GOSPODAIUK Cepauo, žagano in okroglo kolje kakor vsake debelosti rezan les prodaja eli zamenja za uborno vino tvrdka Gnilšek v Mariboru, Raziagova-ulica 25. Rojakom v Nemčiji. Nckateri rojaki po Nemčiji so nas prosili, da bi jim posredovali nakazilo nemških mark njihovim sorodnikom. To posredovanje je niogo.e na ta način, da se po našem naročilu položijo ncmške marke pri dobrem denarnem zavodu na naše ime, nakar mi izplačamo v dinarjih doma protivrednost za te položene marke. Ponudbe je poslati na upravo Slov. Gospodarja. Vinska razstava v Ptuju in izleti v Haloze. Objavili smo že, da bo od 8. do 10. maja 1932 II. banovinska razstava z vinskim sejmom v Ptuju. Ob tej priliki bodo pou.ni izleti v vinorodne Ilaloze po sledečem programu: 8. maja: V nedeljo po otvoritvi razstave ob 13. uri (sestanek pred razstavnim prostorom — Društveni dom) za izlet v Srednje Halozo, in sicor na Št. Vid ob Dravi, Sv. Andraž v Halozah, Veliki Okič, Sv. Bavbara v Halozah, Borl ob Dravi in nazaj v Ptuj ob 18. uri. Enoumi odmor na lcpi razgledni točki na Velikem Okiču pri Žeraku. — 9. maja: V pondeljek glavni izlet v Gornje Haloze, in sicer ob 13. uri sestanek prcd Društvenim domom. Iz Ptuja na Ptujsko goro. Odmor pol ure za oglcd kraja \n krasn« gotske cerkve. Potem v Slapc in preko Dravinje v Lipno in po grebenu na Št. Janž v Gornjih Halozah. Tam enonrni odmor. Nato v Dolejio ia od tam v Podlehnik, kjer je ogled klctarstva Štajerske hranilnice v enournem odmoru in potem v Ptuj okoli 19. urc. — Omnibus vozi povsod, le od Slap do Dolene je pcšhoda dVe uri. — 10. maja: V torek enak izlet, kakor v nedeljo preko Oki.a v Srednje llaloze. Kdor se želi izletov udcležiti, naj to javi Vinarski podružnici v Ptuju vsaj do 5. maja 1932. Z zakonom o državni trošarini je na vino in žganje ukinjena državna in banovinska trošarina, a nadaljc pa šq ostane v veljavi pobiranje ob.inskc trošarino na vino, žganjc, rum, likcr, konjak in špirit po oddelkih finančne kontrole na dosedanji način. Prodajalri, odtvijitelji in prejemniki teh alkoholnih pijač (gostilničarji, to.ilci in privatniki) se opozarjajo, da so dolžni vsako odtujitev, odnosno projem teh pijač prijaviti pristojnemu oddelku kontrole v svrho pobiranja občmskc in cventuelno banovinske trošarine. Odpis sfarlh dafCnih dolgov Člcn 14. dodatnega zakona k zakonu o neposrednib davkih daje finančnemu ministru pooblastilo, da lahko na prošnjo davčncga obvezanca odpisujc davke, ki so ostali na koncu leta 1928. Prošnjc za odpis jc vložiti do 16. junija. Finan.no ministrslvo je izdalo o tem posebna navodila, v katevihse tole dolo.a: Pro.nja mora imeti podatke o vsej imovini dav.nega zavezanca z izjavo, da nima druge premi.ne in nepremične imovine. Ako prosilcc ne stanuje v ob.ini, 4cjer dolguje davck, mora prošnji priložiti potrdilo ob.ine, kjer stanuje in potrdilo ob.inc, kjer dolguje davek. K vsaki prošnji mora občina podati utemeljeno izjavo o prosilčevem imovinskem stanju in njegovi plačilni sposobnosti. Od obcin sprejete prošnje s potrebnimi podatki mora davčna uprava pregledati v teku enega meseca in sestaviti referat z izjavo in predlogom. Tako opremljene prožnje predloži davčna uprava posebnemu pet.lanskemu odboru, sestavljenem iz davčnega upravitelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine (ki jih predlagajo ob.inski odbori) in iz referenta, uradnika davčne uprave. Ta odbor se sestane vsak mesec na sklicanje preds.dnika. 0 odborovih sejah se prosilci obveste z objavo na na.in, ki je v ob.ini obi.ajen. Prosilec pa lahko sejam prisostvuje osebno ali pa preko poobla.čenega zastopnika. Odbor lahko prosilca pozove tudi z oscbnim pozivom, Če se mu to zdi potrebno. Ko je končano delo z odborom, poalje uprava prošnje vseh zavezanccv, katerih ostanki nc presegajo 10.000 Din, finančni direkciji v kon.no rešitev. Glede prosenj za odpis nad 10.000 Din mora davčna uprava sestaviti seznam in ga poslati davčnemu oddelku finančnega ministrstva, ki se bo preko svojega uradnika prepričal o točnosti teli prošenj ali pa bo oclrcdil, da se preko finan.ne direkcije prošnje dostavijo rnini.trstvu v uadaljnjc rc.evanje. ¦ Gospodarsfca fpvrašaitla in odgoi©ri. O. A. v K. Murvina drevesa se lahko aarot-ijo \r. kakšne di-evesnice doiiaviske banovin.. S. J., J. g. in C. F- Zjj. V. Voluharja, ali kakor mu doma piavite krtica, se z u?pehom lovi z zastrupljenini korenjem. Korenčck se izvrta in vanj dene strupa, na prilner Zelio paste, ki jo dobite v Ljubljani, pri Chemotichni. Tak s strupom napolnjen korenček . se položi v rov, v katerem _e voluhar nahaju. Rov se nato zagrne z zemljo, da ne prihaja svelloba in zrak v njega. Voluhar ima namreč navado, da rov takoj zasuje z zemljo, kakov hitro je bil odprt z ibotiko ali kak.nim drugim orodjem. V tren.tku, ko pride voluhar rov zadelavat, ga lahko ubijemo. Za posel je potrebno nekoliko spretnosti. — Glede odškodnine za po voluharju povzročeno škodo se lahko obrnete na bansko upvavo v Ljubljani. Magoče Vam bode v jeseni nakazala neka.j drevesc iz svojih drevesnic. F. F., Sv. J. ob P. Ako hpčete imeti zdravo in skrlupa prosto drevje in pmlvsem pa sadje, ga morate škropiti z raztopino modre galice in apna, slično kot delate v vinogradu proti peronospori. Prvič se škropi precl cvetjem drev.ia z \lA% raztoipino. Drugit škropimo takoj po cvetju in tretjiC pa v polovici junij^, po travni ko.nji. Pii drugem in tretjem Skropljenju se vzame 1% škropivo, ki se takole pripravi: Za 100 1 škropiva se odtehta 1 kg galice, se jo dene v krpo od žaldovine in to obesi v posodo i vodo tako, da Vavno v vodo sega. V nekaj urah se je galica caztopila. Mcd tem č-asom si odtebjiamo 1 kg rnastnega in obležanega apna za 1 kg galice. Apno se z vodo razredči in dobro precedi v posodo, v kateri hočemo škropivo imeti. Temu precejenermi apnenerau iyileku se natn dodene raztopljena galica, da dosežemo množino 100 1. To raztopino dobro zme.timo in jo še preskusimo s »Tenoltalin« papirjem, če ima dovolj apna. Če je papir ostal bel, ko je bil v raztopino pomo.en, se mora še raztopljenega apna d»dati, ako je pa papir po*tal temno rudefe barve, je pa znamenje, da smo preveč apna dodali in ra_;opina se raora z dodatkom vode razredtiti. Pravilno sestavljeno škropivo napravi »Tenolftalin« papir rozabarven. Pri »kropljenju samem je paziti, da šo vsi deli drevesa fino poškropljeni. škropivo niora biti porazdeljeno po listju in sadju v obliki vos?, ne pa v k^pljicali.