ki segajo 6.50 m pod dno struge. Temelji slone na plasti strnjene gline. Konstrukcija je tako zvani Gerberjev nosilec, ki je neobčutljiva Kapram manjšim posedanjem temelja. Ogromnost celotne zgradbe se razvidi zlasti iz materiala, ki še je ža zgradbo celega cestnega objekta porabil. Vgrajenega je bilo 7170 m3 betona, za kar so porabili 170 vagonov cementa. Beton- skega železa ter železa za zagatne stene so porabili skupno 19 vagonov. Lesa so porabili za zagatne stene in za odre 950 m3, kamna za tlak in kamenomet 1800 m3, cestnega gramoza in peska za asfaltno cestišče iz Lepoglave 1285 m3, za napravo ceste same pa okrog 26.000 m3 nasipnega materiala. Cestna zgradba je stala približno din 6,600.000.—. Vse te stroške je krila banovina. Za to žrtev se je banovina odločila ne samo zaradi tega, ker sta omenjena cestna okraja finančno prešibka, da bi v doglednem času zmogla breme, h kateremu bi bila po zakonu obvezna, Ostvaritev dobre in trajne cestne., zveze Prekmurja z ostalo .Slovenijo ni sanio stvar ljutomerskega in soboškega okraja, marveč splošna slovenska zadeva. Obsodbe Junakov našega časa M Iz raznih krajev države prihajajo poročila o obsodbah brezvestnih špekulantov. Njihovo število raste iz dneva v dan. Prinašamo seznam teh »junakov našega časa« in njihova junaška dejanja v dokaz, da so jim naše oblasti začele temeljito stopati na »kurja očesa«. Poslovodja-Peter Hodasov;'iz Beograda je prodajal samo po četrt kg masti in to le >;stalnim« odjemalcem, policija pa je odkrila za dva sodčka zaloge. Sodišče ga je »na-gradilo» z 20 dni zapora in 4000 din denarne kazni. Hišni lastnik šimon Bon v Slavonskem Brodu je bil »kavalirski« do svojih najemnikov in jim je »primemo« dvignil najemnino. Zato mu je sodišče prisodilo 50 dni, 3000 din in plačilo stroškov. »Kmetski prijatelj« Ante Cimermanovič je tej ljubezni primerno dvignil cene koruzi, ki jo prodaja kmetom, zato ga je »nekmetsko« sodišče v Slav. Brodu odlikovalo s 7 dni aa-pora in 4000 din. V Zagrebu imajo kar precej takih;> junakov«, pa čeprav mogoče vsi niso znani. Uslužbencu tvrdke Predovič so zaklane svinje bile tako pri srcu, da .se je ločil od njih le za 5 din dražje pri kg, kot bi mu bilo to dovoljeno. Junak se imenuje Djuro Boroš in so mu prisodili mesec dni in 10.000 din. Prav taka »svinjeljuba« sta tudi trgovca Štefan Meš in Andrej Brkljačič. Prvega so nagradili za mesec dni in 5000 din, drugega pa za 20 dni in 5000 din. Za ljubezen do živali, pa čeprav so to udomačene svinje, očividno' ni pravega razumevanja! Dvema »prisilnima« junakoma iz Dolnjega Lapca je sedaj zagrebško sodišče . prisodilo rok. Junak »od moke« Julij Hochsinger Je dobil mesec in 6000 din ter 1000 dih pavšala, Vekoslav Gosti pa za svojo ljubezen do moke 20 dni, 5000 din in 50 din pavšala. Zdi .sp pa, da je nagrada za tako »zaslužno« udejstvovanje malo prenizka. Vse kaže, da ima mast precej ljubiteljev med brati, ki se razumejo na posel. Tako je prejel prisilno bivanje mesar Josip Abraham iz Palica, ki je čuval 3500 kg masti. Letovišče bo imel za dva meseca v Rostuši. V Kraševcu je njegov poslovni brat Vojislav Fetkovič prejel 5 mesecev in 7000 din. V Kruševcu so bili junaki tudi »šušmarji«, ki se sicer s takimi poklici formalno ne bi smeli baviti. Tako je bil »odlikovan« lekarnar Ata-nackovič, ker je zanj bila mast vredna za (i din več kot za kontrolorje. Pa tudi rert-tijer Peter Pavlovič je motil svoj pokoj iz same ljubezni do masti ter prejel mesec dni pravega počitka iti 2000 din, skrhi za mast pa so ga r ili z razdelitvijo revežem. V Dolnjem Milanovcu so se številni junaki udejstvovali na različnih področjih. Med poklici vodilo mesarji in peki. Največ ljubezni in simpatij sta uživali moka in mast, pa tudi meso. Junaiki so prejeli nagrade 10 dni do mesec dni in za dodatek še po kak tišbčak. V Sremski Mitroviči so se pa za enkrat javno izkazali samo peki Rade Desnica, Mi- livoje Vjtasovič, Nikola Konstantinovie, »solidarizirala« se je s tovariši tudi Katica Agiče-vič. Prejeli so od 20 dni navzdol ter primeren dodatek v dinarjih. Upamo, da se bo seznam »junakov« še času in njihovi vlogi primerno izpopolnil. .■» m.i ' ŽELJE UČITELJSTVA r : Pomočnik prosvetnega ministra ie ■sprejel delegacijo upravnega odboira učiteljstva-iidružejija pod vodstvom preds, g. .Ivana Dimnika. Delegacija je -podrobno obrazložila položaj šolstva in.učiteljstva v posameznih - banovinah ter predložila želje učiteljstva, glede narodnega šolstva in njegovega napredka. iz državne službe. Pri okrožnem so* dišcu v 'Nrovcm mestu je postavljen za sod? nega pripravnika Franc .Turea, pri ravna« toljstvu drž. žel. je nastavljen v 8. skupini irtž. Bruuo čikolski, v Radpvljici je upokojena nčileljiciV-Marija Pavlošič, -v Ljubečni učiteljica Litvhja Kampfer in v Prizrenu Vtčilefjiea Adamina Lesar. o. Za podinspektorja finančne kontrolo sta imenovana-; višja poveljnika'“ftoanCne kontrole Rudolf Uranič iz Ljubljane in Martin Golob iz Gornje Radgone. : 6; Sli jiaiiiijel nad Prevaljami' je dobil svoj poštni uracl, ki so ga pred kratkim slovesno o tvorili. Prvi poštar j« tamkaj* šnji trgovec in .gostilničar F. Marin. o Jubilej zlale poroke je praznoval v Pesniškem d varu bivši dolgoletni jareninski župan Leopold Zupančič s svojo ženo. Zakonca sta sedaj stara .83, oziroma 70 lel. Jubilant je* zaradi mrtvouda že več let privezan na posteljo, vendar je še duševno čil. o V-slovenjgraško bolnišnico so pripeljali posestnico Marijo Tlovnikavo iz G listanja, ki jo je pred vežnimi vrati počakal njen hlapce ter jo resno poškodoval z nožem. Težka, življenjska usoda mladih zakoncev Ce hočemo imeti trden dom, ne smejo biti temelji gnil! Med problemi, ki danes zahtevajo nbjne rešitve, bi moralo biti med prvimi vprašanje mladega zakona, vprašanje družine, otrok, porasta in bodočnosti vsakega naroda. Nobene kulturne države ne moremo smatrati za kulturno in civilizirano,'če nima dobro izšolanih ljudi. In kar je še važnejše, če ti nimajo možnosti, da bi vse svoje moči, znanje in napore žrtvovali svojemu poklicu. Pri nas smo v tem pogledu daleč zaostali za velikimi državami. Drugod bogato opremljeni instituti in vse mogoče materialne ugodnosti, pri. nas pa neverjetno pomanjkanje med inteligenčno mladino. Polovica slušateljev univerz je iz vasi ali iz revnih slojev. Že v gimnaziji so se morali boriti z najrazličnejšimi materialnimi neprilikami. Njihovo življenje je predstavljala lakota, mraz, slaba obleka, predmestne sobe, ki šo samo nezdrava prenočišča,, ali vožnja z železnico in številne slabo plačane instrukcije. Tak siromak se nikakor ni mogel posvetiti popolnoma • Študiju, kot njegovi bogati kolegi, ki so imeli na razpolago sloveče koleže in druge znane zavode. Boriti se je moral za kruh in čevlje. Glavno je bilo, da je končal študije. Drugo vprašanje je, da tako. ni mogel pridobiti popolne izobrazbe,'še manj pa si je pridobil vsaj obrise . resnične svetovne na-obrazbe. V 'navadnem slučaju je ta revež bil odvisen ravno 24 ali pa še več let od svojih staršev. Z njihovim in svojim skrajnim naporom je nekako prišel do diplome. Končno je imel izredno srečo in dobil takoj tudi službo. Posta! je državni uradnik To pomeni, da bo vsakega prvega prejel okoli 1.400 din. Pravljica siromaku, kateremu je doslej pomenilo že 100 din kapital. Prvič v življenju ima občutek moči, trajnosti iri' materialne preskrbe. Toda to traja samo do prvega. Prva plača splahne samo za najnujnejše izdatke, pravzaprav za malo dostojnejšo obleko. Prihodnji mesec prihajajo novi računi: Soba s kavo 300 din, hrana v gostilni 400, pranje, britje, časniki, članarina v društvih itd. 100 din. Potreben je jesenski. zimski plašč (študentovski je že davno oguljen), oddeli za krojača 100 din. Seveda na obroke. Na razne malenkosti potroši 100 din. V žepu mu Ostane še 300 din ali na dan 10 din. Če ne kadi, ne pije in se ne zabava, mu zadostuje. Torej sreča .že na začetku kariere razočaranje. Na pogled lepa plača do prvega čisto splahne. Sedaj napoči oni trenutek, ki iz temelja izprerneni njegovo življenje. Deleč življenje na urad, gostilno, svojo osamelo sobo in dolgočasno ulico, pride do spoznanja, da je življenje samcu preveč dolgočasno. Ce ni našel že prej, sreča sigurno sedaj dekle, ob katerem spozna, da bi bilo življenje lepše, če bi imel lastno ognjišče. Dekle ni. bogato. Uradniška hči ali študentka, ki je navajena na prebijanje. Rada privoli, da bo delila svojo usodo z njegovo. Poročita se polna upanja. Ona zna (v srečnem slučaju) kuhati, šivati in opravljala bo tudi vsa drugi domača opravila. »Stisnila se bova-;, mislita v ljubezenskem zanosu, »kakor drugi, tako tudi midva«. In res se jima godi tako kot vsem drugim. Na žalost prihajajo novi računi. Stanovanje z dvema sobamft ^00 din, špecerija 500 din. mleko 100, posfrežnica 150. elektrika in plin 100. Plača torej ne zadostuje niti za nazaj, živeti ra morata naprej. Minimum za trg, trese in ostale potrebe znaša dnevno 15 din. Spet od- visnost (starši). Predpostavljajmo, da sta še nekako oblečena in torej še. gr^. Sedaj ju doleti sreča, dveh miaaih, vse prevelika za uradnika začetnika..Pride otrok' in novi izdatki. Rojstvo, zibelka itd. ■— najmanj i000 dim Potrebno je posojilo.- Stroški so iz dneva v dan večji: Potreben je postranski zaslužek, privatna zaposlitev. Komaj so prilike tako malo urejene s postranskim zaslužkom, obroki in posojili, se rodi drugi otrok. Kata-strBfa je popolna. Potrebna- je služkinja in novi izdatki.' Mož dobi Se kak postranski zaslužek, jemlje neke posle celo na.dom, toda vseeno ni dovolj niti za najnujnejše. Obleka, kurjava, zdravnik, zobozdravnik, potovanje, brtinje, vse to spada v pravljico. Tako mora mladi človek nazadovati z zdravjem, znanjem, močjo, voljo, z vsem kar je potrebno, da bi bil Steber napredka in Zboljšanja v državi. Zato se tej stiski rada pridruži bolezen vseli'.štisk — korupcija. V začetku v obliki purana in tobaka, toda počasi je propad popoten. In. če vzamemo, da položaj našega'uradnika niti v desetih letih ne bo boljši (če ne bo več otrok, ker jih sploh ne sme biti), ker plača ne raste, pridemo do poraznega zaključka, da je njegrVV položaj- med najslabšimi. Tu, se moramo zaniisiiii, ter ustvariti pogoje za ozdravitev te težke. rane celega stanu. Kajti končno počiva na urad* nikti v prvi vrsti kulturna zgradba države, njen napredek in r-rocvit Temelji ne smejo biti gnili, če hočemo imeti trden dom. To bo pa samo tedaj, če ne brt prodrl v njih duh trohnobe in črvivosti radi nemogočih pogojev življenja. Šele tedaj bodo temelji res zdravi, močni, in dom odporen in nerazrušlj’ v. (Po >'Ju» tarnjem listu«-. Maribor Umestna aprovizacija gostinskih podjetij Včeraj popoldne je bil v sejni dvorani pri Povodniku v Jurčičevi ulici sestanek članstva Združenja gostilniških podjetij v Mariboru, ki ga je vodil predsednik g. Aleksander Klesič. Ta je uvodoma obrazložil sedanji položaj gostinstva, ki preživlja zaradi draginje in pomanjkanja raznih živil težko krizo. Poudaril je, da o zvišanju cen v gostinskih obratih sploh ne more biti govora, ker je plačilna moč gostov ostala ista kakor prej oziroma še manjša. Zato se je Združenje odločilo za aprovizacijo svojih podjetij: gostilničarji, restavraterji, kavarnarji in drugi gostinski podjetniki naj bi potom svojega združenja pristopili kot delničarji k Kmetijski zadrugi, ki bi kupovala zanje razna živita, kakor moko, mast, sladkor, olje, kavo, riž itd. v večjih količinah. Na ta način bi bili vsi gostinski podjetniki popolnoma preskrbljeni z živili, katere potrebujejo za svoje goste. Članstvo je predlog z velikim odobravanjem sprejelo, ker bo le na ta način rešena kriza gostinstva. Seveda je uprava poudarjala, da ta ukrep ni naperjen proti trgovcem, ker bodo gostinski podjetniki ostali še dalje njihovi odjemalci, pač pa je to le način rešitve, če jim tudi trgovec ne bo mogel nuditi blaga. Pri glasovanju so bili vsi za predlog, le g. Starman je glasoval proti. Nato je sledila debata glede novih vinskih cen, ki so zelo visoke. Tajnik gosp. Jenko je v podkrepitev poročal, da ima Kletarska zadruga v Ormožu ta-le vina: navadni rizling po 7;50 .do 8 din, šipon po 10, beli burgundec'po' 11, muškatni silvanec po 12 in 14 din liter v prodaji na debelo. Iz tega je razvidno, da bo moral gostilničar zelo drago plačati vino, težko pa bo povišal ceno v svoji gostilni, ker je plačilna moč njegovih gostov zelo šibka. Razgovarjali so se tudi o drobnem pecivu. Gostinski podjetniki trdijo, da bi bilo mnogo bolje, če bi peki izdelovali malo manjše drobno pecivo po 50 par, ka kor sedanje pecivo po dinarju. S tem si peki niso nič koristili, pač pa imajo več brezposelnih pomočnikov in manjši promet. Zato bo Združenje gostinskih podjetnikov poslalo banski upravi predlog s prošnjo, naj bi s© spet prodajalo drobno pecivo po 50 par. To bi tudi ostala javnost pozdravila, saj si sedaj belega peciva pri današnjih cenah skoraj ne more privoščiti: ; Za studenško šolsko mladino Sinoči jc bil v deški šoli v Studencih sestanek, ki ga je sklical Krajevni šolski odbor v Studencih, na katerem so bili zastopani občina, župnija, Rdeči križ, deška in dekliška šola ter otroški vrtec. Na tem sestanku naj bi se ugotovilo, kateri šolski mladini je potrebna zimska pomoč. Sestanek je vodil župan občine g. Kaloh, ki je poročal, da je v občini res veliko mleka in kruha potrebnih ter bodril vse navzoče k skupnemu delii za našo mladino. Zatem je poročal šolski upravitelj g. Kontler, da vsakega roditelja najbolj to boli, če svojemu otroku ne more nuditi najpotrebnejše stvari, zato lx> tudi kr. šolski odbor skrbel, da ne bo ostal niti eden pomoči potreben , otrok brez pori pore in bo omogočeno vsem redno posečanje pouka. Po pregledanih prijavnicah so ugotovili in sklenili kupiti 191 otrokom učila, 131 obleko, 71 čevlje, 158 otrok pa bo dobilo 10() dni skodelico, mleka in košček kruha. Pa tudi otroški vrtec ima precej pomoči potrebnih malčkov. Za to. pa je potrebna vsota 30.000 din, ki. je delno že na razpol^gp, za manjkajočo vsoto , pa- bodo pror^ banovino; pomoč pa sta obljubila liidj.g. K.aloh in blagajnik g. Pušnik. Sodeloval ho tudi Rdeči. križ. Kr. šolski odbor' bo letos priredil prireditev za zimsko. pomoč in g. Kontler je pi'osil za sodelovanja vsa društva. Sklenjeno j 9 bilo, da,se mlečna akcija - kmalu prične; obleke in čeylje bodo takoj . naročili,- razdelitev pa bo o s. Miklavžu. K nakupu je poročal g.' K a c, da se .naj po možnosti naroči blago pri studenških' obrtnikih in tovarnarjih, ki bodo stavili najnižjo ponudbo. S temi podporami bo kr. šolski odbor v Studencih marsikateremu otroku pripravil vesel tre-nutek, staršem pa odvzel veliko breme! Cenj. naročnike, ki prejemajo »Večer-nik« dnevno v upravi, prosimo, da čim-prej plačajo naročnino za oktober. UPRAVA. valcev pri Sv. Jožefu nad Slov. Bistrico hišlia preiskava, pri kateri so našli veliko raznega čtiva. Med drugim so bile tudi knjige sv. pisma britanske svetopisemske družbe, ki so jih zaplenili. „Bibelforšerje“, ki so jih posedovali, pa so zaslišali in ovadili. * Na veselo Mihaelovo žegnanje vljudno vabita gostilničarja Lebe, Razvanje. * Vpisovanje v tekstilni tečaj v Mariboru v I. in II. let., se vrši v četrtek diie 3. oktobra od 19—20. ure in v nedeljo dne 6. oktobra od 8—10. ure v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Vodstvo tečaja. SANATORIJ v Mariboru, Tjrševa 19. iVaj-moclerneje urejen za operacije. Enlerokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja specialist-kirurg dr. Černič. 3W Posor! uzika Naj večja izbira po originalnih cenah v hiši (rlazbe „Harmola“ - Perc Oto POBEG DVEH KAZNJENCEV IZ KAZNILNICE Iz mariborske kaznilnice sta pobegnila dva znana vlomilca. Prvi je Ludvik Kolman iz Lesc na Gorenjskem, star 34 let, drugi pa Stanko Zupanc, star 32 let, doma iz zaloga pri Komediji. Obsojena sta bila že predlanskim zaradi cele vrste tatvin in vlomov. Kolman je prejel 4 leta, Zupanc pa 3 in pol. Zobegnila sta v jet-niški obleki. Izg leda, da sta morala imeti tudi pomagače. Pobeg je bil skrbno pripravljen. Obveščene so bile takoj vse žandarmerijske postaje v banovini jin oblasti upajo, da bodo oba kaznjenca kmalu privedli nazaj. Pobeg obeh kaznjencev je vzbudil toliko večje začudenje, ker so pobegi iz mariborske kaznilnice precej redki. MAKSIMALNE CENE ZA SVINJSKO MESO, SLANINO, SALO IN MAST Na podlagi pooblastila bana dravske banovine in na osnovi nakupne cene 20 din za kg za zaklane prašiče izvora izven drav. ban. določa mestno poglavarstvo v Mariboru za svoje področje te-le najvišje cene: svinjski hrbet 22 din kg, ostalo svinjsko meso 21, slanina in salo 24, mast 26, glava 10, črevesna mast 16, ledvice 18, srce 18, možgani 18, jetra 16, pljuča 10 din za kg. — Predsednik dr. Juvan, s. r. m Namesto venca na grob pok. A. Tavčarja jc daroval veletrgovec g. Macun 150 din za revno družino. m Ljudska univerza v Studencih ima v ponedeljek ob pol 19. v deški Šoli sestanek, na katerem sc bo določilo delo za letošnjo sezono. m Tečaj angl. jszika. Tudi letos se pričnejo s 1. okt. začetni in nadaljevalni tečaji angl. jezika. Vsi, Id se zanimajo za la jezik, naj se zglasijo v torek, 1. okt., ob pol 19. v 1. realni gimnaziji, pritličje levo, vrata 6. Poročni M. Jfgerjev sin. Go bog-ata izbira nizke cene poska utica 15 m Studenci dobe kino v Grmekovi dvorani. Občinski odbor jc dovolil tvrdki M. Paradiž, da dvorano uredi. m Zaplenjeno knjiga sv. pisma. Gibanje adventistov ali „bibell'oršerjev“ je v Mariboru in okolici precej razširjeno. Ti raziskovalci sv. pisma imajo tudi svojo organizacijo „Svetilnik“. Oblaslva pa temu gibanju ravno niso preveč naklonjena. Tako jc bila narejena neki skupini razisko- m Sokol Maribor-malica poziva svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo, 29. I. m., nastopa in razvitja naraščajskega prapora sokolskega društva v Selnici ob Dravi. Odhod kolesarjev izpred Sokolskega doma ob 13., ostalo članstvo v krojili v. mestnim avtobusom ob isti uri. K obilni udeleži)! vabimo tudi ostalo občinstvo. — Odbor. m Zdravniško dežurstvo OUZD za nujno pomoč članom in njihovin upravičenim svojcem ima v nedeljo, 29. t. m., g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12. m Stavbena zadruga „Naš dom" ima svoj običajni članski sestanek v torek, 1. oktobra ob 20. v restavraciji „Novi _svet“ (Jurčičeva ulica). Ker bo sestanek informativnega značaja, so vsi člani vabljeni. — Odbor. * Denarni trg se polagoma poživlja. Ju- goslavenska udružena banka d. d. Zagreb —Beograd, ki ima svojo podružnico tudi v Mariboru, je sklenila izplačati od 26. t. m. dalje vse ,stare vloge v celoti in v gotovini. Ta sklep imenovane banke je brez dvoma zopet velik korak k popolnemu ozdravljenju našega denarnega trga. * Kmalu se bo zopet pričel ples boginje sreče, in sicer v okviru 41. kola državne razredne loterije. Zadnji ,,razburkani'' dnevi glavnega žrebanja 10. kola so nam še v svežGm spominu, in že zopet bomo imeli priložnost, da se udeležimo žrebanja razredne loterije, ki nam nudi tudi to pot celo vrslo velikih in manjših dobitkov. Kdor še nima srečke, naj se nemudoma obrne do naše hiše sreče, bančne poslovalnice Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25, kjer je na razpolago velika izbira novih srečk. Ze doposlane srečke, ki jih prejemniki ne nameravajo obdržali, liaj sc vrnejo čimprejc, da bodo na razpolago drugim interesentom, ki jih je vsaki dan več. ne nasedajte! Zeissova stekla samo pri e. petelnu * * Naknadni vpis v Dvoletno Irgovsko šolo in poedine predmete (stenografija, nemščina, italijanščina itd.) vrši Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16-11. Vpiše se lahko vsakdo. * Od ponedeljka, 30. t. m., dalje vozijo ponovno avtobusi progo Maribor—Gornja Radgona—Slatina Radenci. — Opozarjamo na vozni red med malimi oglasi. * Institut de dansc Pečnik, Kazinska dvorana, otvori s 15. oktobrom svoje plesno tečaje. Informacije v trgovini muzi-kalij Pcrz, Gosposka ulica. ■ * ' Plesna šola „Simončič“ prične s poukom 1. oktobra. Informacije dnevno v šoli, Gosposka 20-1. OTVORITEV RESTAVRACIJE „ZAMORC" v soboto, dne 28. t. m. pod strokovnim vodstvom. — K otvoritvi vljudno vabita BRODNIK FRANC & KOSI MINA flino * Grajski kino. Danes prekrasen film o domovinski ljubezni „Povralek v domo-vino“. Karl L. Dichl, Brigitte Horney. * Esplanade-kino. Velenapeti senzacijski puslolovni film v naravnih barvah „Dc-sperado“ (Osvetnik naroda) z Tyrone Po-\ver-om in Nancy Kelly. * Union-kino. Velenapeti, senzacionalni pustolovni film „Robinson Crusoe“, s čudežnim konjem Bex-om in psom Buck-om. * Zvočni kino Pobrežje. 28. in 29. sept. „Tajni znak L. B. 17“. Kakšna bo cesta Maribor-Fram 3. oktobra 1940 v Grajskem kinu ni Sokol Maribor L poziva članstvo in naraščaj, da sc udeleži pogreba umrlega brala Ivana Robina. Skupni odhod s praporom ob 15. uri izpred nove magdalen*-ske šole. Vsi, ki imate kroje, pridite v krojih, oslali v civilu z znakom. Uprava. m Nov avtobusni vozni red avtobusov mestnih podjetij bo vpijal od 6. oktobra naprej. Spremembe bomo objavili v ponedeljek. m .lulri boncerl v parku. V primeru ugodnega vremena priredi jutri, v nedeljo, 29. t. m. godba poštarjev od tl. do 12. v mestnem parku promenadni koncert. m Posebsn avtobus bo vozil drevi ob 18. z Glavnega trga do žage pod Maribor-sko kočo. Slovenski dnevni tisk in zlasti naš »Večernik« je pogosto opozarjal na skrajno slabo stanje naših cest, ki ne škoduje naši državi samo na ugledu, temveč tudi v narodnogospodarskem in tujsko-pro-metnem pogledu. Posebej pa je bila potrebna popravila državna cesta iz Maribora proti jugu, zlasti v odseku od Maribora do Frama in dalje do Slovenske Bistrice, S terenskimi deli so pričeli 1. avgusta Apeli na merodajna mesta niso ostali brez uspeha. Marsikomu, ki ne pride v ta del naše ožje domovine, je morda neznano, da so že od prvega avgusta na delu pridne delavske roke, da popravijo glavno prometno žilo v štajerskem delu Slovenije. Gradnjo vrši »Režijski odbor za rekonstrukcijo državne ceste Maribor-Fram«, ki mu načeluje inž. Vanek, šef tehničnega oddelka na okrajnem načelstvu, na samem terenu pa vodi delo inž. Milan Kreiger. 1. avgusta so pričeli z merjenjem pod vodstvom inž. Trosta določiti je bilo treba traso in profil rekonstruirane ceste. Preko 200 delavcev je našlo kruh pri gradnji ceste, tako da so ta cestna dela tudi v socialnem pogledu blagodat za ljudstvo. 12 km cestne proge od Maribora do Frama je razdeljenih na 4 odseke. Najprej so zapele lopate in krampi na mariborsko-tezenskem odseku, okoli 10. avgusta je pričelo z izvrševanjem načrta 68 delavcev pod vodstvom gradbenega delovodje Aleksandra Škerlaka, ostale partije, ki številčno niso tako močne, so zasedle svoje odseke v naslednjih dnevih, prva pri Bohovi (okoli 30 delavcev), druga pri Slivnici (okoli 60) in tretja pri Framu (okoli 50 delavcev). V krat kem bodo vrinili med Framom in Slivnico še peto delovno partijo, da bi se na ta način dela pospešila. Delavstvo zasluži na uro po 4,— din ter od tega samo plačuje socialne dajatve. Z ozirom na podražitev vseh življenjskih potrebščin in zaradi tega, ker delo v deževnem času počiva, si prizadevajo delavci, da bi dosegli primemo zvišanje svojih mezd. Vložili so že prošnjo na bana dravske banovine ter si obetajo od te intervencije skorajšnje povišanje. Zemeljska dela bodo končana do spomladi Doslej izvršujejo le tako zvana zemeljska dela, ki jemljejo mnogo časa in truda. ker bo nova cesta širša od dosedanje. Doslei je merila v širino 6—6.5 m, sedaj pa jo bodo na vsej dolžini razširili na 9 m. Zaradi tega je treba primerno preurediti teren, kar se dela večinoma z nasiDavanjeni. Mehki humus je treba od straniti. na niesiovo mesto pa pride trdni gramoz, ki ga za mariborski odsek jemljejo iz tezenskih gramoznic. Tako bo dobila cesta solidno podlago. Za to se porabi mnogo materiala, satno okoli 250 m dolgi nasip pri tezenskem aerodromu je požrl nad 3000 kub. metrov gramoza. Nasuti gramoz stiskajo z lokomobilama, ki sta za enkrat obe na Teznem. Ko bo preorali, s čimer so pri mestnem vodovodu tudi že pričeli. S tem bo dovršeno vse razen polaganja tlaka. Poleg nasipov polagajo za enkrat glavno pažnjo cestnim propustom za vodo, ki jih deloma razširjajo, deloma pa kopljejo nove. Telefonski vod bodo v celoti prestavili; pri vodovodu že izkopavajo droge. Računajo, da bodo zemeljska dela izgotovljena do spomladi. Tlak bo deloma iz kock, deloma betonski Od mestnega vodovoda do Razvanjske ceste bodo tlakovali rekonstruirano cesto z granitnimi kockami. Nadaljnja cestna ploskev pa bo iz betona. Preskrbljeno bo tudi za pešce, ki bodo v delu od mestnega vodovoda do odcepa Razvanjske ceste dobili ob straneh posebno pot, široko 0.75 m. Uporablja se le prvovrsten material Da bi cesta dobila čim solidnejšo podlago in bi čimdalje služila svojemu namenu, uporabljajo pri gradnji le prvovrsten material. Z dovršitvijo vseh del na odseku Maribor - Fram je treba računati do konca prihodnjega leta. Želeti bi bilo, da se medtem najdejo nova sredstva za gradnjo cest v Sloveniji, tako da bi se moglo započeto delo nadaljevali v smeri proti Slovenski Bistrici in še dalje. S tem bomo dobili cesto, ki bo ustrezala gospodarskim potrebam našega naroda na severni meji, ki bo v tujskem prometu dvignila zanimanje za našo državo, istočasno pa bo za dolgo časd nasip dovršen, bodo pristopili k končni j zagotovljen kruli stoterim delavskim ro= izdelavi profila, zaradi česar bodo na;kam in njihovim družinam, mnogih mestih sedanjo cestno ploskev* Pmocggmfena teramBsama »Sezonska poligamija" med jelenjim rodom Dr. Stanko Bevk / Različne oblike „|jubezni in zakona" v živalskem svetu V zadnji tretjini septembra meseca začno jeleni rukati, to se pravi, da gredo po plemenu. Takrat pridejo stari, močni jeleni, ki so doslej, samotarili, k tropam košut in jih imajo do konca gonje v svoji oblasti. Z globoko donečim glasom opozarjajo mlajše jelene v obližju, da so na pojališču edini gospodarji in z mogočnim rogovjem preženejo vsakega vsiljivca, ki bi se skušal vtihotapiti v njihov harem. Jelen živi torej v mnogoženstvu, toda samo za pojatve. Pozneje zapusti svojo iropo in zopet samotari. Tako mnogoženstvo imenujemo sezonsko poligamijo in ga opažamo tudi pri drugih živalih, zlasti pri prežvekovalcih, plavutonožcih in tistih ptičih, katerih mladiči so mahovci (kure). Volkovi, lisice in mnoge druge zveri, glodalci,_ žužkojedi, potem mnogi ptiči, zlasti pevci, sove, papige in golobje, pa tudi nekatere ribe, n. pr. grenčak, dalje pozidna kuščarica in celo nekateri hrošči se drže vs*aj v ploditveni dobi samo ene samice; žive torej v začasnem eno-ženstvu (sezonska monogamija). So pa tudi živali, ki si obdrže izbrano samico trajno. Med te »zveste zakonce« spadajo zlasti štorklje, čaplje, žerjavi', labodi, večina ujed, potem nekatere opice, poluopice in nosorogi. Več samic za trajno imajo n. pr. domača ,kura, nanduvikunja, zebra in med opicami makaki. Zanimivo je, da ostanejo enkrat združene (dvojice takih trajnih zakonov tudi takrat neločljivo skupaj, če žive te živali družno v večjem številu, kakor opažamo to pri šimpanzih, morskih prašičkih (budrah), papigah, pengvinih, golobih i. dr. Pavijani in vriskači, ki so trajni poligamisti, celo v krdelih, ki v njih žive, poznajo svoje samice in se drže samo teh. Čas 'ženitve mnoge živali' izpremeni v vnanji obliki, še bolj pa v načinu življenja. Nekatere dobe v tem času živejše, vidnejše barve, drugim poženejo razni izrastki, zopet drugim začno delovati posebne žleze, dišavile ali smradne, skoraj vse pa prevzame gon po razmnožitvi s tako silo, da stopi skrb za prehrano skoraj popolnoma v ozadje. Samice si pridobe nekatere živali s silo, druge z zvijačo, dobrikanjem, petjem, plesom, umetnim spreletavanjem, lepotičenjem itd. K lepotičenju moramo šteti poleg svatovskih barv tudi razne perjanice, rogovja in vse druge izrastke, ki po oplemenitvi zopet izginejo, pa naj so za naše oko lepi ali ne, vabljivi ali odbijajoči. To velja tudi za izločke prej omenjenih žlez, ki so često za naše vonjalo mučilni. Nekatere živali si privzemajo za premamitev in privabitev samic celo tuje predmete. Tako se samec muhe plesalke (empis) olepša z jajčastim mehurcem, ki ga nosi med razkoračenimi nogami. Ti mehurci go večji od muh samih in se v lepih barvah izpretninjajo, kadar samci rajajo z njimi pred samicami. Prvotno je bil ‘ ta mehur najbrže priprava za lov, kajti navadno je v njem kaka ujeta mušica. Muhe plesalke so namreč grabežljiv-ke, ki love majhne živalice za hrano. Poznamo več živali, ki imajo za lov plena posebne priprave; te si same napravijo, n. pr. pajki lovne mrež£, ali pa-se poslužujejo sredstev, ki jih imajo v obližju, kakor n. pr. ličinka mrežokrilnega volkca, ki vrže pesek na mravljo, da se prevrne v središče lijaka in pade v njene ustne klešče. Neki pajki iz plemena diapontia love v svoje mreže celo žabje paglavce. Prirodopis.ee K. Berg je opazoval te' pajke pri lovu v Argentiniji. Na obrežju mlak in potokov žde diaponcije v svojem lijastem rovu, ki je obložen z gosto pajčevino. Od te pajčevine segata dva podaljška, eden ob bregu, drugi v vodo. če pridejo paglavci h kraju, jih obide pajek in požene k bregu, kjer. se zapletejo v nastavljeno mrežo. Neki drugi pajek, dolome-des, napada celo ribe. Sam je dolg dobra dva centimetra, pa se loti ribe, do 8 centimetrov dolge, jo umori in zvleče na kopno. Na bolj zvit način se prehranja pajek mišumena ne-pentlichola. Kakor pove ime, živi ta pajek na vrčnicah (nepenthes). To so od mesojedih rastlin one, ki imajo vrčasto izoblikovane liste in love vanje. majhne živalice, ki jih posebnim sokom prebavljene posrkajo. Pajek se je naseli! v te vrče in brez truda pobira za svojo potrebo od tega, kar je vrčnica nalovila v svoj vrč. Tp pajek ne prede mrez pa tudi mnogi drugi ne. Ti zalezujejo svoj plen in ga popadejo \ skoku kakor zveri mačjega rodu. Živali, ki skačejo na plen, se glede oddaljenosti živali, ki jo nameravajo napasti, ravnajo po svojem vidu. Žival bistrini' očmi razmeroma dalj skoči nego ona s slabimi. Za leva je polkovnik Schiel v južni Afriki izmeril skope po 23 in pol metra! To je prožnost mišic in moč! Ni čuda, da ga imenujejo kralja živali. Navadno si predstavljamo leva samca z mogočno grivo, vendar so znane tudi levje vrste, kjer samec nima grive. T udi ni splošno znano, da so mladiči in pa nedorasle samice bolj ali manj vidno lisasti in ne enobarvni kakor star samec. Danes prebiva lev le še v Afriki in jugozahodni Aziji; tu pa je postal že jako redek V nekaterih afriških predelih uživa lev zaščito ali vsaj odstrel je jako omejen. Svoj čas je bil lev mnogo bolj razširjen: v Mali Aziji in celo na Balkanu je bil doma. Od tod je v zgodovinski dobi polagoma izginil; zatrl ga je pa človek, ki je že marsikatero živalsko vrsto spravil s sveta. Ogromni večini izumrlih živali pa ni človek izkopal groba, marveč izprememba podnebja in raznovrstne posledice, ki so z njo v zvezi. Pa tudi razvoj sam, če se je vršil preveč v eno smer, je povzročil marsikateri živalski vrsti pogin. Seveda o mnogih živalih ne vemo, zakaj so izumrle. Tako si ,n. pr. o znanem posilnem slonu mamutu nismo na jasnem, zakaj ga ni več. Nedostajanje hrane ne more priti v poštev, kajti vsi mamuti, ki so jih doslej našli, so bili dobro rejeni in so imeli polne želodce. Izpremembi klime bi se bili lahko ognili s tem, da bi se izselili v kraje, kjer je bilo zanje ugodno podnebje. Človek jih s tedanjim primitivnim orožjem tudi ni mogel iztrebiti, saj bi sicer ne našli celih in nepoškodovanih živali, še bolj zamotano postane to vprašanje ob dejstvu, da so z mamutom izumrle tudi živali, ki so z njim sočasno živele, kakor n. pr. volnodlaki nosorog. Prirodopisec Hilzheimer je mnenja, da je bil vzrok poginu mamuta in nosoroga ta, ker so pokrajine, kjer sta bivala, bolj in bolj zaraščali gozdi, česar kot izraziti stepni živali nista prenesla. Doslej so preiskali nad 30 mamutov, ki so jih vse našli cele v zmr-zli zemlji, ne v ledu, kakor se često čuje. Pred zapornico na demarkacijski liniji pri Bellegardeu 20.000 let star mamut V Moskvo so pred kratkim pripeljali dokaj redki tovor: popolnoma ohranjenega mamuta, ki je star po cenitvi izvedencev okrog 20.000 let! Truplo tega mamuta so pripeljali iz Wranglovega otoka, kjer ga je našla neka sovjetska znanstvena ekspedicija. Ohranjen je zato tako dobro, ker je bil popolnoma zadelan v ogromnem ledenem bloku. Obenem z ledenim blokom so ga natovorili na ladjo, ki je imela posebno v ta namen izdelano ledenico. Tako so pripeljali mamuta v Moskvo obenem z njegovim 20.000 letnim oklepom. Tu so ga preparirali ter predstavlja danes eno izmed največjfh redkosti zooloških ali arheoloških muzejev na svetu. Neraziskane globine morja »Dva in sedemdeset odstotkov morskega dna ali več nego polovica vse zemeljske površine je še neraziskana«, piše ameriški raziskovalec dr. Thomas Jagger, ki se je posvetil raziskovanju vulkanov in je mnogo let študiral posebno ognjeniške žrela na Havajih, »če podpiramo odprave v Antarktido, potem bi morali velikopotezno podpirati tudi raziskovanje morskih globin. Zakaj bi si ne omislili znanstvenih laboratorijev sredi oceanov? Pred kratkim so privlekli iz Nev/ Orleansa do Havajev ogromen dok. Ce nam je to mogoče, bi nam bilo nedvomno jnogoče spravljati tudi primerke morskih tal na velikopotezen način na svetlo. Danes ne vemo o njih skoraj ničesar,, ne vemo, dali vsebujejo radij, da-li so magnetska, da-li vsebujejo dragocene kovine ali gnojila. Ne vemo niti tega, ali so morska tla granitna ali vulkanska, ali so stara ali mlada, kako se spreminjajo in kako življenje tam spodaj vztraja. Morda bi naleteli pri raziskavanjih morskega dna na povsem nove vire energij, ki bi jih lahko izkoristila tehnika in napredek. Dve milijardi ljudi živita na površini 42 milijonov kvadratnih milj. To površino smo skoraj vso raziskali. Pod oceani pa se razprostira 135 milijonov kvadratnih milj obsegajoča ploskev, ki je še nismo raziskali.« Hudomušni otok Italijansko časopisje je prineslo te dni poročila o nekem prirodnem pojavu v Sredozemskem morju pred 100 leti, ki bi ga prav za prav mogli smatrati za »neprirodnega«. Zaradi njega je nastal diplomatski spor ter kmalu celo vojna, vendar se je končno rešilo vse mirnim potom. Dne 10. julija 1831 je plula vzdolž jugozapadne obale Sicilije, približno 40 milj sevemo-vzhodno od malega otoka Pantellerije, ki je sete v zadnjem času postal bolj znan zaradi svoje strateško važne lege, neka italijanska jadrnica, k{ je bila namenjena v Sciacoo na Sicilij. Posadki te jadrnice se je nudil razburljiv prizor. Nekoliko milj od broda se i« iznad sicer mirne morske gladine dvignil visok stolp vode in pare, istočasno pa se je čulo zamolklo grmenje. Vodeni ■stolp se je razpršil, v zraku pa še je dolgo časa ostal neprijetni vonj po žvepla in strupenih plinih. Ko se je jadrnica teden dni kasneje vračala po isti poti, kapitan kar ni mogel verjeti svojim očem: na mestu, kjer je bilo prej več desetin metrov globoko morje, je ležal otok, ki so ga obkrožale velike množine mrtvih morskih rib, med njimi na stotine morskih psov. Svoje odkritje je takoj javil vladi kraljevine obeh Siciilj, ki je otok proglasila za svojo last ter ga krstila z imenom »Ferdinandea« v čast kralja obeh Sicilij Ferdinanda I. Otok je sicer res imel komaj nekaj desetin kvadratnih metrov površine, toda njegova strateška važnost radi lege je bila prilično velika. Ko je za odkritje izvedela angleška vlada v Londonu, se je takoj začela zanimati za novi otok ter ga zahtevati zase. Kurirji angleške vlade m diplomatski zastopniki so v Neaplju zahtevali, da se otok preda Angliji, čemur se je vlada Kraljevine obeh Sicilij energično upirala. Spor se je od dneva v dan zaostreval in že je izgledato, da bo radi otoka prišlo do oboroženega spopada, ko se je nepričakovano našla druga, popolnoma miroljubna rešitev spora: ravno tako kakor se je pojavil, je otok zopet izginil. Sile, ki so ga dvignile na morsko površino, so ga zopet »poklicale« nazaj v giobino. VITAMIN K Danski učenjaki so odkrili nov vitamin, ki so ga imenovali vitamin K. Sedaj uporabljajo ta vitamin v borbi proti boleznim krvi pri novorojenčkih. Vsi novorojenčki dobijo takoj po rojstvu injekcijo pol miligrama K vitamina v zaščto proti nevarnim krvavenjem. To krvavenje je pokosilo v Švedski vsako leto preko 200 novorojenčkov. Uspehi so izvrst-n in uporabljajo injekcijo z vitaminom K že v vseh švedskih porodnišnicah. Kako rasejo listi Umno zgrajene priprave so znanosti pokazale na zelo nazoren način,- da se zelo mnogo rastlin v »pomladnem času vede naravnost noro. Njih stebla in listi bijejo okrog sebe, kakor da si morajo s silo priboriti svoj prostor na soncu. Celo vrsto rastlin so izpostavili deloma sončni svetlobi, deloma trajni umetni svetlobi, na njih liste in peclje pa so pritrdili majhna pisala, ki so vsak rastlinski gib beležila na okajeno ploščico. Tedaj se je izkazalo, da se peclji in listne žile dvigajo ter nižajo v nekem določenem ritmu. Ti ritmični nihaji se ojačujejo ali slabijo v skladu s trenutno vlažnostjo in temperaturo, vsekakor pa se rastline v svojem gibanju drže strogo nekega določenega dnevnega penzuma. Višek dviganja nastopa n. pr. kratko po sončnem vzhodu. Z rastlinami, ki so rasle v stalni umetni luči, pa je bilo drugače. Svojo 24-urno delovno periodo so sicer obdržale, toda listne žile so se gibale najbolj šele okoli opoldanske ure. Ob začetku poletja to ritmično gibanje rastlin popolnoma preneha, njih razvoj se konča. Tako je vsaj v naravi. V laboratoriju je bilo malo drugače. Tani so rastline tudi v tem stadiju dražili s svetlobo in toploto in listi so se začeli na novo gibati ter so zrasli daleč prekd svoje naravne mere. Rastlina, ki daje moč jasnovidstva Neki raziskovalec, ki je potoval skozi malo znane pragozdne in stepne predele Kolumbije, poroča, da si Indijanci na ozemlju Caqueti iz neke rastline, ki jo imenujejo »jage«. varijo nenavadno pijačo. Človek, ki jo pije, dobi skrivnostne sposobnosti. V omami jageja jim je mogoče videti baje celo v temi, opazijo razločne predmete, ki so normalnemu človeškemu očesu v nedostatni svetlobi nevidni. To poročilo potrjujejo izkušnje, ki so si jih nabrali drugi znanstveniki v severni Braziliji, Venezueli in Kolumbiji sami. — Prof. Viktor Reko z mehiške akademije znanosti je pred nedavnim o tem poro- čal. Po njegovih izvajanjih uporabljajo kolumbijski domačini rastlino jage, ki jo poznajo tudi pod imenom ajahuaska, že davno kot mamilo. Iz nje si varijo z določenimi nočnimi ceremonijami pijačo nenavadnih učinkov. Dr. Zerda Bayon iz Bogate pravi, da se v stanju, ki ga povzroča ajahuaska in ki ga spremljajo grozotne sanje, prav pogostoma pojavljajo prividi o dogodkih, ki se vršijo istočasno kje daleč ali ki se bodo izvršili v bodočnosti. Pivci ajahuaske spoznavajo in ugotavljajo tudi rude in podzemeljske vrelce. V Nemčiji so v ostalem že delali poskuse z alkoholoidom, ki so ga pridobili iz ajahuaske. Psi so kazali v njegovfi omami veliko razburjenje in videti je bito, da imajo privide. Z besnim lajanjem so skakali proti steni in se vzpenjali, kakor da hočejo nevidnega sovražnika ugrizniti v grlo. Na evropskega človeka pa jage ne učinkuje tako kakor na Indijance. Po količini, ki povzroča j>ri Indijancih že telepatsko stanje, so kazala poskušne osebe v Nemčiji saano hude slabost. Mogoče je tedaj, da učinkuj* strup na ljudi različnega plemena različno — mogoče je pa tudi, da se ga je tre* ba šele privaditi, kakor na drug« otna* mne strupe. Zenski kotiček Mnogostranska uporaba olja Sedaj, ko je vse drago, marsičesa pa sploh ni dobiti, se kar sama od sebe dviguje v naših očeh vrednost te ali one potrebščine, za katero se pač poprej nismo mnogo brigali. Pogovorimo se na primer malo o olju. Bodi bučno, olivno ali katero drugo, go- ELITNA KONFPUC/JA MARIBOR pbi/uaŠa vedno najnovejše tovo je, da ni ustvarjeno samo za solato. Zlasti olivno nam lahko v vsakem pogledu nadomesti svinjsko mast. Na njem lahko pečemo in kuhamo vse. To ali ono olje pa spada tudi v domačo lekarno. Iz-kazalo se je zlasti pri bo- lečinah v ušesu. Ako kanemo par kapljic (1—3) toplega a ne vročega olja v uho in ga nato zamašimo z vato, bodo bolečine kmalu prenehale. Pomaga pa tudi pri vnetju grla — posledici prehlada. Nekdo naj ležečemu bolniku po kapljicah zlije v grlo žličko toplega olja. Kolikor mogoče dolgo ga drži bolnik v grlu, nato ga požre. Seveda, preveč ne sme biti tega olja, ker bi se bolniku zagabilo ter bi bruhal in bi si grlo še bolj ranil. Olje je balzam za opekline. Namazati pa moramo opeklino takoj, ie potem lahko preprečimo nastanek mehurja. Celo pri obrezovanju nohtov in kožice okoli nohtov nam je olje dobrodošlo — posebno če smo nespretne in se porežemo. Če kanemo par ur pred obrezovanjem na vsak noht kapljico olja, se kožica popolnoma zmehča. Ob vsakodnevnem mazanju in glajenju nazaj pa začne tako počasi rasti, da je tekom časa sploh ne bo več treba rezati. Konzerviranje jajc Pozimi je težko dobiti sveža jajca, zaradi tega je najbolje, da si jih že sedaj pripravimo s konsefviranjem, saj so konservirana jajca prav tako dobra in užitna, kakor sveža. Poznamo več načinov konserviranja. Za nekaj mesečev si jih lahko shranimo na kmečki način, to je v žitu, plevah, pepelu, pesku, soli, senenem zdrobu itd. Za daljšo dobo, t. j. več mesecev ali celo leto dni, pa jih je treba konservirati t^ko, da se prepreči z raznimi sredstvi dostop zraku in bakterijam skozi luknjičasto lupino. Kajti gnilobne bakterije so navadno glavni vzrok, da se jajce pokvari. Pred konserviranjem je treba jajca zaradi tega tudi vestno umiti v čisti vodi, v alkoholu ali špiritu, lahko pa vzamemo tudi pol vode in pol alkohola. Ko se jajca posuše, jih nato konserviramo. Nekateri jih ohranijo tudi na ta način, da namažejo jajca z mastjo, firnežem, parafinom ali šelakom. To suho konserviranje pa danes ni več bogve kako v navadi, ker se jajca pri tem preveč osuše in dobe često tudi slab okus. Najbolj razširjeno je konserviranje v apneni vodi, vodotopnem steklu ali v garantolu. Za konserviranje v apneni vodi raztopimo v desetih litrih vode pol kilograma ugašenega apna in pest kuhinjske soli, ki ublaži okus po apnu. V raztopino vložimo jajca ter posodo zavežemo in shranimo na hladnem prostoru. V nekaj dneh se apnena voda očisti, apno se sesede na dno, na vrhu pa se napravi ledu podobna skorja. Dobro je na vrli naliti malo olja, da voda prehitro ne izhlapeva. Konserviranje v apnu ni posebno priporočljivo, čeprav se jajca ohranijo sveža več mesecev, ker dobijo okus po apnu, ru-rv.enjaki izgube lepo rumeno barve, jajčna lupina postane hrapava, pri kuhanju navadno počijo in tudi »snega« ni lahko napraviti iz beljakov. Okus po apnu ublažimo, ako damo jajca en dan pred uporabo v čisto vodo. Da pri kuhanju ne počijo, jih pristavimo k ognju v hladni vodi, na topem koncu pa jih Sergiusz Piasecki popreje prebodemo, da lahko uhaja zrak. Priporočljivejše je konserviranje v vodotopnem steklu, ki je spojina kremenove kisline in natrona ter tvori z apneno jajčno lupino r.eraztopno plast kremenovo kislega apna. Tako ostanejo do 9 mesecev, r.e izgube okusa, iz beljakov lahko napravimo s,sneg<'. Raztopino si napravimo iz enega litra vodotopnega stekla in devetih litrov vroče vode. Ko se ohladi, vložimo vanjo jajca, tekočina naj stoji nad njimi 5—8 cm visoko. Napolnjeno posodo je treba dobro zavezati in postaviti na hladno, vodo, ki izhlapi, je treba doliti. Pred kuho je treba jajca prebosti z iglo, da ne razpokajo. V zračnih in hladnih kleteh (5—10 stopinj C) pustimo jajca v vodotopnem steklu lahko tudi le 14 dni, nato pa jih posušimo in shranimo na polici, dočim raztopino porabimo za druga jajca. Najboljše pa je konserviranje v garantolu, ki se dobi v drogerijah kakor vodotopno steklo. Vrečica praška, ki zadošča za približno 120 jajc, stane 6 dinarjev. V posodo, ki drži 10—12 litrov, nalijemo do polovice vode, vanjo vsujemo približno y, garantolovega praška in mešamo 5 minut. Det garantola se v vodi ne raztopi ter se sesede na dno. Nato vložimo polovico jajc, posujemo spet nekoliko praška, končno pa vložimo še ostala jajca. Na vrh posujemo še ostanek garantola, tekočina mora pokrivati jajca vsaj 5—8 cm visoko. Vse nato pokrijemo z antikarbonat-nim papirjem, ki je priložen vsaki vrečici, ter s pergamentnim papirjem, trdno zvežemo in shranimo na hladnem. V garantolu vložena iajca ostanejo sveža tudi dalje ko leto dni. Pri kuhanju ne razpokajo, zlasti, ako dodamo vodi nekoliko kisa. Pri vseh treh načinih vlaganja pa je treba prvenstveno važnost polagati na to, da uporabljamo vedno le zdrava, čista in sveža jajca, brez razpok, shraniti pa jih moramo v zračni, suhi in hladni kleti ali v kakem drugem primernem prostoru. Kaj bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Juha iz pretlačenega svežega fižola. 2. Polnjene paprike. 3. Kompot. Zvečer: Oblečena jabolka, čaj. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. špinača. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Francoski krompir. Solata. Sreda: Opoldne: 1. Zelenjavna juha. 2. Telečji paprikaš. 3. Široki rezanci. Zvečer: Kava. Žganci. Četrtek: Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Ječ-menček s prekajenim mesom. 3. Palačinke. Zvečer: Mešana fižolova in paradižnikova solata — jajce. Petek: Opoldne: 1. Prežganka. 2. Kuhani sirovi štruklji. Z v eč e r: Praženec. Kompot. Sobota: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Telečja pečenka. 3. Tirolski cmoki. 4. Solata. Z v eč e r: Govedina od opoldneva na kisu in olju. Nedelja: Opoldne: 1. Kokošja juha. 2. Faširani zrezki iz kokošjega mesa. 3. Krompir. 4. Mešana solata. Zvečer: Kranjske klobase s hrenom. Čaj. Rajželje v obari. Razgrej v kozi za jajce masla ali masti in prideni 3 žlice moke; moko takoj močno mešaj, da zarumeni, prilij četrt litra mrzle vode in zopet mešaj, da se prežganje razpusti. Nato prilij še liter tople vode, polovico kuhanega in na rezance zrezanega rajželjca, osoli, prideni lovorjev list in vejico majorana in kuhaj vse četrt ure. Prideni še dva na kocke zrezana, kuhana krompirja z vodo vred, in ko vse skupaj prevre, prideni kisa po okusu. Svinjska glava v mrežici. Skuhaj % kg svinjske glave s korenino peteršilja in nekaj zrn celega popra. Kuhani glavi odstrani kosti in zreži meso na majhne rezance, ki jih stresi v skledo; prideni IV2 na majhne kocke zrezane žemlje ali kruha, Vs 1 riža skuhanega v juhi., v kateri si kuhala glavo, drobno zrezano čebulo, ki si jo zarumenila v pol žlice masti, velik ščep popra, majhno žličko majaronovih plev, pol žlice drobno zrezanih limonovih lupin in sol. Ko si vse skupaj do- bro premešala, pokladaj zmes v kupčkih (za debelo jajce) na mrežico, ki jo obreži ob kupčku tako, da zaviješ vanjo zmes. V mrežico zavite kupčke zloži na pekačo in postavi v pečico, da se rumenkasto zapečejo. Postavi jih s kislim zeljem in krompirjevimi kosci na mizo. — Svinjsko mrežico položi takoj, ko jo vzameš iz prašiča v mrzlo vodo, in če jo ho-šeč ohraniti dalje časa, jo položi vsak dan v svežo mrzlo vodo. Kadar jo rabiš, jo ožmi. Krompirjevi cmoki brez jajec. Nastrgaj 6 kuhanih in olupljenih krompirjev, deni jih v skledo in primešaj četrt litra moke. Vse dobro zmešaj in zgneti, razreži testo, napravi iz vsega 11—12 cmokov in jih zakuhaj v vreli in dobro osoljeni vodi; pokrite narahlo kuhaj deset minut. Kuhane jemlji iz vode, jih pokladaj na krožnike ter zabeli z mastjo, v kateri si zarumenila žlico krušnih drobtin. Češpljev štrukelj. Spočito testo razvaljaj, ga pomaži z oljem ali mastjo in na tenko razvleci, zalij testo z 10—15 dkg raztopljenim sirovim maslom, potresi s pestjo krušnih drobtin in s svežimi slivami, katerim si pobrala koščice in jih zrezala v kolobarčke, z dvemi pestmi sladkorne sipe in žlico cimeta. Testo narahlo zvij, položi v pomazano pekačo in peci v srednje vroči pečici % ure. Pečeni in zrezani štrukelj potresi s sladkorjem. je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol Češpljeva povalnica. Napravi testo cenejše kot za potico. Ko si napravila testo iz % kilograma moke in ga pustila vzhajati, ga razvaljaj na tenko in potresi nanj dve pesti drobtin, ki si jih zarumenila v 10 dkg sirovega masla ali masti, 25—30 svežih, na rezance zrezanih češpelj, velik ščep cimeta in pest sladkorja. Tako pripravljeno testo prereži čez sredo in zvij vsako polovico od srede proti robu, da nastaneta dva, ne preveč debela zvitka; položi ju na pekačo, ki si jo prej dobro namazala z maslom ali mastjo, in postavi nato na gorko, da nekoliko vzideta. Povalnico pomoži končno s smetano, jo speci in postavi gorko ali mrzlo na mizo. Kako sušimo sadje * LJUBLJENEC ZVEZD 1*0 Roman I* tihotapskega življenja na bivii poljsko*ruski meji — Hrobar inora biti nekje blizu. Gotovo je ranjen, sicer bi Maikarovu vendar odvzel revolver! Jela sva preiskovati okolico. Nenadoma sem opazil škornje, ki so moleli izpod grma. Poklical sem Kriso. — Pojdi!... Tu je! Tovariš je pritekel k meni. Izpod grma sva potegnila mrtvo truplo. Krisa ga je obrnil vznak. Hrobar je bil mrtev. Krisa' je dolgo gledal mrtvo telo tovariša, nato pa je rekel: — Plazil se je k nama, a je za vselej omagal... Hrobar je Imel v prsih dva strela. Težko ni bilo ugotoviti, kaj se je zgodilo ... Hrobar je prišel na rob gozda, ko pa je zagledal kmeta, stopajočega čez loko, je šel k njemu. Ko sta bila drug ob drugem, je Makarov potegnil samokres ter velel Hrobarju, naj dvigne roke in se vda. Ta 'hip je Ifrobar potegnil repetirko. Makarov ga je ustrelil dvakrat v prsa ter jel bežati. ‘Hrobar pa je z zadnjimi silami strelu l /-■<* njim ter ga zadel najprej v bedro, naJto pa zadaj v glavo. Ta strel je bil seveda smrten. Hrobar se je menda tudi zgrudil ter se je Jel plaziti proti našemu skrivališču. Splazil se je v grmovje, kjer pa je podlegel radi izgube krvi. _ yDa, da, tako je, tako... — je de- jal Krisa, žalostno zroč na tovariševo truplo. Pogledal sem ga in mu dejal: — Odnesiva ga v naše skrivališče! Pograbil sem truplo pod rokami. Krisa ga je nesel za noge. Ko sva prišla z’ža-lostnim tovorom v skrivališče, sva položila truplo na smrekove veje. Krisa je nato pričel grebsti iz globeli, kjer smo prej kurili, pepel, oglje in nato zemljo. — Kaj vendar počenjaš? — sem ga začudeno vprašal. Krisa je dvignil obraz, zalit s potom in ves posut s pepelom in zemljo dejal: — Grob za njega... Kaj neki drugega? ... Če bi ga pustila ležati kar tako, bi ga odvlekli ter preiskavali. Dovolj težav je imel v življenju, naj vsaj sedaj počiva v miru! To bo njegov grob! Zdelo se mi je, da je Krisa zastokal... In kopal je naprej. Iz jame je metal grude zemlje. Hitel je. Grebel je z rokami in s priostrenim količkom. Slednjič je izkopal jamo, globoko kaka dva metra. Zlezel je iz jame, z rokavom si je otrl pot s čela in dejal: — Preglej ga. Vzemi mu denar in orožje. Denar pošlji njegovi materi v Rube-žoviče. Dal tl bom naslov... Takoj se vrnem. Krisa je stekel v gozd, jaz pa sem od- Pred nekaj desetletji je vsak gospodar in posestnik malega vrta nasušil za svojo družino dovolj sadja, ki je radi dobrega okusa in velike množine fosforja, železa, apna, magnezije in drugih rudninskih soli, za otroke neprecenljive vrednosti, posebno v času, ko ni nikjer zelenjave. Letos je malo sadja, zato odberimo vse, kar ni za hranjenje in ga posušimo. S sušenjem imamo prav malo dela in ga lahko opravljajo otroci sami. Pravilno posušeno sadje naj bo nekoliko mehko, da sc pod prsti vda kot bolj trda žoga ali radirka. Tako ima tudi mnogo sladkorja. Letos bomo sušili le jabolčne in hruškove krhlje, ker drugega sadja itak ne bo. Jabolka razrežemo na krhlje, očistimo muh in pecljev, izrežemo gnila in črviva mesta, ter odstranimo peščišče. Nekatere gospodinje jabolka tudi olupijo, kar pa ni potrebno >n tudi ne priporočljivo, kajti znano je, da je ravno pod olupkom največ rudninskih snovi. Da bo imelo suho sadje lepo svetlo barvo, vzel Hrobarju denar in orožje. V žepih je imel-dve repetirki in devet nabojev, štiri bombe, svetilko in listnico. Vse to sem položil na veliki robec. Krisa je prinesel v naročju smrekove veje ter pričel z njimi postiljati dno groba. Tako... treba bo končati! Položila sva Hrobtarjevo truplo v jamo. Nato se je Krisa spustil v jamo, naravnal truplo ter zravnal roke ob truplu. Daj mi revolver!... Naj ga ima fant pri sebi! Nabito repetirko je dal Hrobarju v desnico ter nato pokril truplo s smrekovimi vejami. Skočil je iz jame. Sklonil se je nad odprtino in žalostno dejal: — Zbogom, Janko! Nato pa je jel naglo z rokami zasipavati jamo. Ko je nasul grob do vrha, je steptal grob, da bi se kasneje zemlja ne ulegla. — Ali mu postaviva križ ali kamen? — sem ga vprašal. Nekaj časa je premišljeval. Ni treba... Težko mu je bilo v življenju, zakaj bi ga še poslej težil kamen! Umolknil je. Zakuril sem. Spet je pričelo deževati, V vrhovih smrek in hrastov je piskal in jokal veter. Trgal je orumenelo listje ter z njim pokrival Hrobarjev grob. Hrobar, najin zvesti tovariš je umrl ob koncu zlatega obdobja, prav tako kot nekdaj Saša Veblin. Vse naokoli je bilo izpremenjeno v zlato. Po gozdovih so ležale zlate preproge, zlato je viselo na mečemo'očiščene krhlje v slano vodo (5 gr soli na liter vode) in jih pustimo v njej 20 minut. Ko jih vzamemo ven, jih razpoložimo po lesah, ki jih napravimo sami, ali pa pogrnemo po ne prevročem štedilniku debel papir in nanj položimo krhlje. Dobro jc, da sušimo prej vsaj nekaj ur sadje na soncu, a to le v opoldanskih urah. Suhe krhlje spravimo v platnene vrečice, ki pa jih moramo me-, sečno pregledati radi plesnobe in če jc treba zopet posušiti. / Manjše hruške sušimo cele, večje razpolo-. vimo in jih prav tako polagamo v slano vodo, Ako hočemo dobiti posebno dobre in lepe hruške, jih moramo nekaj časa pariti. V ta namen zložimo hruške v manjšo pleteno košaro, ali pa v redko jutasto tkanino in postavimo v velik lonec ali kotel. Vreča odnosno košara ne sme priti v vodo, zato jo moramo postaviti na podstavek. Parimo jih 15—20 mir nut, nato normalno sušimo. drevju, zlato je pokrivalo Hrobarjevo gomilo. Bližal se je večer. Zanetila sva velik ogenj. Krisa se je zbudil iz težkega molka. Vzel je steklenico ter si jel z vodko umivati obraz in roke, na katerih mu je še lepela tovariševa kri. Potem si je prižgal cigareto, sedel k ognju ter dolgo zamišljeno zrl v zublje. Kadil je, pljuval in premišljeval... Nastal je somrak. Tema je zakrila gozd. Tema je pokrila sveži grob. Veter se je razdivjal. Nenehoma je deževalo. Z vrhov drevja pa je padalo samo zlato... * Poslej sva delala brez vsakršnega načrta. Krisa se ni več maskiral. »Slone« sva kar na odprtem polju polaga'3- De-so hodili čedalje redkeje čez mejo. Precej krdel jc sploh opustilo svoje delo. Ona krdela pa, ki so še delala, so se naju na daleč izogibala... Toda neumorno sva jih zasledovala. Le enega krdela se nisva lotila, dasi bi ga z lahkoto položila kot se spodobi. To so bili »divjaki«. Sedaj jih je vodil Valnik, dvanajsti vodja, dvanajsti »blaznež«. —1 Bolka Kometa, enajstega vodjo divjakov, so ubili boljševiki. V temi jim je bil prilezel naravnost na muho, pa so ga z nekaj streli iz karabink za večne čase podrli na zemljo... Na meji se je utrnil Kornet, na meji je padel najhujši pijanec, kar jih je bilo v naših tihotapskih vrstah. (Dalje.) Safs Tehnika v šahu Določiti in opredeliti hočemo pojem tehnike, ki se v šahu poleg strategije in taktike cesto uporablja. Posebno pogosto ga dobimo v glosah proti koncu partij, ko čitamo, da je ostalo stvar tehnike in potem nadaljnje pripombe navadno nehajo. Tu nam torej ne gre za pojem tehnike kot znanosti inženirjev, ki hočejo človeku narediti dostopne in koristne naravne snovi in sile. Tehnika je v iskanem smislu skupen pojem sredstev in postopka za izvršitev nekega izdelka ali storitve. Ali drugače, tehnika je smiselno zgrajeno, načrtno postopanje, da dosežemo določen smoter. Sledi, da ima vsaka umetnost, znanost, veda, obrt, sploh vsako praktično udejstvovanje svojo tehniko, metodo, način, posebno pot, ki jo dovede do dejanskega uspeha. Pojma taktike in tehnike se glede na udejstvovanje skladata. Pomeni pa taktika določen način ravnanja in ima naglas na subjektivnem, na psihološkem. Taktiki da osebnost vsebino in individualni pečat. O njej lahko govorimo povsod, kjer gre za uveljavljanje človeka proti človeku, zlasti v boju,^ v tekmi, povsod, kjer moremo na akcijo pričakovati nasprotnikovo reakcijo. General, politik, športnik in šahist izbirajo med načini, po katerih bodo okoliščinam primerno uresničili svoj strateški načrt, ki hoče zmage. — Pri tehniki pa je poudarek na samem postopku, na sredstvih, na objektivni dognanosti. Tu ni vec v debati zapletena problematika, marveč je resnica samo še tehnično vprašanje. Izhodišče in izid sta že znana, gre le za dovršen, najkrajši način dela. Tehnika izpodriva taktiko, obratno pa ne. Taktiki gre za uspešnost, tehniki za dovršenost; v taktiki govorimo o slogu, v tehniki o spretnosti, tu prevladuje sistematičnost, tam iznajdljivost. Mečevalec lahko ročno suče meč (dobra tehnika), pa je mogoče vseeno neuspešen borec (slaba taktika). Nasprotno pa utegne manjšo spretnost v obvladanju meča nadomestiti s prisebnostjo, ekonomijo sil, bistrim odkrivanjem in izkoriščanjem nasprotnikovih slabosti in napak, sploh z boljšo prilagoditvijo okolnosti. Odličen borec združuje oboje v visoki meri. Obojemu je predpogoj dobro telesno in duševno stanje (kondicija), ki se zboljšuje z vajo in utrjevanjem (training). Prav podobno je v šahu, samo, da se tu borimo z »uma svitlim mečem« in da se temu primerno spremene pogoji, čeprav za turnirske uspehe zato še. daleč ni fizično, predvsem živčno stanje, brez pomena. Tako je tudi tehnika šahistov lahko prav različnih stopenj. Eden izmed glavnih meril igralske moči in zrelosti je dovršenost tehnike; z njo se odlikujejo veliki mojstri, 'da izenačene pozicije dobivajo in slabe često remizirajo. Tehniko si dovršujemo z izkustvom, z obširno prakso; potreben pa je pregleden, logičen in sistematičen duh. Po kritični analizi dobljene člene, to je ugotovitve, je treba znati sintetično povezati v sistem, v načrten postopek z določenimi etapami v določenem vrstnem redu do zaključka. V tem tiči vzgojni pomen šaha za metodično, smotre-no delo. Že tu kaže pripomniti, da ima v tem pogledu še poseben vpliv šahovski slog. Znano je, da nekateri slogi še prav posebno for-sirajo tehnično stran šahovske igre. Vodi stil avtomata z glavnim zastopnikom, s poosebljenim strojem Capablanco. Tudi najmlajša generacija — na čelu ji Flohr in Fine — ustvarja v veku tehnike novo realistično šolo, ki skuša vso šahovsko metafiziko zreducirati na gole tehnične probleme. Vobče dajejo kom binatoriki prednost taktiki, pozicijski igralci pa tehniki. Kljub temu, da je otvoritev stvar znanja, središčnica torišče fantazije in končnica zadeva tehnike, moremo govoriti o tehniki — seveda v različnem smislu — v vseh fazah šahovskega boja. V otvoritvi bo zadevala točnost reprodukcije teoretičnih varijant. V srednji igri moremo z večjo ali manjšo dovršenostjo izvesti določeno kombinacijo, manever, napad ali obrambo. Seveda more že tu, ali celo v otvoritvi nastopiti taka premoč (n. pr. cele dame, pod pogojem, da je pozicija sicer dobra), da o izidu ni nobenega dvoma več in da bo ostalo, kljub obilnemu materijalu, res samo še stvar tehnike. Dva slaba šahista bi utegnila tako partijo zaključiti šele po številnih preobratih z nepričakovanim koncem. Zanju bi bil še vedno do konca položaj poln bogate, čeprav nepreračunlji-ve taktike in slabe tehnike, da ne rečemo kar hudomušnega slučaja. V končnicah pa gre samo zato, da najhitreje in najenostavneje likvidiramo partijo, iščemo poti, ki na najtočnejši način dovede dobljeno pozicijo do zmage ali še ne izgubljen položaj preprosto in gotovo obdrži neodločen preko osnovnih končnic do kraja. Ta tehnika končnic zasluži posebno poglavje. Tehnika hoče čim bolj spretno in točno izvajanje postopka ob ekonomiji sredstev, sil in časa. Tone Preinfalk, Ljubljana. š. V Rosario v 'Argentini je bil pretekli mesec mojstrski turnir, ki se ga je udeležil tudi švedski prvak Stahlberg. S 4*/a točkami je zmagal argentinski mojster Vera, dočim sta Stahlberg in dr. Christia s 4 točkami razdelila 2. in 3. mesto. 15. šahovski oreh Današnja študija je nekoliko bizarna, toda zanimiva in poučna za igro dveh istobarvnih lovcev. Sestavil jo je ruski komponist Libur-kin iz Moskve, ki je zanjo dobil 1933 tretjo nagrado šahov- WA \ us tis wM Wk S ske revije »64. Beli: Khl, Lf4 in kmetje na a4, a5 in a6. Črni: Kf2, Lgl in kmet na a7. Beli na potezi zmaga. Zabavna zadeva. Z nekoliko fantazije ji boste z lahkoto prišli _________________________________do dna. Čudovita Bdi „ pote* dob. S »f $“o všeč. Presenetilo pa vas bo, kako beli tako-rekoč izsili zmago, ne da bi se pri tem posebno oziral na čas, ki je v šahu tako dragocen element. Rešitev najkasneje do četrtka, 3. oktobra. wm,. m m m m a !* Rešitev 12. šahovskega oreha 1. d4!, Ke6 (seveda mora ostali črni kralj med kmeti, kajti na Ivxd4 takoj odloči, a6-a7) 2. d3f!, Ke5 3. a7, Tc7 (ali 3.... Ta3 4. d6!, Ke6 5. dxe7, Kxe7 6. Th8! in beli dobi) 4. d6! (la nadležni kmetavzar kaj?! Na 4... exd6 ali Kxd6 bi prišel seveda smrLni šah s trdlnjavo), Td7 S. TcSl, Txa7 C. Txe7 in beli zmaga. Tokrat zadeva res ni bila pretežka. Rešitev je urednik prejel nič manj kot 29, vendar med njimi samo 10 pravilnih. Pravilno so rešili: dr. Roman Klasinc, Mirko Gradišnik, Zoran Razboršek in Pavel Černigoj, vsi iz Maribora; Ivan Marek, Celje; Emil Csorgo, Brežnica; Franjo Škaralrot in Ljudmila Gjergjek iz Murske Sobote; Lojze Zajc iz Ljubljane; Aladar Kardoš, Bileča, koncentracijsko taborišče. Nagrado — roman Gustava Flauberta ,,Salambo“ je žreb prisodil Ivanu Mareku iz Celja. Kupon za šahovsko nagrado „Večernlk“, 28. septembra 1940 Rockefeller jc pred 27. leti potoval v San Francisco in se nastanil v Colorado hotelu. Tu je bival pet tednov, sobarica je zaman čakala na napitnino. Končno se je opogumila in dejala: — Mr. Rockefeller, nocoj se mi je sanjalo o vas. — Kaj pa, moj otrok? — Podarili ste mi 10 dolarjev’. — Deset dolarjev? No, malo preveč je. Pa vseeno — lahko jih obdržite... Kompromitirani Shakespeare Neki ameriški profesor je izdelal statistiko, ki je »dela v nič« velikega angleškega dramatika Shakespearja. Če ne že popolnoma »na nič«, pa je postavljen globoko pod ravnino, na kateri se danes nahajajo ameriški dijaki, ki so jim ga doslej postavljali za vzornega stilista in umetnika bogatih izraznih sposobnosti. Profesor je namreč ugotovil, da je besedni zaklad ameriškega visokošolca štirikrat tako velik kot Shakespearjev. Profesor je temeljito pobrskal po besednem zakladu nekaj stotin visokošolcev ier dognal, da uporabljajo po.vprečno 60.000 navadnih besedi, 95.000 izpeljank in še 1500 zelo redkih izrazov. V primeri s tem bogatim besediščem je Shakespearjev besedni zaklad prav klavrn. V svojih delih je uporabil koma] 15.000 navadnih izrazov. Vse to je sedaj iznesel na svetlo ameriški profesor. Samo to nam ni sporočil, koliko od njegovih »preiskan-cev« je s svojim bogatim besediščem izrazilo kaj podobnega kot premagana veličina iz dobe, ko je bilo celotno angleško besedišče samo precej revno. Drznemo si predpostavljati, da je Shakespeare sam pripravljal svoj Sedanji »poraz«. KRADLI SO DLAKO S KRAVJIH REPOV... Redka tatvina se je primerila pred dnevi na Madžarskem. Prav za prav prva te vrste, ki so jo zabeležili uradni policijski anali. Na veleposestvu katoliškega samostana v Csorni, ki se nahaja nedaleč od mesta Soprony, imajo prav čedno število živine in tudi prav čedne dohodke od nje. Neke noči pa so samostanske krave obiskali neznani tatovi in jim odstrigli iz repov vso dlako. Pa naj nihče ne misli, da je vmes kaka čarovnija. Ni znano, da bi imela dlaka samostanskih krav čudežno moč. Pač pa je zanjo precej povpraševanja in se še dobro plačuje. Tatovi so se prav dobro opomogli, saj so ostrigli 120 kravjih repov. dijaških bitij - latinskimi besedami, ki se stopnjuje do razčlembe zapletenih figur latinskih stavkov, ob katere buta uboga domišljij-'’ študentov; a le često predre skozi debelo steno teh zagat. Ko se je bila na odru ta najniodernej-ša »bikoborba«, se me je polotilo dolgočasje. Na klopi ni bilo več praznega prostora, da bi nanjo risal fantastične slike, zato sem sunil tovariša pod rebra in pričela sva debato. V areni se je branila že druga žrtev; prva je namreč podlegla, kajti nežna glava se je razbila ob zidovih veličastnega poglavja o ablati-vih. Sicer se je nesrečna žrtev opravičevala zaradi nezadostne oboroženosti, ali »le chef de classe« ni potreboval nobenega pojasnila, in ta stvar je prišla »ad aeta«. Drugi je srečno prebral nekaj vrstic tiskanega prevoda; spretno je zopet obrnil list, ali smola, ki se ne loči od študenta nikdar, je zopet porušila v oblake zgrajene sanje o dobrem redu. Padla je druga žrtev: zasačena pri goljufanju. Pravkar sva s tovarišem govorila o njenih očeh. Trdil sem, da so modre, a on, da so sive. Tedaj seni zaslišal skozi tišino svoje ime, toda že v naslednjem trenutku je zaigrala nebeška godba — oglasil se je sladek glas šolskega zvončka. Tako sem v odmoru prijatelja le prepričal o modrini njenih oči. Kruti zvon nas jc z gromkim klenka-njem zopet pognal v klopi. Napetost je bila velika. Sovražnik bo danes najbrž začel ofenzivo. »Kragulj« jc pravkar vstopil, in njegov izraz ni obetal nič dobrega. Ali iz neznanih vzrokov se je ofenziva odgodila do neznanega časa. Ko jc zazvonilo konec ure, je gledala s papirja brkata pošast, ki me je nekoliko snominiala na neko politično žival, pa nisem imel več časa presojati podobnosti, zakaj po odhodu profesorja se je vnela v zadnjem kotu srdita bitka. Beseda čez čast, skuštrani lasje, ki so zaštrleli v zatohli zrak, to je bil uvod, ki se je po predpisih nadaljeval z jedrom, udarec po licu, brca in bunka v nos. Hitro so se pojavili posredovalci in brez pogodb in podpisov ustvarili vsaj začasen mir. Sovražnika sta bila sicer še pod vtisom “-.zburljivega obdelovanja, vendar je glavnik kmalu popravil edino razdeianie, ki ga je bitka povzročila, »Inšpekcija«, se je zadrl tedaj ogleduh, ki je za vsak primer stal pri vratih, da ne vstopi nepričakovano nezaželjeni gost. V gosjem redu smo se potuhnili iz razreda in po stopnicah na cesto pred šolo. Tu sc je začela v redu po dva in dva promenada po cestno-policijskih predpisih strogo po desni. Kuščarji so se greli pri razgretem zidu in uživali blagodejno toploto prijaznega sonca, ki ga je Bog ustvaril za svobodnjaka in dijaka. Ali budno študentovsko oko je kdaj pa kdaj poškililo proti stopnišču, od koder bi se lahko pokazalo strašilo, ki bi jih pregnalo kakor vrabce iz prosa. Mi drugi smo hodili kakor kaznjenci v veliki elipsi naokoli. Toplo sonce nam je vdahnilo novega življenja. Ko pa je bil razgovor najživahnejši, je kriknil skozi prijetno ozračje glas zvonca. Zopet prerivanje pri šolskih vratih. Ura napetosti. Zadnjo uro me je presenetil profesor z nenavadnim vprašanjem, ko sem pravkar mežikal soncu in mu zavidal svobodo. In še prav zavedel se nisem, ko sem zopet lahko debatiral s soncem. Križanka 1 2 3 4 5 6 7 I« L} j, IJ Vodoravno: 1. športna troieja; 2. nevesel; 3. medmet, vzpodbudnica; 4. kramar; 5. vzklik, osebni_ zaimek; 6. apetit; 7. samec domače živali. — Navpično: 1. samec dvoživke; 2. vrsta žab; 3. izraz iz elektrike, kazalni zaimek; 4. sodobni slovenski pisatelj; S. pritezalni drog, kratica iz kemije; 6 dlaka; 7. prostor na kolo Ivoru. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE. Vodoravno: 1. Mosul, 2. bor, 3. os, ta, 4 Samobor, 5. M. N., ko, 6. ara, 7. hrast. — Navpično: 1. Bosna, 2. sam, 3. Ob, ar, 4. Sokotra, 5. IJr, as, 6 tok, 7. baron. » Večernik« sa mladino Leto 2 Maribor, 29. septembra 1940 Stev. 37 VEČER ADOLF KOS. Glej, sonce za goro že gre, rogovi pastirski glase od vrha do vrha se gore. Zvonovi zvonijo v kore, da pesem preglasna, vsa vedra in krasna nad koče lesene priplava in delavce trudne uspava. Oubijo se v dalj simfonije, sen truden naselja ovije, čez gozd pa zaveje nemir, obmolkne preplašen skovir. Mrak temna objame drevesa, a zvezde, nebesna telesa, na zemljo utrujeno zro. sssas O S E P N I C E Stanko Pahič. Rešitev zadnje uganke: bršlin. Vsi učenci smo nehote vztrepetali, ko je prišla v naš razred, prvega osnovne šole, vest, da bo čez nekaj dni cepljenje proti kozam. V vse duše se je naselila bojazen. Kdo bo cepil, ali bo hud, in najvažnejše, ali bo bolelo? »Nič se ne bojte«, nas je tolažila učiteljica, ki je slutila našo skrb, »nič hudega ne bo. Samo rokave si boste morali zavihati in majhen pik, pa boste za vse življenje zavarovani proti tej bolezni.« Besede so bile lepe, toda skrb še večja in je nismo mogle premagati. Naj je bila tolažba še tako velika, tisti občutek negotovosti je le ostal. Prišel je določeni dan. Ure so nenavadno počasi minevale in nad razredom je ležala mora kot gosta megla. Ko je odzvonilo predzadnji uri, so prišle v razred matere z otroki v naročju. Mirnejši so bili kot mi, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Nazadnje je prišelzdravnjk. Velik, prijazen mož je bil in že to nas je za polovico pomirilo. Razložil je po mizi stekleničice in cepiva in opravil najprej z otroci. Jokali so, tako, da smo se spet pričeli bati. Matere so odhajale, in kmalu je poslednja zapustila razred. Ljubez-njivo se je zdravnik obrnil k nam, in prvi, ki je imel že zavihan rokav in največ poguma, je pristopil. Junaško je prenesel »trpljenje«. Oddahnili smo se. Potlej je šlo hitro naprej in sam ne vem, kdaj sem prišel na vrsto. Samo majhno bolečinico sem čutil, potlej pa je bilo dobro. Na roki sta mi ostali dve kapljici tekočine. Sošolci so se počasi oblačili. Kapljici na roki se mi nista hoteli posušiti. Obrisal sem si jih in potegnil rokav čez roko. »Čez teden pridem spet«, je dejal zdravnik, ko je pospravil svoje orodje, »da bom videl, kako so se vam osepnice prijele.« Počasi smo se razšli proti domovom. Ko je. minil teden, se me je polotil strah. Vsi drugi so pravili, kako jih je bolelo, mene pa ni nič. In ko sem videl, kaj se jim je naredilo na roki, sem se prestrašil. Meni se ni naredilo. »Joj, kaj ti bo rekel zdravnik, ker si si jih zbrisal«, so govorili sošolci. Bati sem se pričel. Ali me bo pokaral, sem trepetal in čedalje hujši strah se me je loteval. Čez čas pa mi je sošolec Ludvik, zdaj že dolgo počiva na pokopališču za vasjo, zaupal, da si je tudi on zbrisal osepnice. Postalo mi je lažje, zakaj zdaj 14 a 149 ROLF MOEBIUS Film Kinematografi v pravljičnih vrtovih NEKAJ O GRŠKI FILMSKI PRODUKCIJI V Jugoslaviji vemo kaj malo o grškem filmu. Grčija je sicer sosedna država, v zadnjih 20 letih smo imeli z njo mnogo političnih in gospodarskih stikov, toda kulturni so za njimi mnogo zaostajali. Tudi v filmskem svetu nismo našli nobenih stikov. V tem pogledu ne bo odveč, če se malo seznanimo tudi z grškim filmskim svetom. Grčija je' mala država in zato filmska produkcija ne more računati z velikim trgom. Torej iste težave, ki ovirajo nv vnj filmske produkcije tudi pri nas. Začetek grške filmske produkcije datira še iz dobe nemega filma. Z zmago zvočnega filma so propadla nrej cvetoča grška filmska podjetja, šele l._ 1938. je postavila neka grška družba na noge tudi produkcijo grških zvočnih filmov. Zanimivo je, da je prvi grški film, z grškimi igralci in grškim kapitalom, nastal v Egiptu. Že prvi grški film je imel v Grčiji velik uspeh. Pozneje se je produkcija še znatno izboljšala. V pretekli sezoni so predvajali film »Pesem ločitve«. V prihodnji sezoni bodo predvajali dva grška filma. Po izjavah grških producentov se pa produkcija grških filmov ne izplača, dasi ima Grčija 300 kinematografov, ki so vedno nabito polni. Na Grškem so sedeži razmeroma poceni. Kako izglodajo grški kinematografi? Atene imajo krasne kinematografe, ki se pa precej ...' kujejo od naših. Milo grško pod- nebje omogoča predvajanja filmov kar na prostem. Tako so nekateri atenski kinematografi pravljični vrtovi. Obiskovalci večerjajo med drevjem, dišečimi grmiči in žlahtnimi cvetlicami, počivajo in uživajo ob igri svojih oboževalcev iz I!olIywooda, Pariza in Londona. To velja posebno za kinematografe velike filmske družbe Zervos. Slovijo kinematografi Esperos, Allambra, Iris in Pallace. Kariera Danka Pište Ciganski primaš in komponist Danko ,Pišt;i se je rodil leta 1858. v Segedinu, umrl pa je v Budimpešti leta 1903. Njegove pesmi, katere danes vsi pojo, so še za njegovega življenja obšle ves svet in danes mnogi mislijo, da so te pesmi narodne. Samo malo njegovih skladb je napisanih in se težko razlikujejo od narodnih. Samo tisti, ki pozna pomen in pravo vlogo madžarske ciganske glasbe, lahko popolnoma razume pomen Danka Pište. Ta madžarski cigan je imel prirojen glasbeni talent. Bil je velika osebnost tedanje 'dobe. Njegovemu življenju je posvečen tudi film, ki prikazuje romantično življenje tega velikega ciganskega primaša. Glasba v tem filmu ni samo spremljava, marveč bistveni del filma samega. Film »Kariera Danka Pište« bo predvajan tudi v Mariboru. Ples z vragom ali družabna afera v filmu Ko je prišlo med odličnimi krogi Wall Stre-eta do velike družabne afere, v katero je bil zapleten tudi eden izmed najbolj znanih dolarskih mogotcev, je ameriški tisk z obšir- nimi komentarji spremljal ta dogodek. Posledice te afere so se še bolj čutile pri njegovem sinu. Do nedavnega še tako spoštovan in popularen v krogu svojih prijateljev študentov, je moral mladi J. A. kmalu preživljati vse posledice rodbinskih vezi s človekom, katerega je vsa ameriška javnost ožigosala. Podrobnosti te afere so bile opisane v znanem ameriškem magazinu Saturday Evening Post v obliki novele, ki je povzročila novo družabno senzacijo. Ta novela je odkrila povsem neznane zanimive motive, tako,, da se je zanje pozanimalo tudi filmsko, podjetje 2—th Century Fox, ki je zbudilo novo senzacijo z objavo, da je vsa afera iz mogočne ameriške družbe ftlmana. Takrat je tisk spet ogrel vse dogodke, ki jih je povzročilo ime rodbine A. Takrat je ameriška javnost vplivala na cenzuro, da bi se predvajanje tega filma prepovedalo. Vendar ni uspela, ker je film »Ples z vragom« zbudil ogromno zanimanje v filmskem svetu. Tvrone Power je odiral eno izmed svojih najboljših vlog, isto velja tudi za njegovo partnerico Dorothy La-mour. LENI RIEFENSTAHL SPET IGRA. Te dni so se začela zunanja snemanja za film »V dolini«, v katerem po daljšem odmoru spet igra Leni Riefenstahl glavno vlogo. Film režira Mathias Wieman, ki je hkrati tudi Lenin partner. POLJUBI NA PLATNU SO SPET V MODI Filmski mogotci so se spet odločili za poljube na filmskem platnu.^ Znano je, da se je javnost pred leti ostro protivila poljubljanju, sedaj pa je filmski poljub spet v modi. Še do nedavnega so kritiki bili proti spajanju usten pri poljubovanju, sedaj pa je nova zvezdnica Vera Zorina v filmu »Bila sem pustolovka« -kar 33krat poljubila filmskega junaka. TRUDE MARLEN V FILMU »OPERETA Znani režiser Willi Forst je poveril glavno žensko vlogo v filmu »Opereta« priljubljeni umetnici Trude Marlen. Film snema družba Wien-Tobis-Cinema. IIILDE SESSAK FILM JE VELJAL J 50 MILIJONOV DIN Darryl F. Zamuck, šef produkcije 20-th Century Foxa je odobril za snemanje naino-vejšega filma Shirle Temple proračun v znesku i50 milijonov din. Ta film je izdelan po istoimenskem romanu slavnega belgijskega ,7>\t rice Maeterlincka, ki je dobil tudi Nobelovo književno nagrado. Pogoji naše filmske industrije »Industrijske novirie« razmotrivajo vprašanje jugoslovanske filmske produkcije. Omenjajo, da so: bili tudi pri nas nekateri poizkusi lastne produkcije, vendar pa niso uspeli in so talco še potencirali nezaupanje v uspeh domače proizvodnje. Zato je nezaupanje kapitala v uspeh te- gospodarske panoge pri nas v neki meri upravičeno, posebno če upoštevamo površno znanje naših filmskih strokovnjakov. Ti so si pridobili svoje znanje večinoma v kakem majhnem inozemskem podjetju in to le v kratki dobi nekaj mesecev, le redkokedaj celo leto. Poleg tega hočejo postati takoj po svoji vrnitvi iz inozemstva producenti, režiserji in operaterji ter takoj tudi, ustvarjalci veiefiimov. Za plačevanje tujih strokovnjakov ni denarja, zato naj se naši ljudje res temeljito izobrazijo v inozemstvu. Šele tedaj, ko bo na ta način zajamčeno sodelovanje strokovnjakov, bi mogli pri nas začeti s filmsko produkcijo. Tu bo pa treba rešiti vprašanje, kako bi uspeval naš nim komercialnem pogledu. Po mnenju lista ne bi smel zaostajati v nobenem po< ’ .: y.u madžarskim filmom in bi se moral tudi slično plasirati. Dokler je bilo v Evropi še svobodno tržišče za ameriške, francoske in angleške filme, madžarski film ni našel trga izven domače države. Danes pa je močno ninsivnii; pri nas, v I' " i:i, Romuniji in Grčiji ter cc!o v Nemčiji in nordijskih državah. Na začetku te sezone so madžarski filmski producenti povečali svoj dobiček od 35 na 40%. Za to sezono pripravlja madžarska filmska industrija 40 novih filmov. Bodisi, da daje maaiarska filmska industrija že na začetku take dobičke, pravijo »Ind. Novine-ic, tudi konjunktura za našo bodočo filmsko industrijo ne bo slaba in to to-likor manj, ker imamo pri nas še več možnosti in predpogojev zn njo, kot pa na Madžarskem. Samo treba je delati načrtno in z. I zadostnimi finanv : i sredstvi. \A/v\AAA/W\AAA- Vv. V\AA» VvAAA.\AA,\AAA.\AAAAAAAAA/v\AAAAAAAn poezija mojega prijateljstva do Vas je v tem, da ste mi tako blizu in neskončno dragi, pa se niti ne poznava v pravem pomenu besede.« Njuno dopisovanje je trajalo 12 let (1877—1890). Nadežda ni ničesar pričakovala od velikega skladatelja, niti da bi jo obiskal, niti da se kdaj koli ali kjer koli sestane z njim. Zanjo je bilo največje zadovoljstvo, ko ji je sluga zjutraj prinesel njegovo pismo in da je vedela, da je človek, ki ji s svojo glasbo lepša življenje, zdrav in duševno miren. Celotna korespondenca med Čajkovskim in Nadeždo je bila izdana v treh debelih knjigah na preko 2000 straneh v Moskvi leta 1934-36. O tem nenavadnem prijateljstvu je izšlo tudi več nemških in angleških leposlovnih del. Najboljše delo pa je vsekakor roman ruske emigrantske književnice Nine Berberove, ki je izšel pod naslovom »Čajkovski, zgodovina osamljenega življenja« leta 1936 v Parizu. \ Velikega pomena za skladateha so bile denarne podpore, katere je prejemal od Nadežde. Takoj ko sta si pričela dopisovati, mu je bogata Rusinja plačala vse dolgove. Čajkovski je bil oženjen, pa se je kmalu ločil. Tedaj ga je Nadežda prosila, če se lahko zavzame zanj in zanj primerno skrbi. Rešen vseh materialnih skrbi se je lahko Čajkovski ves predal glasbi in je zato v tej dobi napisal svoja najboljša glasbena dela. IV. in V. simfonijo, operi »Evgenij Onjegin« in »Pikova dama«, balet »Začarana lepotica« in uvertura »1812«.) Njuna pisma so polna iskrenosti in zaupanja. V njih sta razpravljala o različnih vprašanjih: o ljubezni, veri in glasbu Verske sekte v USA Po najnovejši uradni statistiki je v USA še danes preko tisoč raznih verskih sekt, ki imajo pogosto spore z oblastmi. V teh sektah so ljudje, ki trpe na fanatični verski blaznosti in so zmožni izvršiti najnevarnejše iznajdbe, zločine ter grozodejstva. Nedavno je v Inezu policija izsledila neko tajno versko sekto, ki je v svoji praznoverski blaznosti žrtvovala v svojem podzemskim svetišču celo ljudi bogovom. Glavni svečenik te sekte, neki John H. A^ills, je zaklal na oltarju svojo rodno mater 731etno onemoglo starko, žrtvoval jo ie svojim bogovom. Sledile so številne aretacije. Policija je zvedela, da hi bili tisto noč zaklali še pet mladih deklet. Psihiatri so na veliko presenečenie amr>rišlkentuško kavo«. Čraci imajo radi »sudansko kavor. V Evropi poznamo od začetka 19. s-*ol. švedsko kavo, katere pridobival,je je razširila blftkad^, ki so jo vodili Angleži proti Napoleona. Tako maskirajo težek top proti napadom iz zraka Amerika ima že 1000 pogumnih letalk USMILJENA SESTRA, KI Z LETALOM OBISKUJE SAMOTARJE V LEDENIH PUSTINJAH V Združenih državah Severne Amerike je že nad 1000 žensk, ki sp napravile pilotski izpit. V zadnjih letih narašča vsak dan njih število. So to ženske med 14. in 64. letom starosti. Štiri šestnajstletne pilotke so hčerke kalifornijskih bogatašev ter so vzhičene zamenjale vožnjo v prašnem avtomobilu s pilotiranjem po svežem zraku. Ena od njih je dobila diplomo vprav za svoj rojstni dan. Odločila se je, da poleti v Alasko in postane tam usmiljena sestra. Tako bo letala od taborišča do taborišča zlatokopov in nudila Napoleon In črka „M" Črka »M« je bila v Napoleonovem življenju zelo pomembna. Zabeleženo je, da je v vojaški šoli Napoleonov genij prvi zapazil neki Marbonef. Marngo je bila prva velika bitka, ki jo je dobil Napoleon. Mortier je bil eden izmed najboljših Napoleonovih generalov. Marat ga je izdal, Murat pa je žrtvoval življenje zanj. Napoleon se je oženil z Marijo Luizo. Moskva je bila zanj usodna, Meternih pa je bil njegov velik nasprotnik. Šest Napoleonovih maršalov je imelo imena z začetnico »M«: Massena, Mortier, Marmorn Murat, Macdonald in Mon-seil. Prav tako je imel Napoleon tudi 26 Vsak kotiček Evrope ima svoj nadomestek za kavo potrebno pomoč samotarjem v ledenih pustinjah. Najstarejša pilotka je neka 64 letna dama, ki je preletela že 80.000 km v letalu. Listi posebno spominjajo neko 50 letno damo, ki biva 150 km od New Vorka in leti vsak dan po zraku v velemesto, kjer opravi svoje posle in se znova vrača. Neko dekle, ki je .zaposleno v velikem rudniškem podjetju, ima priimek »leteča tajnica«, ker opravlja tajniške posle svojega šefa, leteč od rudnika do rudnika z letalom. divizijskih generalov, katerih imena so se pričela s črko »M«. Prva sovražna prestolnica, v katero je prišel Napoleon, je bil Milan, zadnja pa Moskva. Vsekakor je ta slučajnost črke »M« zelo zanimiva. — Preparat, ki lahko zamenjuje vitamin C ter deluje celo jačje od njega, so odkrili v moskovskem zavodu za eksperimentalno medicino. Uporabljali ga bodo tudi pri nekaterih kirurških operacijah. Spomnile se CMDI Ljubljana O zračnem napadu na Mublfano Temni oblaki so pokrivali nebo nad Ljubljano, kot težka mora je ležalo na mestu. Kot da bi vsi pričakovali nekaj groznega. Letalski napad... Ob 10. uri bo, so šepetali tisti, ki zmeraj vse vedo. In res, proti deseti uri so začeli po mestu patruljirati stražniki, vojaki, civilna zaščita, pa skavti... Povelja so rezka, okna odpret;, zavese spustiti, ne glejte skozi okna, vsi v najbližja zaklonišča. Ura je deset, enajst, pol dvanajstih! Ljudje postajajo nestrpni. Kaj ne bo? So zopet sovražna letala zašla? Ljubljane pa res ne bodo nikoli našla. Okoli tričetrt na poldne pa topovski Streli z grada, tuljenje siren z grozovitim glasom, tužen plat zvona in že beganje po ulicah v najbližje veže, v zaklonišča čim bolj pod zaprte prostore .,. napad se je pričel. Stroge patrulje vozijo po mestu, ki je kakor izumrlo. Pred univerzo pa stoje študentje, ki so prišli na vpisovanje. Noter! Noter! Nihče ne sme stati na prostem. In že odgovor iz mladih grl: »Kam, če je vratar zaklenil vrata! Ali naj se v zemljo udremo?« Slišijo se motorji avionov. Z Gradu in drugih postojank drdrajo strojnice. Grom topov. Pred Glasbeno matico je postavljen protiletalski topič. Dva vojaka sta padla zadeta po izstrelku iz aviona. 5den se še dvigne, a takoj omahne nazaj na travico, ob drevesu na pločniku. Težko sopeč čakata na prvo pomoč. Pridrvel je avto s samaritankam’, ugotavljal« plinov, delavci z lopatami za izkopavanje ruševin. Tam zagledajo ranjena vojaka. Že jima nudijo prvo pomoč, na nosilnice, v avto, v bolnišnico. In se že peljejo. Dalje... drugam na pomoč! Sovražni avioni so se umaknili. Čez Kongresni trg drvi gasilski avto. Bog ve, v katerem delu mesta gori? Še se sliši pokanje topičev, vendar iz-gleda, da je nevarnost minila. In zdaj: z Gradu so sneli belordečo zastavo. Spet zatulijo sirene, zvonovi zazvonijo. Ljudje veselo prihajajo na cesto in hite domov. Vaja je trajala točno eno uro. An. a Zvezda ntma miru. Njeni prijatelji, in to vsi stari Ljubljančani, so potem ko je Zvezda dala tako lep in velik prostor za kraljev spomenik, upali, da bo vse drugo tako ostalo, kakor je, Vsaj še do zime. Naj bi še ta lepi jesenski čas ta ljubka oaza v mestni puščavi uživala idilični mir kot v nekdanjih lepih časih. Ampak gospodje, ki imajo v rokah usodo Zvezde, so očividno nadahnjeni z duhom sedanjosti, ki hoče ustvariti nov red in to kolikor se le da hitro. Pa spet pojejo tam v Zvezdi žage in sekire svojo mrtvaško pesem, kostanj za kostanjem pada na zemljo, ki jih je nosila sto let. In stari gospodje postajajo tam, otožno gledaje justifikacijo dobrih, dragih prijateljev, zmajujejo z glavami in se vprašujejo: Le kam se jim tako mudi z razdiranjem Zvezde? Neki hudomušnež ima takoj odgovor: Se- veda sr: njmii. Zima se bliža, treba se je preskrbeli z drvmi. To je začetek apro- vizacije mesta s kurivom. Pikre opazke padajo. Dosti je nejevolje zaradi teh „gozd-nih del“ v Zvezdi, razumljive in oprostlji-ve, saj se je res hudo ločiti od ljubih krajev, polnih lepih spominov. Kakor pa zdaj v pomirjenje sporočajo z magistrala, ne nameravajo pospraviti vseh dreves, ampak jih tjp podrtih le toliko, kolikor je nntrp.ha za v rk/vHnli£lčii potreba za razširitev cestišča v podaljšku Wolfove ulice, ki bo potlej 12 m široko, kakor tudi, kolikor to zahteva končna izvedba regulacije prostora okrog spomenika, ki bo zasajen z lipami in tulipanov-ci. — No, v^e prav, ampak zato bi se vseeno tako ne mudilo. Zdaj v tem času gotovo ne boste nič zasajali. a Neznani vlomilci so odnesli ponoči iz skladišča škodovih zavodov na Rudniku deset gumijastih plaščev za avtomobile znamke „Pirellr'. Škoda znaša 14.000 dinarjev. Celja Zborovanje malih trgovcev in pekov V četrtek zvečer so zborovali v hotelu »Beli vol« mali trgovci in peki iz Celja in okolice. Glavna debata na zborovanju je bila v današnjem težkem položaju malih trgovcev in pekov. Zborovanje je vodil trgovec Oblišer Vinko iz Ostrožnega. Kritiziralo se je postopanje nekaterih veletrgovcev. ki nočejo izdajati malim trgovcem zadostne množine blaga ter jih s tem uničujejo. Posebno živahna debata je bila glede predloga, da bi se v Celju osnovalo združenje malih trgovcev, ki bi imelo glavni namen ščititi male trgovce proti veletrgovcem, ki jim dajejo nezadostne količine blaga, vrhu tega pa nastavljajo tudi previsoke cene. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva odpravo neznosnega stanja. c Mladi nepridipravi. 16 letni slikarski vajenec Franc S., 16 letni kleparski vajenec Alojz G. in 16 letni mehaničarski vajenec Robert O., vsi iz Celja, so kradli s koles diname. Slednji je kradel tudi svojemu odsotnemu mojstru v delavnici razne sestavne dele koles. Vse to so potem prodajali. Policija Jc zaplenila več takih ukradenih stvari. c Ljudsko vseučilišče v Celju bo imelo občni zbor v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. v risalnici deške meščan ste šole. c Modernizacija Vodnikove ulice naglo napreduje. Sedaj polagajo že betonsko podlago, na kar bodo začeli tlakovati ulico z malimi granitnimi kockami. c Poročili so se v Celju: Puncer Ivan, trgovec in Mirnik Olga, zasebna uradnica v Celju; Majer Ginter, trgovec in Ahlfeld Ingeborga, zasebnica v Ljubljani; Brečko Anton, posestnik in Zupanc Marija, roj. Skok, posestnica v St. Juriiu pri Celju; Reberčnik Jožef, delavec in Nežmah Neža, delavka v Ljubiji pri Mozirju; Lubej Fr., posestnik in Lenko Pavla, Šivilja v Št Pavlu pri Preboldu. c Celjska poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani obvešča vse jtrijavljence za damski prikrojevalni tečaj, da se bo tečaj pričel v torek, 1. oktobra, ob 19. v mali dvorani Obrtnega doma v Celju. c Za poučni izlet v Ilrvalsko Zagorje in Slovenske gorice preko Rogatca, Tra-koščana (ogled gradu), Ptuja (ogled muzeja in mitreja), Sv. Trojice, Sv. Lenarta in Maribora v nedeljo, 6. oktobra, se je prijaviti v drogeriji Sanitas. Proga meri 230 km, voznina znaša 63 dinaivjev. c Francoski krožek v Celju obvešča svoje člane in prijatelje, da bo 1. oktobra spet olvoril oba redna konvcrzacijska tečaja in da prične njegova knjižnica poslovali v sredo, 2. oktobra. c Staroupokojence Bratovske skladni«1 opozarjamo, naj ne pošiljajo celjski Bratovski skladnici prošenj za povišanje pokojnine, ker ona ni za to pristojna. Bratovska skladnica sedaj itak resno razpravlja o povišanju vseh pokojnin. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Mušič, Cankarjeva cnsta 7. c Nočno lekarniško službo ima od 28. septembra do 4. oktobra lekarna „Pri Mariji Pomagaj," na Glavnem trgu. c Nesreča pri delu na cesti. 31 letnemu delavcu Stefanu Zorku od Sv. Mihaela pri Šmarju je voziček pri delu na cesti težko poškodoval obe nogi. c S stavbo je padel v Konjicah 40 letni delavec Janez Jelenko iz Brega pri Konjicah, Nalomil si je levo roko v ramenu, poškodovano pa ima tudi hrbtenico. Ptuj Seja ptujskega mestnega sveta Sinoči je bila seja ptujskega mestnega sveta, na kateri so razpravljali v glavnem o prehrani prebivalstva, o Izkopu in prodaji plinskih cevi in o stavbišču proti-tuberkuloznega dispanzerja. Zupan dr. Remec Alojz je uvodoma omenil, da so po 4 mesecih odpadli razlogi, radi katerih je takrat podal ostavko na položaj ptujskega župana, in da je lahko zato spet prevzel svoje mesto. Nato je zaprisegel tri nove mestne svetnike Čuša Jakoba, poštnega direktorja v Ptuju; T e m e c a Franca, železničarja in S k a z o Simona posestnika. Tudi ptujska mestna občina posveča radi draginje posebno skrb za prehrano prebivalstva in skuša pomagati s svojimi razpoložljivimi sredstvi. Za prehrano siromašnih slojev je stavila na razpolago četrt milijona din. Za zimski čas je že nakupila za 50,000 din premoga in drv. Kmetijska zadruga je nabavila v imenu mestne občine 5 vagonov krompirja in trgovec Rosenfeld 1A vagona fižola. Pri tem bo mestna občina krila režijske stroške. Ko so odpovedali od drugod dobavo moke, je mestna občina preskrbela domačim mlinom pšenico in je glede nabave moke dosegla tudi sporazum z mlinarji in veletrgovci. Za prehranjevalno akcijo se je osnoval poseben aproviza-eijski odbor, v katerem so poleg mestnih svetnikov tudi zastopniki trgovcev. Mestna občina je pričela z izkopavanjem plinskih cevi, katere bo lahko radi izrednega porasta cen kovinam dobro prodala. Te cevi predstavljajo vrednost okoli 300,000 din. Mariborsko mestno podjetje jih je že deloma pokupilo. Protituberkulozni ligi je mestna občina svoječasno odobrila brezplačno stavbišče na Aresbergovem posestvu. Od te odobritve pa mestna občina zdaj odstopa, ker bi to posestvo, ki je zaokroženo, radi tega mnogo zgubilo na svoji vrednosti. Dalje smatra, da je ta prostor neprimeren za dispanzer, ker bi bil preveč oddaljen od kolodvora in bi bolniki hodili skozi mesto in po poteh, kjer se radi spre haiajo meščani. Pripravljena pa je mestna občina nuditi za gradnjo dispanzerja izdatno podporo ali pa nuditi stavbišče na kakem drugem mestu. zrelo, odpadlo blago kupujem v vagonskih pošiljkah _ Iranko vagon nakladna postaja. Ponudbe na „Reklam Rozman", Ljubljana, Pražakova 8-1. p Naročajte male oglase in inserale v poslovalnici „Večerniku' na Zrinjsko-Fran-kopanski cesti 10 (Cučkova hiša). Tu se dobe tudi vsa pojasnila. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film „Zavot! za žene“. p O dobavi in maksimiranju cen drvom. Protidraginjski odbor je pa seji 23. t. m. po vsestranskem razmotrivanju o položaju na lesnem trgu podčrtal, da je vzrok po-temu, da so maksimirane, veliki izvoz na manjkanju in porastu cen drvom, kljub Hrvatsko. Sklenili so, naj okrajno načelstvo maksimira cene drvom na isti višini kot doslej, vendar ne Iranko vagon, temveč franko cesla. Lesnim trgovcem se priznajo povprečni prevozni slroški ter običajni krajevni dobiček za prostorninsfti meter. Odslej bodo občine izdajale dovoljenje za izvoz drv na Hrvatsko, In sicer le tedaj, ko bodo krite krajevne potrebe. Poostrili bodo tudi nadzorstvo za pro-storninski meter dr\\ Jcer poslavljajo pa trg le približno mero na voz. To bi naj bilo 2 m, a je običajno mnoflo manj. p Cene kruhu se bodo znižale. Protidrfc. ginjski odbor je določil kruhu naslednje cene: 1 kg enotnega kruha na 5 din, pol kg 2.50 in četrt kg 1.25 din; za rženi kruh kruh 1 kg 5.50 din, pol kg 2.75 din; za žemljo težko 7 dkg 1 din. p V Ptuju bo 6. oktobra gasilski dan, na katerem bo svečano proslavila kot najstarejša četa v Sloveniji svojo 70 letnico. Na ta dan bodo prihitele v Ptuj gasilsko župe iz Maribora, Ljutomera, Dol. Lendave in Šmarja pri Jelšah. p Na svinjskem sejmu 25. t. m. so prodajali debele prašiče od 11.50—12 din za kg žive teže, pršularje od 10.50—12 din. plemenske od 10—10.50 din. Prasci so bili od 100—200 din. Od 365 rilcev je bilo prodanih 85. Sprejem v Zadružno šolo V Ljubljani obstoja že trideset let Zadružna šola, ki traja dve zimi od srec-e oktobra do Velike noči. Namen šole je strokovno izobraziti in vzgojiti bodoče zadružne delavce, zato se poučujejo pred meti: slovenski jezik, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, računstvo, knjigovodstvo, zadružno, menično in trgovsko pravo, strojeslovje in železniške tarife ter carine. V I. letnik se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16. leto, vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter so pripravljeni delovati v domačih zadrugah; v II. letnik se sprejemajo tisti, ki so dovršili I. letnik. Kdor želi obiskovati šolo, mora prositi za sprejem. Prošnjo je nasloviti na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in ji priložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo (oni, ki prosijo za sprejem v II. letnik, spričevalo I. letnika). Prošnje ni treba kolekovati. Kdor je reven in želi prejemati tudi podporo, mora to v posebni prošnji utemeljiti in ji priložiti premoženjski izkaz, ki mu ga se- stavi občinski urad. Prošnje^e treba vložiti najkasneje do 5. oktobra t. 1. Plačati je treba šolske potrebščine in toliko za stanovanje in hrano, kolikor ni pokrito s podporo, največ 100.— do 150,-din na mesec. JUTRI BO V SELNICI SOKOLSKI PRAZNIK Selniška Sokolska družina razvije v nedeljo, 29. t. m. ob priliki nastopa na-raščajski prapor. Obmejna kobanska mla dina dobi znak in simbolično znamenje, okrašeno s prameni naših svobodnih barv, ki mu naj bodo voditelj in kažipot narodnega življenja. Vrh droga bo zabit spominski žebelj Franca Sagaja, kmetskega sina, gorečega rodoljuba, ustanovitelja predvojnega selniškega Sokola, ki je poklanjal vso svojo pozornost naraščaju, bodoči rasti narodnega drevesa. Malo in delavno društvo ob meji bo' imelo svoj praznik. M n Njj. Vel. kralj Pcler II. je z Nj. Vis, kneževičem Aleksandrom v spremstvu svo- ■ t. jega guverner j a., načelnika generalnega šta- w ' * ha gen. Kostiča, prisostvoval vojaškim vajam prehoda čez Savo na Cukarici. Navzoč je bil tudi vojni minister gen. Nedič ter cela vrsta visokih _ vojaških do s to jan-stvenikov. Kralj je bil z uspehom vaje 2 *-t jako zadovoljen. n. Izvoz nepaketfranlh svežih jabolk je f odobril PrizacI izključno za potrebe bivše Avstrije. Določena je cena 18 RM za 100 kg franko jugoslovansko-nemška meja. n. Letošnji kongres jugoslovanskega učiteljstva bo 21. in 22. oktobra v Novem Sadu ter bo imel samo delovni značaji n. Uvoz in razširjanje Usta „Dlo Well~ woche“, Id izhaja v Curihu, je notranji minister prepovedal. Soorl Rezultati nagradnega natečaja Prinašamo podrobnejše rezultate- našega nagradnega natečaja za četrto kolo ligaškega tekmovanja, ki se je odigralo preteklo nedeljo, ter celotno stanje točk po vseh štirih kolih. V celoti se doslej udeležuje našega nagradnega tekmovanja nekaj čez 200 tekmovalcev, izmed katerih nekateri redno, drugi pa v presledkih pošiljajo svoje prognoze. Tolcral smo jih prejeli 143, izmed katerih je ena neveljavna. Rezultati so tokrat nekoliko slabši! Najboljša progno- za 1e dobila komaj 5 točk, poslal jo je dijak Vetrih Franjo, Ptuj, po 4 točke te dobilo IB tekmovalcev: Fišer Ivan, Fla- Iriin I? MM /\r. t I 11*TV 1 l.1* IžirAnlf A fT *•/» X, N kus Ernest, Ivnik Branko, Orešič Ivan, Ralca Albin, Sporu Herman, Tomšič Roman, Tratnik Tone, Kveder Saša iz Maribora, Sitler Bruno in Vezjak Ivan iz Studencev, Cvikl Franc s Pobrežja, Mekina FTanc iz Nove vasi, Vodopija Živko iz Celja, Podgornik Anton iz Ptuja, .Čretnik Rudi iz Guštanja. Po 3 točke smo prisodili 55 prognozam, po 2 točki 54, po 1 točko 14, brez točke sta tokrat ostali 2 prognozi. Za tekmi Maribor—Bralstvo in Kranj—Amater tokrat misrno prejeli niti enega pravdnega rezultata, za celjsko in ljubljansko tekmo smo pa dobili 9, oziroma 17 pravilnih napovedi. Najboljši tekmovalec ima po 4. kolu 16 točk Po četrtem kotu vodi v, natečaju še; ved- no kniigoveški [»močnik Tomšič Roman iz Maribora s 16 točkami, na drugem mestu je s 15 točkami Italcu Albin Iz Maribora, tretje mesto si delijo s po 14 točkami Kapun Hinko, dijak, Slovenska Bistrica, Spora Herman, učenec obrtne šole, Maribor, in Zavec Milko, dijak, Ptuj, po 13 točk so si nabrali Brzič Alfonz, Kolenko Tone, Pocajt Karel, Vetrih Franc, Vodopija Živko, po 12 točk imajo Babič Rudolf, Černigoj Pavel, Dečko Drago, Ferš Ivan, Fišer Ivan, Glavič Vinko, Gala Goi-mir, IIoeler Herman* Razdevšek Karel* Resinovič Vasilije, Tratnik Tone, Teran Srečko, Uratnik Vlado, Žirovnik Anton, Mekina Franc, ostali tekmovalci jim sle- ,111/v „ ____• V!____• dijo z manj točkami. Z ji.................. jutrišnjo nedeljo vred imamo pred seboj še tri kola ligaških tekem v slovenski nogometni ligi, ki utegnejo našo tablico tekmovalcev še izdatno izpremeniti. Tudi za jutrišnje tekme smo Prejeli že precej prognoz, rezultate bomo objavili v prihodnji torkovi, odnosno sobotni številki, kupon za tekmovanje pa bo samo v torkovem „Yečerniku“. Tekmovanje stopa prav za prav šele sedaj v najzanimivejšo fazo, saj oni, ki so danes v vodstvu, še niso sigurni zmagovalci. Sreča lahko postavi na čelo tekmovalcev tudi druge, ki imajo po več točk manj — m teh je mnogo. Zadnja tri kola nam bodo morda prinesla poleg presenečenj na zelenem polju tudi izneuadonja v našem natečaju. KAM) KJE? H V »LOVSKEM DOMU« nad »Tremi ribniki«, jutri domača zabava z godbo, združena z pojedino ocvrtih pišk ter drugih kuhinjskih specialitet. Se priporoča gostilni čarka- 18203-1 Novo SLADKO PORTUGALKO 1. 1940, vsak dan sveži_ sladki sadjevec, dober prigrizek Vani vedno nudi bife Pinterič, Tržaška cesta. Čez ulico popast! 18185-1 V soboto vsi v gostilno »MESTO MARIBOR« kjer se vrši velika vinska trgatev in vsako nedeljo koncert. Za obilen obisk se priporoča Milka Hribernik. 18182-1 RESTAVRACIJA Č E P R E S PREJE »SLAVEC« nad tremi ribniki, najlepša izletna točka, prvovrstna vina, topla in mrzla jedila. Ob vsakem vremenu godba. Pod jetje. 18287-1 SLUŽBO DOBI SLOVENSKO DEKLE ZA VSA HIŠNA DELA oridno in pošteno, išče boljša družina za I. oktober. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. "l 8002-2 PERFEKTNA KUHARICA ki opravlja tudi druga dela zraven postrežnice se išče Strossmayerjeva 28-11, vr 9-___________________ 18156-2 ZASTOPNIKI z eventuelno samoprodajo se iščejo v vseh večjih mestih in srezih za velik marken-artikel dnevne uporabe za ljudsko prehrano, za katerega se pripravlja v vsej drža- vi velika reklama. Samo resne in v tej stroki dokazano že uvedene osebe z nekaj kapitala in reierencami nai poš Ijejo pouudbe na lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana- 18142-2 Išče se SAMOSTOJNA KUHARICA za vsa ostala hišna dela s 1. oktobrom- Naslov v ogl odd. 18126-2 PRVOVRSTNEGA KROJAČA z večletno prakso za kostime in plašče sprejme »Salon Robes«, Maribor, »Trgovski dom«. 17927-2 ODDAM MESTO HIŠNIKA s 15 oktobrom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 18132-2 Iščem PRVOVRSTNO ŠIVILJO za moško perilo. Ponudbe pod »St. 18202«. 18202-2 Išče se TRGOVSKA PRAKTIKANTINJA Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 18197-2 POŠTENO DEKLE za vsa domača dela se sprejme Ruška c. 29. 18194-2 FRIZERKO sprejme salon Hauptman, Stu denci. Aleksandrova cesta 27 18191-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za male komade sprejmem takoj. Cankarjeva ulica 10. 18273-2 Inteligentno, mlajšo POSTRE2NICO sprejmem za dopoldanske ure. Plača 200 din. Ponudbe pod »Desni breg« na ogl. od-dclck lista.__________18274-2 MLAJŠO SLUŽKINJO čisto, pridno, pošteno, veščo kuhe sprejme takoj mala družina. Vprašati od 15—16. ure Maistrova ul. 16-11- vra-ta 9. 18247-2 Sprejmem takoi POSTREŽNICO za ves dan Melje. Prodilni-ška 3, pritličje levo 1866-2 POSTREŽKINJO sprejmemo takoj. Naslov v ogl, odd- »Večernika«, 18223-2 Boljše MIRNO DEKLE ki zna tudi samostojno kuhati, išče maniša družina Dopisi na oprl. odd. »Večerni!«* pod »št. 18052«. 18327-2 SLUŽKINJO za gostilniško kuhinjo sprejmem. Starost 25—30 let. Oglasiti se pri Štibler, Rotovški trg 8. . 18326-2 Sprejmem slikarskega in PLESKARSK. POMOČNIKA černoga A., Frančiškanska 13. 18317-2 SLUGO mlajšega^ spretnega in poštenega, išče tukajšnja tvrdka. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Nastopim takoj«. 18295-2 Iščem OŽENJEN PAR srednjih let, na malo posestvo in vodno žago. Mož naj bi pomagal na žagi, a žena bi vodila gospodinjstvo. Ponudbe pod šifro »T. K. J.« pošt-noležeče, Rače. 18312-2 SLUŽBO IŠČE NATAKARICA pridna in poštena, vajena in zmožna, želi prevzeti gostilno na račun kjerkoli. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17892-3 NATAKARICA mlada, simpatična, vajena gostilne, kavarne, želi spremeniti službo v boljšo gostilno ali kavarno. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 18207-3 no CtRIJA.t KANCI SONČNO STANOVANJE 2 sobe in kabinet ali 1 soba in kabinet s pritiklinami se odda poceni. Kosarjeva 38, od 1. do 6. ure- 18127-5 Oddata se DVE SOBI in kuhinja s 15. oktobrom ali 1. novembrom. Slomškova 28, Pobrežje. 18183-5 STANOVANJE 4 sobe, z vsemi pritiklinami, komfortno, se takoj odda. Vprašati Glavni trg 22-1 18186-5 2 SOBI IN KUHINJA se oddata. Ptujska cesta 37, Tezno________________18177-5 TRISOBNO STANOVANJE v pritličju, v bližini kolodvora, oddam s 1. novembrom. Babič, Kopitarjeva ulica 14. 18210-5 STANOVANJE soba, kabinet, s pritiklinami, na novo preurejeno, takoj oddam. Stritarjeva ulica 17, Maribor. 18205-5 STANOVANJE soba, kuhinja in predsoba se takoj odda. Vprašati Taborska 9. 18267-5 DVOSOBNO STANOVANJE se s 1- novembrom odda. — Gajeva 7. 18237-5 STANOVANJE eno- in dvosobno, oddam v Smetanovi ul. 54, gostilna. 18243-5 LEPA SOBA in kuhinja se odda mirni stranki s 1- novembrom. Studenci, Kralja Matjaževa 31. 18254-5 Pošteno KMETSKO DEKLE želi k dobrim ljudem na deželo v bližini Maribora. Naslov v ogl. odd »Večernika« 18198-3 TRG. POMOČNICA manufakturne, konfekcijske in galanterijske stroke želi spremeniti službo- Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Trg. pomočnica«. 18221-3 Perfektna KONTORISTINJA začetnica, išče primerno mesto Sprejme tudi mesto prak-tikantinje brez plačila. Cenj. ponudbe poslati na naslov K-Sapec, Maribor, Aleksandrova c. 24. 18240-3 VAJENCI-tKI) MIZARSKE POMOČNIKE in vajenca sprejme Ivan Plohl. Smetanova ulica 1 18163-4 DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami odda s 1. novembrom »-Ljudska samopomoč« v Mariboru. 18253-5 SOBO IN KUHINJO se odda samo mirni stranki s 1- novembrom v Jadranski ul. 53. 18251-5 DVOSOBNO STANOVANJE na južni, sončni strani odda. Wildenrainerjeva 15. 18027-5 ENOSOBNO STANOVANJE vnovi vili oddam takoj. Po-štelska 14. 18314-5 STANOVANJE IŠČE ENOSOBNO STANOVANJE sončno in čisto, za dve osebi iščem za 1 oktober v mestu ali v bližini Kralja Petra trga. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Uradnik«. 18275-6 Preproge, zavese, odeje, kupite poceni pri »OBNOVA* F. Novak Jurčičeva ul. 6 PREHRANA PENZI.IONIST se sprejme na hrano in sta novanie. Pipuševa 6. Gaiser. 18160-7 Sprejme se GOSPOD na hrano in celo oskrbo. Po brežje, Zrkovska 23. 18117-7 DVA GOSPODA se sprejmeta na stanovanjc in hrano Naslov v ogl. odd. »Večernika« 18189-7 Sprejmem GOSPODA na hrano in stanovanje. Meljska cesta 59, I. nadstropje, vrata 7. 18235-7 GOSPODA ali gospodično sprejmem takoj v celo oskrbo. Stražun-ska 17. Pobrežje. 18245-7 SOSTANOVALEC(KA) se sprejme za 400 din meseč no v celo oskrbo takoj. Na' slov v ogl. odd. »Večernika«. 18225-7 DVE SOBI S KUHINJO v Studencih, nasproti cerkve’ se poceni oddajo. Aleksandrova c- 33-1. 18250-5 DVOSOBNO STANOVANJE zapito, parketirano, se odda manjši družini s 1. novembrom. Vprašati Maribor, Me-teljkova 44. 18234-5 Sončno, vrtno ENOSOBNO STANOVANJE v bližini parka in kolodvora se odda uradnici, največ 2 osebi. Naslov v ogl- odd lista. 18271-5 KUHINJSKO UČENKO za gostilno, mlajšo, katera bi lahko tudi v šolo hodila, sprejmem Obleka, stanovanje, hrana v hiši. Ponudbe pod »Pridna« na ogl. odd. »Večernika«. 18200-4 UČENKO za fotografinjo sprejme Drogerija Kanc. 18309-4 UČENKA spretna za fotografsko obrt se sprejme takoj. Foto Jana, Sodna ulica 1. 18319-4 VAJENEC za trgovino z mešanim blagom se išče. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17914-4 DIVJE kupuje, kakor vedno Arbetter, Dravska 5 -STANOVANJE ODDA TRISOBNO STANOVANJE z vsem modernim komtortom se odda Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 5051-5 2 SOBI za pisarno ali stanovanje oddam takoj tik kolodvora. — Aleksandrova 48. 18184-5 STANOVANJE se odda Bolfenkova ulica 3. Nova vas. 18154-5 Odda se DVOSOBNO STANOVANJE s 15. oktobrom ali s 1. novem brom mirni stranki- Zagata 5 Studenci, p. Rapidu. 18329-5 SOBO in kuli- v Dalmatinski ul. 18 in sobo s štedilnikom v Ma-karjevi ul. 7 takoj oddam. 18321-5 DVOSOBNO STANOVANJE kabinet, kuhinja, pritikline v novi hiši ugodno oddam 1- no vembra. Liublianska ul. Po* iasnila Kopališka ul. 10 18290-5 Oddam SOBO IN KUHINJO v dr- Verstovškovi 1, Pobrežje. 18291-5 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami se odda v Cvetlični ulici 29-1. Vprašati pri hišniku. 18334-5 SOBA IN KUHINJA v I. nadstr. oddam stalnemu nameščencu do tri članski družini- Taborska 22 18292-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam v na jem, Vicel, Gosposka 5 18279-5 Lepo TRISOBNO STANOVANJE se .odda s 1- novembrom v Maistrovi ul. 17. 18297-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE s sobo za služkinjo, kopalnico in drugimi pritiklinami v I. nadstr- se odda s 1. novem brom. Poizve se na Aleksandrovi c. 26 (trgovina) 18308-5 STANOVANJE tri sobe, veranda se takoi odda- Kejžarjeva 4. 16999-5 DVA GOSPODA ev- dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 18296-7 GOSPODA sprejmem na hrano in stano vanje- Nasipna 90. 18280-7 SOBO ODDA SONČNA SOBA s central- kurjavo se takoj odda solidnemu gospodu. Tomšičev drevored 7. 18187-8 Oddam v najem OPREMLJENO SOBO boljšemu gosp*odu. Dušanova ul. 12. 18153-8 SONČNA SOBA s štedilnikom se odda 1 ali 2 osebama. Studenci, Radvanjska cesta 50. 18179-8 Lepa, opremljena, SONČNA SOBA nasproti carinnarnice se odda- Aleksandrova c. 67-11, levo. 18178-8 Lepo opremljena SONČNA SOBA z lepo teraso se odda s 1- oktobrom. Radvanjska c. 19, I- nadstr. 18147-8 Odda se OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom. Stritarjeva ul. 37. Maribor. 18145-8 Lepo OPREMLJENA SOBA vhod iz stopnic, se takoj odda- Kosarjeva ul. 52, na koncu Koroščeve ul. 18170-8 SOBA se odda gospodu. Loška ul. 5-18196-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom in kopalnico se takoi odda. Puškinova 11-1. 18190-8 OPREMLJENA SOBA separirana, se takoj odda na Aleksandrovi cesti 29-11, 18195-8 OPREMLJENA SOBA . in kabinet se odda. Pokojninski zavod, Verstovškova 4-1, desno- 18229-8 Lepa, sončna, strogo SEPARIRANA SOBA s souporabo kopalnice, prazna ali opremljena, se odda boljšemu gospodu ali gospodični. Koroščeva ulica 23, pritličje. 18261-8 Eno ali DVOSOBNO STANOVANJE se odda. Lorbekova ulica 12. Nova vas. 18300-5 Odda se OPREMLJENA SOBA za 2 osebi s celo oskrbo. — VVildenrainerjeva ulica 6-11-vrata 6- 18256-8 Advokat Petrovič Sgnac vljudno naznanja, da je odprl odvetniško pisarno v Marenbergu LEPA SONČNA SOBA se oda prazna ali opremljena. Koroščeva 5-1, desno. 18269-8 Odda se SOBA s posebnim vhodom, 5 minut od Glavnega trga. Naslov v ogl- odd. »Večernika« 18270-8 Opremljena, SNAŽNA SOBA se boljšemu gospodu takoj odda. Puškinova 3. 18241-8 MALI KABINET s posebnim vhodom oddam takoj. Kolodvorska 3, pritličje desno- 18239-8 Separirana PRAZNA SOBA in kopalnica za 250 din v cen tru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18236-8 Odda se OPREMLJENA SOBA s celo oskrbo, s posebnim vhodom. Proda se otroški avto. Vprašati Aleksandrova c. 79- 18227-8 DVA GOSPODA sprejmemo na stanovanje. — Aleksandrova c. 74-1, Maribor- 18247-8 PODSTREŠNA SOBA s štedilnikom in električno lučjo odda dvema osebama za 100 din. Aleksandrova c. 54. Pobrežje. 18222-8 SOBO IŠČE SOBO po možnosti opremljeno, z oskrbo ali brez, iščem v bližini Frankopanove. Ponudbe na ogl. odd- pod »Čimpreje«. 18213-9 OPREMLJENO SOBO lepo, išče mlad zakonski par v inagdalenskem predmestju-Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončno«. 18141-9 LOKAL LOKAL z malo trgovino ali branjarijo oddam- Stritarjeva ul. 5, vogal Jerovškove (Magdalen ske). 18130-10 LEP LOKAL na prometnem kraju se odda tako; v najem. Naslov v ogl. odd lista-_________17911-10 Oddam s 1- okto>brom čisto, separirano, OPREMLJENO SOBO solidni osebi. Sodna ul. 26, pritličje levo. 18224-8 Separirana, OPREMLJENA SOBA se takoj odda- Aleksandrova c. 7-11, desno. Krčevina. 18252-8 DVE PRAZNI SOBI uporabni za pisarno, kakor sobo in kuhinjo takoj oddam. Glavni trg 4. trgovina- 18249-8 Lepo, čisto, SONČNO SOBO s souporabo kopalnice oddam. Klavniška 9-1, levo. 18219-8 GOSPODIČNO ali gospoda sprejmemo na stanovanje. Pertot, Slovenska ul. 13- 18316-8 OPREMLJENA SOBA se odda gospodični Sodna ul. 32, vrata 11- 18324-8 LEPA SOBA sončna, poseben vhod. v centru, z dvema posteljama, sc odda. Naslov v ogl. odd- »Ve černika« 18323-8 tHtika za gospode, dame m otroke higienično v veliki izbiri zdeluje tudi po meri poceni "trna" Maribor, SBOIO Glavni trg 24 Oddam SOBO s štedilnikom. Male, Koroška c. 50. 18301-8 Lepa, sončna OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda ob Bregu 24- 18289-8 OPREMLJENA SOBA sončna, se odda Marijina ul. 10-11. desno. 18288-8 Sprejmem 1-2 GOSPODA v snažno sobo s prostim vho dom. Glavni trg 4-1. 18281-8 OPREMLJENA SOBICA se takoi odda. Delavska 55. 18278-8 Odda se lepo OPREMLJENA SOBA z vso oskrbo- Kejžarjeva 26, Melje. 18293-8 Odda se lepa OPREMLJENA SOBA z 1 ali 2 posteljama v bližini parita nurna lega. Naslov v ogl- odd. »Večernika« 18332-8 Proda se PARCELA s sadonosnikom, pol ure od Maribora. Vpraša se pri Lovec, Glavni trg 4.' 18112-11 Prodam 5600 nr________________ VELIK TRAVNIK s šupo za seno v Ljubljani, 5 ininut od dolenjskega kolodvora. Zraven vodovod in elektrika za 80,000 din. Tudi zamenjam za protivrednost v Mariboru- 1090 in5 velik vrt poleg glavne ceste v neposredni bližini Maribora za din 17.000. Šuštaršič. Wattowa ul. 3. Maribor. 18057-11 Kupim MALO POSESTVO ali zemljišče do 50.000 din v bližini Maribora. Ponudbe pod »Kupčija« na ogl. odd. »Večernika«-________18158-11 Proda se novozgrajena DVOSTANOVANJSKA HIŠA Vpraša se v Cankarjevi ul 2. 18162-11 NOVA HIŠA se ugodno proda- Vpraša se Studenci, Kralja Petra c. 72. 18167-11 Odda se CELA HIŠA v najem, soba, kuhinja, dve sobi, s posebnim vhodom, vrt in klet- Kralja Petra c, 174, Studenci. 18171-11 POSESTVO tik železniške postaje Svetinje, pošte, šole in farne cerkve. primerno za upokojenca, radi selitve zelo ugodno na prodaj. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, vinograd, sadonosnik. njive, travnik in hosta, skupal 6 oralov. Pojasnila daje Cimerman, Pobrežje Zrkovska ulica 23. 18125-11 Kupim HIŠO z nekaj zemljišča, na prometnem kraju, pripravno za lesno trgovino. Plačam takoj. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 18214-11 HIŠA s trgovino In 1700 ms vrta ugodno na prodaj Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 18208-11 Prodam vsled odpotovanja OBRTNO HIŠO pri glavni cesti, blizu Maribora. Istotam oral njive, prav primerna za stavbišče. Direktni kup ski trg STAVBIŠČE se kupi. Ponudbe pod »Dobra lega« na ogl. odd. lista. _________________18193-11 najemna hiša brez posredovanja se kupi. 1 onudbe pod »Dobro stanje« na ogl. odd- lista. 18192-11 trgovina z meš. blStgom v Mariboru, na dobri točki, brez konkurence, se z zalogo in inventarjem proda- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18217-11 Prodani DVOSTANOVANJSKO HIŠO ob glavni cesti v bližini Maribora. Pernarčič. Ljubljanska 28-11. 18272-11 TRGOVINA na prometni točki, v bližini Maribora se takoj proda z zalogo in inventarjem Naslov v ogl. odd. »Veternika«. __________________18257-11 POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c. 30 proda: HISE: novozidano, enodružinsko, vrt, 25.000 din; enodružinsko z lepim vrtorn, 37.000. potrebno 18-000: novozgrajeno, ■ 2 sobi, kuhinja, gospodarsko poslopje, vrt, 45.000; uovozidano, tristano-vanjsko, vrt. 70.000; zelo čedno na Teznem, 80-000; štiristanovanjsko, vrt, 95.000; novozidano, 2 lepi stanovanji, 2 kleti, novi obokani hlev, svinjaki, vodnjak, električna razsvetljava, 1451 m2 lepega vrta, 90.000; enodružinsko z novim velikim gospodarskim poslopjem in okroglo 10.000 lir' obdelanega zemljišča, din 120 000; slično vili, masivno zgrajeno. 3 sobe, kabinet, kuhinja, veliki sadni vrt, 135.000; novozidano ob prometni cesti, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, 145.000; novozgrajeno ob prometni cesti, z dobro vpeljano gostilno, 175.000; novejšo s pekarno, 3639 m2 zemljišča. 190-000 (možnost prevzema, hipoteke); novo, zelo masivno, enonadstropno, petstanovanjsko, velik vrt, 240.000; novozidano, dvo nadstropno, 9 sob. 6 kuhinj, vrt, 255.000; enonadstropno vilo, 2 stanovanji po 3 sobe iu pritikline, vrt, poleg še lepo stavbno parcelo, 260.000; šeststanovanjsko z vrtom, poleg dve stavhišči. 320-000; enoadstropno šeststanovanjsko, z vrtom, v neposredni bližini glavnega kolodvora, 415.000; novozgrajeno, 6 večjih komfortnih stanovanj’ 650.000; novozidano, dvonadstropno, 8 velikih komfortnih stanovanj. 1,100.000-GRAŠČINSKO vzorno posestvo ob glavni cesti blizu Maribora, 1,600.000. POSESTVA: krasno, posestvo blizu Maribora, vinograd’ sadonosnik, njive, travniki, gozd. veliko enonadstropno gosposko hišo z 16 sobami, garažo in parkom, lastno elektriko, betoniranim bazenom itd-, din 700.000 ; 43 oralov, pol ure od žel. postaje, z vsem letošnjim pridelkom in inventarjem. 450.000; 10 Inin. od postaje 5 oralov z enonadstropno hišo, 160-000 din. IŠČEM za svoje kupce hiše (n posestva vseh vrst in Velikosti! 18262-11 POZOR! Ugodna prilika za nakup gosd uih parcel. Naslov v ogi. odd. >Večetnika«. 183311- H .TRGOVK*. s špecerijo se odda. Naslov v ogl- odd. lista. 18232-11 PONIKLAN.IE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—1 Takoj kupim lepo MAJHNO POSESTVO v bližini mesta,ali stanovanjsko hišo v dobrem stanju za 140.000 din. Naslov: Pobrežje, Cvetlična ul. 2 pri Mariboru- 18333-11 PEKI! Železni deli za pekovsko peč se poceni prodajo- ^ Mojster vojaške pekarne v Čakovcu-18166-13 LEPA HIŠA s sadonosnikom in velikim vr toni se proda v Zg. Radvanju Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18331-11 MESARIJA z inventarjem sc odda v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18180-13 HIŠA z vrtom in gospodarskim poslopjem naprodaj v bližini Maribora. Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 18315-11 ŠTEDILNIK za večji obrat se proda. Per-tot, Kopališka ul. 8-1. Vprašat od 10-—12. ure predpoldan. 18204-13 Kupim in prodam. Kupim v bližini Maribora HIŠO ALI POSESTVO do 700.000 din gotovine. Prodam prvovrstno arondirano posestvo sadonosnik za 4 do 6 vagonov sadja, 2 or. vinograda, gosposka hiša z gospodarskimi poslopji, živino in celim inventarjem, 7 km od Maribora, avtobusna zveza. Cena 500.000 din. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« P'od »Brez mešetarja«. 18283-11 Najcenejša SLOVENSKA TVRDKA za čiščenje oken in narketov sprejema naročila Gosposka ul. 2. Se priporoča posl. Nji-var Franc- 18216-13 FOTO »JANA« izvršuje slike za legitimacije in moderne portrete v prvovrstni izdelavi, hitro, poceni. Sodna ul. 1, nasproti Bata. 18318-13 Kdor hoče HITRO IN UGODNO prodati ali kupiti hiše. vile, gostilne, posestva, naj pride v dobro vpeljano nastarejšo re-alitetno pisarno »Rapid«, Ma ribor, Gosposka 28. 18277-11 Prodam ČEVLJARSKI STROJ (Hohlmaschine) in kuhinjsko posteljo. Lovec, Glavni trg 4. 18230-14 Kupim star ŠIVALNI STROJ je tudi lahko takšen, ki ni več za rabo. Kračun, Tezno, Prešernova 3- 18144-14 POZOR! Lepa hiša, 2 stanovanja, vrt 1500 m2 85.000. — Hiša blizu mesta, 6 stanovanj, vrt 7'5.000 — Dobičkanosna hiša din 260.000, malo posestvo z vilo 250.000, 165-000 ter mnogo drugih posestev, hiš itd. v pisarni »Rapid«, Gosposka 28 18276-11 Čevljarski ŠIVALNI STROJ Singer-cilinder, se ugodno Proda. Pragersko 55. 18128-14 Rabljen ŠIVALNI STROJ znamke »Singer«, naprodaj mehanična delavnica Studen ci, Aleksandrova 60. 18310-14 KUPIM HIŠO manjšo, blizu avtobusa proti gotovini. Posredovalcu nagrada* »Rapid«, Meljska 1. 18304-11 OPEKA! Zidno opeko ročno delo, novi format, ilovica brez solitra prodajam Korošec, Maribor, Frančiškanska 12. 18299-15 AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Doni«, Maribor, Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3.— za odgovor. 16681-12 Kompletna SPALNICA svetla, iz trdega lesa, se Proda. Strossmayerjeva 28-11, vrata 9 18157-17 POSOJILO dajemo našim članom varčevalcem Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5%■ Vsi varčevalci brezplačno zavarovani, zato ne čakajte do zadnjega trenutka, temveč javite se čimprej osebno ali pismeno pri zasopstvu hranil, posojilnice »Moj Dom«. Maribor Aleksandrova c. 64. Priložite znamke din 3—. 18268-12 Proda se POHIŠTVO vseh vrst, vložke, matrace in likalne mize pri Makoter, Krekova ul. 6. 18263-17 Proda se KNJIŽNA ETEŽERA Prešernova ul. 24-11, levo- 18259-17 VEČ OSEB z kapitalom od din 20.000 naprej iščem za dobičkanosno podjetje. Strokovno znanje nepotrebno, sodelovanje zaželeno. Ponudbo na upravo »Večernika«, Celje, pod »No-vovrstno«. 18284-12 Malo rabljen MIZNI ŠTEDILNIK se proda. Kejžarjeva 26- Zgla siti se dopoldan. 18244-17 Prodam dober ZIDAN ŠTEDILNIK Pekre 207, pod slov. Kalvarijo- 18233-17 Potrebujem POSOJILO 40.000 din vknjižba na novozgrajeno trgovsko hišo na prvo mesto. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 18328-12 SPALNICA dobro ohranjena, se poceni proda. Vprašati Vetrinjska 8, v trgovini. 18152-17 Zeli ?e dolgoročno posojilo Prodam DOBER ŠTEDILNIK varčevalec in citre. Vprašati Gregorinova 5 Pobrežje- 18181-17 na hiše in posestva obrnite se na Bančno kom. zavod Aleksandrova cesta 40 DVE POSTELJI kompletni, in ena omarica po ceni naprodaj. Krčevina, Alek sandrova cesta 11. 18164-17 PULT lep, nov, se poceni proda. Kralja Petra cesta 72, Studenci- 18168-17 LEPA JEDILNICA in kuhinja se proda. VVilden-rainerieva 16-1. 18282-17 ,-^i.unn^—,i TTrr^m» »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči In štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. k]er si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — i Stavbeniki in pečarji popust. 1 5212-13 Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov! LKncmu!, Meljska cesta 1 POHIŠTVO dobro ohranjeno: omare, postelje, nočne omarice in vložke poceni naprodaj. Studenci, Aleksandrova 60, pri Ose-beku ________________18155-17 Prodam dobro ohranjen NAMIZNI ŠTEDILNIK ali zamenjam za kolo. Hribernik, Pobrežje, dr. Ver-stovškova ul. 26- 17215-17 KUHINJSKA KREDENCA radio, divan z naslonjalom (dekoracijski), postelje, mize, omare in raznovrstno poceni prodam. Masarykova 24-_____________________18286-17 POHIŠTVO! Kar je resnica je resnica, predvsem ie treba znati, da se stanovanjska oprema naroča edino pri »Elka« mizarstvu, Maribor, Frančiškanska 12, ker ni vseeno kje se kupuje pohištvo, da zadovoljite celo svojo družino. Proda se tudi rabljeno pohištvo. 18298-17 Prodam rabljeno KUHINJSKO KREDENCO pisalno mizo, posteljo, ogledalo na stojalu in druge malenkosti. Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 1S294-17 KUHINJSKO KREDENCO omarico za led, več metrov steklene stene in steklena vrata naprodaj. Masarykova 2, vrata 4. 18305-17 Kupim POHIŠTVO lahko tudi že rabljeno, še v dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 18303-17 Preselitev Sanskega salona Cenj. občinstvu vljudno naznanjeni da sem preselil damski salon iz Orožnove ulice štev 10 v Gregorčičevo 12 Priporočam so ceni. damam v nad&lino zaupanje- TOPLAK IGNACIJ. ŽENSKI KOTIČEK SPALNICE- JEDILNICE. KU-HINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311—1 Lil KLAVIRJE PIANINE Velika izbira novih kakor preigranih po vsakovrstnih cenah Bauerle, Tyrševa 21. _____________________ 17842-20 Prodam dobro ohranejno . BERDO Gostilna pri »Lovcu«. Fran-kopanova 39. 18265-20 Prodani pol HROMATIČNO HARMONIKO cena 3.200 din. Vzamem v račun rabljen šivalni stro.i-žensko kolo ali dobro ohranjeno nintarno kolo, 200 cern noveiše tipe. Franjo Lane-Sv- Vid št. 52, p. Vuzenica 18146-20 Proda se poceni % lepa VIJOLINA kompletna s škatljo. Radvanjska cesta 45-1. levo. 1S231-20 Prodam 6-cevni, z elektro-dinamičnini zvočnikom »ORION« RADIO APARAT in 200 cctn NSU motorno kolo. oboje kot novo. Reflek-tanti blagovolite se javiti pismeno na ogl- odd. >Večer-nika« pod »Lepa prilika«. 18228-20 PIANINO znamke Latlberger & Gloss, se proda. Trubarjeva ul. 11-1 ' 18211-20 HROMATIČNO HARMONIKO petvrstno. 120 basov, prodam Vojašniška ul. 5. 18307-20 Li,;:-dno prodam osebni avto , STEVR SS ;.anio 1600 km vožen. Mercedes-!-oaz zastopstvo,' Maribor. Kopališka ul. 11- 18220-22 MOTORNO KOLO NSU model 1938, 200 ccm. štiritaktno, potrošnja bencina garantirano največ 21/al 1 na 100 km, v .brezhibnem stanju, se ugodno proda. Vprašati- pri Vogrinec Avgust. Sp; Bre . št- 72- pri Ptuju. IS!88-22 JABOLKA kg 2 din skladišče Koražija-Kolodvorska 1. 17888-23 E«ss9®@®®e*#©©saao0 Kupujem dnevno vsako količino lepih, obranih, namiznih žs Šn ter plačam za iste najvišjo dnevno ceno. J O S I P I N A BOLE sadje iu zelenjava na veliko. Maribor, Koroška 20, dvorišče ®®®53©©«6®®©QC©GSS®© m ■u, GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-1S ‘ -POUK Zrr ALIJ ANSKEG A TEČAJ A bo 1- oktobru Ul’r?i , Kovač, Maribor, Tyrševa H. 18110-21 VEČERNI TRGOVSKI TEČA.i nudi potrebno izobrazbo vsem onim, ki. so čez dan zaposleni. Posebni tečaji za nemščino, italijanščino, steno grafijo, strojepisje itd. Začetek 1. oktobra 1910. Učni zavod Kovač. Maribor, Tvrševa ul. 14- 18109-21 NEMŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi, Posamezno in v skupinah. Gregorčičeva 3, pritličje, desno (nasproti realke). 18238-21 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 TULIPANE čebulice mešanih barv 'dobite po nizki ceni. Liguster, Ma-honija, Špargel, orjaške iu mesečne jagode i. t- d. nudi vrtnarstvo Jemec. Prešernova ulica. 18212-18 ŽENITBE - DOPISI Katera PREMOŽNA GOSPODIČNA mlada vdova ali ločenka, četudi izobraženo kmečko dekle bi poročila lepega zelo izobraženega trgovca strašno varanega- Starost od 20—28 let. /Celim tudi priženitev na večje posestvo, gostilno ali trgovino. Dopise s sliko na »Bertas« hotel »Pošta«, Celje 18285-19 ŽELIM ZNANJA z boljšim gospodom od 40 do 55 let. Ponudbe Poslati na ogl- odd. »Večernika« pod »Moj dom«. 18242-19 GOSPOD išče znanstvo z gospodično, ki bi ga podučevala v nemškem jeziku v zameno s francoskim. Ponudbe pod »Štev. 18201« na ogl- odd. »Večernika«. 18201-19 CARINIK želi prijateljstva s sa mostoi-no temnolaso gospodično ali damo brez predsodkov. Dopisu s sliko poslati pod »Rea list« na ogl. odd. »Večernika«. 18325-19 B. M. W. MOTORNO KOL n s prikolico, ^50 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 MOTORNO KOLO DK\V, 100 ccm. v odličnem stanju- poceni prodam. M Ivančič, Cirkovce. • 18264-2? MOŠKO KOLO prodam.. Koseskega ulica 25-18260-22 Prodam dvosedežni ŠPORTNI AVTO znamke »Peugeot« v izbornem stanju- Tržaška cesta 6, Maribor.____________ lS.C'2-22 Prodam STABILINI MOTOR . 8 HP. Ledinek Alojz, kljueav.-mojster, Brcsternica-Kainnica 1826-22 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, kupim takoj. Ponuditi: Koseskega ul. 25-18320-22 NOCERHi VOZIČKU tto vseh cenah OBŽALUJEM vse, kar sem neresničnega govorila proti Neži Strnat. kajti kriva ie bila mo.ia nervoznost. A, 11. 18311-25 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-3trastm.:>e kadilce. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60,— Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljuhl.iana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 POZOR! Vsakovrstne odpadke želez-ja, kovine, litine, cunje, gumo in steklovino kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič. Maribor, Kneza Koclja 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. — Tel. 21-30._________16943-28 SLIKE ZA LEGITIMACIJE IN POTNE LISTE NAJHITREJE a kliub prvovrstni izepljavi ie najceneje samo pri Foto-Kiescr, Maribor, Vetrinjska ul. 30, vis-a-vis Grajskega ki-na. 17889-28 Kupujemo STARE ZNAMKE zbirke, serije (Massen\vare) po na j višjih _ cenal za gotovino. Pri večjih objektih pridemo osebno. Fil. biro Dr. Simič, Zagreb, Iliča 25- 17669-28 Prodam VRTNARIJO z vrtnarskim inventarjem v istem obsegu 5 stanovanjskih pare. Krasna lega v me* sili. Din 100-000 hipoteke. Koroška c. 63,-Maribor 18313-28 Skoro nov LOVSKI KROJ za srednje močnega moža se zelo poceni proda. Masarvko va 2, vrata 4- 18306-28 DVE PEČI za kostanj peči. nove, se prodata. Tomšičev drevored štev. 8. 18258-28 SUKNO NA OBROKE angleško, češko, nemško, domače sukno, platno, svilo itd-prodajamo na zelo dolgo mesečno . obročno odplačevanje. Železničarji, žandarii. Policisti, vsi državni, samoupravni uradniki 'in posestniki in vsi stalni uslužbenci imajo prednost. Naročila sprejema potovalni akviziter Josip Opreš-nik, Maribor, Koroška 26-1, vrata 5. 18107-28 VAŽNO ZA VSAKOGA! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popravili Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarsketn podjetju-Stalno veiika zaloga naj^, novejših modelov peci, štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Marrbor, Tyrševa ulica 12. 18218-28 BOGOMM BeVJAK 5 Ulica kneza Koci/a 4 ZOBOZDRAVNIK odda svojo prakso kolegu. Vprašanja na: Praksa*. Ljub ijanu. cciiuuin, ogl. odd. li* sta. 18322-28 V Mariboru 'dne 28. IX. 1940. »Večerni k« Stran T5. Se jje xasl i Kupite takoj Vašo srečko v Gradu sreče"-PUTNIK, II v Mariboru, Trg Svobode-grad L oktobra 1940 se vrši že žrebanje za S. razred'! Mogoče ste za nekaj dni že srečen človek! Molki! Pri spolni sisbosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 5G0. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. m.«,. >.*. 5M5-39. ■—■—imiiii m i i m SAMO ŠE NEKAJ DNI! Za vkuhavanje sveže, prvovrstne in prave bosanske slive v gajbah po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni coni Josipina Bole sadje in zelenjava en gros, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 SAMO ŠE NEKAJ DNI! # Prvovrstne svel. znamke steinway, forster, STINGEL, SEILER ITD. Hiša klavirjev Th. Batierle Maribor, Tvrševa 24 Zlato in srebro, briljante, zastavlialne listke išče nujno za nakup M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 Continenia na ugodne mesečne obroke IVAN LEG JI T Maribor. Vetrinjska ul. 30 Liubtjana, Prešernova ul. 44 Srnine skuje m Aotesa prodaja poceni in na male mesečne obroke Rupert Draksler MEHANIK, MARIBOR, VETRINJSKA UL. 11 Prevzema vsa popravila šivalnih strojev in koles kakor emajliranje, poniklanje in pokro-manje po najnižjih cenah. SCHNEIDli ZAGREB. N1KOIICEVA10 Prodaja v Mariboru m in sinova lurčičeva 8 Najnovejše Bramoionske plošče v veliki izbiri vedno na razpolago samo po din 35'* Jlarao uslopstii a Karih« Mclnel & Herold Zahtevajte brezplačne sezname Na|novejši modeli S2UZ otroških vozičkov, dvokoles, m delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikliev, pnevmatike pri »TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova costa 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. A DIJAKI kupujte šolske knjige v knj ga ni Tiskovne zadnsme Maribor, Cankarjeva 1 Teleton 25-45 Mm mm Brez®Baino Vaša usotSaS Ta veliki dobrotnik človeštva, popularno znani raziskovalec v panogi človeških ved. daje brezplačno velika in značilna prerokovanja Vaše usode, katere napovedi izzivajo velifcb in nesluteno senzacijo po vsem kulturnem sveta. On Vam bo pomogel, in Vi boste srečni, zaupajte se mu, da Vam prerokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja in ki bodo pomogla. da pridete do velikega dobitka in vsakega zaželenega uspeha, on bo našel in očrtal vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota. Poznavajoč današnje čase. borbo in težnjo človeštva, se Je odločil, da omogoči narodu. vseh slojev s pomočjo te znamenite vede. gojiti volike upe za srečno življenje in vsakomur bratsko pomoči in mu pokazati pravo in nepogrešno pot, po kateri se bo kretal in na kateri način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo in blagostanje, kajti večina naroda in posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot, je potrebna pomoč in pravec. pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje drago želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za Časa svojega zemeljskega življenja dožive in občutijo vse uspehe in radosti v živ- ljenju, pa če sto siromašni, bolni, po vojni izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge. razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostatke. vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje. Vsakomur hoče napovedati uspeh in srečo v bodočnosti, preteklosti. 'sedanjosti, karieri, službi, vedi. politiki, bogatenju, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedšči-ni. sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bc dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse živ-licnje ter odgovore na vsa lajna zainteresirana vprašanja, ki mn iili lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. Tolmači Vaše značilne navade, odkriva tajne Vaših velikih sovražnikov in prijateljev. predvideva razne nevarnosti, nesrečne slučaje in slično. Horoskop se pošlje vsakomur v največji diskreciji. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti dospevajo dnevno iz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupanje v točne napovedbe in so temu slavnemu predstavitelju astrologije izrečena priznanja od največjih osebnosti velikih učenjakov, umetnikov, književnikov. filozofov, velikih politikov in zmagovalcev na vseh vojnih in diplomatskih poljih. Znameniti biro »Radosavljeviča« Je najbolj razvit, najbolj popularen, največji in najbolj poznan po vsem svetu ter si je oridobil veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta, ter prinašajo vsi listi v Evropi njegovo biografijo, ker le v istini največji astrolog današnjega modern-ga časa v pravem pomenu besede vzvalovil in vzbudil milijone duš vsega naroda, ker je zares pomagal narodom obeh .»polov, narodom vseh slojev ter pozna celo človečanstvo njegova dela. ki se Je postavil v službo naroda, da vsakomur pomaga, da postane zmagovalec na raznih poljih in da vsakdo čuti veliko in pravo življenjsko radost, ker je astrologija i velikim i malim ljudem skozi vse vekove pomagala in jih osrečevala, ker ima ta najstarejša veda v zgodovini velike zasluge in se morejo vse generacije. rojene izmed leta 1857. in 1931.. obrniti za horoskop na Radosavljevičev naslov, samo postopati Je treba točno po navedenih navodilih. Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen in lastnoročno pisan naslov, označivši spol. dan. mesec in leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klienti iz ino-.zemstva 20 din v gotovini. Naslov: Astrološki biro Radosavljevič. poštni prodat št. 1. Sopot. Dunavska banovina. Jugoslavija. ItooUe Jkm Jkmm! Utonite jdeuot ! Pustite si montirati na svoje avtomobile in stabilne motorje specialne, strokovno preizkušene generatorje za pogon na lesno oglje v tfaimum Metavuiti © ffidlfOM o Sv. Bete* testa st. 85 Javitese osebno ali pismeno! POSOJILNICA NARODNI DOM v Mar