Telephone: CORTLAKDT 4687. tiered as Second Class Matter, September H, 1903, »t th« Port Ogle. t Hew York, K. Yn under th. Act of Congregi of March 3. 1*79. ^^M^s wT^^^t. NO. 204. - ŽTEV. 294.__•_NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 16, 1918. - PONDELJEK, 16. DECEMBRA. 1918. VOLUMK XXVL _ LETNIK XXVL Liga narodov ANGLEŠKE STROKOVNE UNIJE SE STRINJAJO S PREDSEDNIKOM WIT.SONOM GLEDE LIGE NARODOV. — IZJAVA BA-P.ONA GREVA. — PRKDSftDNIK WILSON JE NAZIRANJA, DA NE SME BITI NOBENEGA MOJSTERSKEGA NARODA. — PREDSEDNIK SE JE BOLJ LOTIL RAZLIK V MNr^JU KOT PA RAZLJK V PRINCIPU. Washington, 1». < . 1."». decembra. — Prihod pre N^lnik.i \ViI-s< •« \ l';;i:/ ji* izvršil »hcii-m - Vtviinirni znak* »nnpatij z nje-u<»\mi potovanjem. ki prihajaj«, iz virov, dosed aj nasprotnih temu koraku. Kako ga l»o pozdravila Francija. o tem ni hilo nikdar nobenega Ivoina. <»', u lun,m .-iiMi \ /ud nji h stotih letih hi ne inoplo hiti no-l.crifya «1 voin; id«-de načina. kako l»o Francija pozdravila najvišjega aruenškeira eksekutivnc»a uradnika, t'elo bolj radikalne stranki- \ jo^striin ki i ih'-ki sodašajo z načelniki vh-de tor ka/j jo /a-iovojjst vo \ spri." o teira ohi>ka, ki j«- brc,. prime-v. V Italiji vlada' i to razpoloženje. Angleški kon^n-s strokovnih unij zagotavlja Wilsonu svoje o-dolm-n je g| .li načrta Lipe narodov. J. L. Garvin, ki je hil prejt . lrn/.-n v uplivih. ki so vm> prej kot nepredui, navaja vzroke, zakaj ne muc obstajati noOen n«->pbraxum glede prihoda predsednika Wil-. ♦•ona Sedaj pa razlaga ha roti Grey, liberalec stare šole, _ kojega napote. da prepreči izbruh svetovne vojne jc potrdil njegov pošten na-sprotnik, princ Lichnouskv. - z \s4) svojo avtoritet« trditve Gar- * ina. — Baron Grey nas < požar.ia. da je fraza "prostosti morja" amen-i skega. ne pa nemškega izvora. Nemci so jo sprejeli in uporabili v-svoje lastne namene. I/ tega izvira "nepopularnost" te ideje v Angliji. Baron Grey hoče rajše počakati na definicijo predsednika Wil-: ona samega. On domneva, - brez dvoma korektno, — da se hoče prostost morja zanikati on'm. ki jo kršijo, dočim se jo hoče zagoto-Mti onim, ki se drže in ki upoštevajo pomorske dogovore me«' varodi. i Baron G rev >e hoji. da bi bito morda usodno za dobro razmerje! n.od Združenimi državami in Anglijo, če hi nastal med obema deže- • ma tekmovanje glede grajenja ladij. V te,n oziru je prejšni reak- - lunarni /urnalist. veliko holj toleranten kot pa liberalni lord Mr t iarvin je namreč pisal: - Amerika je popolnoma upravičena sto- mi v tem kot v vs-h drugih ozirih to. kar smatra /.a pametno in oohro. t e ho prišlo do Lige narodov ali ne, svetovna morja bodo potrebovala poln-.je in zeniljrpisje nalaga Angliji. Japonski in Združenim ;.r/avam vodilno „logo v tej policijski sili in sicer v istem namenu »adv.ad,* ah snpremaeije. temveč varnotsi ^ame " i Oh tej pot, ne pret, nobena nevarnost. Nikake misli na aneksi-. ...kakega tajneg-, sporazuma, nikakega nasprotovanja voj-; " n«. ainbicij.-iiiu. Por.ebno je, da se na predvečer mirovne konferen- - ./est. zri) vseh bacilov vojaške tradicije ter odstrani vse vojne lorde in njih pota. J IWoča s,-, da bodo glavni predmet konferenc predsednika Wil-tn ^ ,ir*aV,,iki naslednjih par dni brez dvoma t "" P™*™*™ narodov, nadalje definicija Ik^nine' ,,,0rja 1eP ni0ff°r'<' ,Mdi vojne od. Glede vprašanja Lige narodov se bo razpravljalo, če naj se tako Ligo dol.M", v mirovni pogodbi ali šele pozneje. Znano je da je stališče predsednika Wilsona to. da naj mirovne pogodbe vsebujejo ln.li dogovore tikajoče se ustvarjenja Lige narodov. Znano je tudi njegovo globoko prepričanje, da obstaja velika potreba ustanovi je-! nja prostost, morja in sicer na podlagi zelo jasne definicije. Najbolj tazpravljana točka 2. v štirinajstih bistvenih točkah predsednika WY.sona glede miru. glede katere točke si je pridržala Anglija odločitev, n >če baje uveljaviti neomenjeno prostost morja Rven teritorijalnih voda. temveč hoče le določiti, da ne sme noben narod omcje\ati te prostosti. (V bi se pa to prostost omejilo bi se -ne.o to zgoditi le potom konkretne sile. ki bi predstavljala medna-' i (Mine vlade. Izjavlja sc, da je njegovo stališče to. da ne smejo niti Združene države, niti kake druga vlada prevzeti uloge mojstra in da ga podpira javno mnenje v njegovem naziranju. da je treba dogovor preje iskati med narodi kot pa med vladami, ker je bila to vojna na-i rodov. Zmanjšanje oboroženja kot predlagano v teh točkah predsednika ne določa zmanjšanja, ki bi ogrožalo domačo varnost in dr.-, /avoiki so v -oglasju glede tega. da ni pričakovati nobenega zmanjšanja domačega oboroževanja brez mednarodne varnosti. Stali.v'e predsednika Wilsona glede vojne odškodnine je baje ■ to. da bi bila potreba plačanja velike svote upravičene le v slučaju.!5 č. bi teinelj-l na najbolj skrbnih in tehtnih razmislekih. Predsednik * je baje v polnem soglasju z zavezniškimi ministrskimi predsedniki 1 glede velikih krivic vojaške s.!le. vendar pa čuti povsem odločno. ( ; Rim, Ita ija. 1."». decembra. — i Vm- italijansko časopisje je z tie-' b-Iimi črkami nati>nilo p«»zdravt \ pred eduiku Wilsonu. 1 "Kpoca" piše; — Izza Napoleona ni bil noben . mož v Kvropi tako popularen k«»t j . je predsednik Wilson in nobeni mož ni i * i l bo! j Ijobljen kot je on Danes «ra ljub jo tudi oni. ki so gn nekdaj sovražili. V ujeui vidijo upanje boljšeg;. et a. Kodanj, Dansko, ir>. decembra i i Na velikem javnem shodu, kate j renin jt- predsedoval danski žu ( pan. je bi a > prejel a sledeča re solucija ; Predsednik Wilson: — Velik« ; kupščina lanskih mož in žena zastopajočih vs<- razrede družbe j vas iiavoušeno pozdravlja. Zaliva I ' j "jejo >e vam za vaše dosedanje delo za pravičen in trajen mir. Ze le. da se vam posreči zagotovit mir, red, svobodo in napredek sveta. Kot danski državljani vas glo boko občudujemo, ker bo uresničenje enega vaših principov — pro sta samodoločba — združila vse narode, ki so danske krvi. Madrid, .Španija. 15. decembra Vse časopisje pozdravlja prihod predsednika Wilsona v Evropa Ileraldo (pravi: — Predsednik! Wilson je najbolj človekoljuben človek tega stoletja. Njegova navzočnost v Evropi pomeni, da je naj»očila ura pravičnosti. Diario Universal pravi, da j< predsednik Wilson državljan sveta, Spanci ga pa smatrajo držav-Ijanom Španije. ____I; Slovenci, v parado! V soboto je bilo objavljeno v našem listu, da je v sredo, 18. decembra na 5th Ave., New York velika mednarodna parada Ame- ] riškega Rdečega križa. Vsak narod ima določen po en block, tako tudi Jugoslovani. Nam je odmerjen prostor med 30. in 31. \ cesto. Vsak SI venec, vsaka Slovenka ; Greater New Yorka naj bo tedaj , pri tej paradi. Pridite vsi pevci! j in pevke. Nikogar naj ne .drži na- s zaj ta ali ona pristranost, kajti pri tej paradi ne pride v poštev r nobena stranka. Tu je manifesta t ; cija za Rdeži Križ in manifestacija proti našemu sovražniku, Itali- -janu. Žene in dekleta, pridite v narodni noši! ^ Zbirališče je na 62 St. Marks PL najkasneje ob 7. uri zvečer. | Kdor pa do tedaj ne bi mogel priti na ta prostor naj bo vsaj o pol ^ devetih na 5th Ave. med 30. in 31. i cesto. i Pridite vsi! - : u Ameriška mornarica v Pulju. I* - 11 Amsterdam, Nizozemsko. 14. de s eembra. — En ameriški škadron 1 je prišel v prejšnje avstrijsko vojno pristanišče Pulj ter je prevzel ' poveljstvo nad mestom. i Jugoslovanske ladje v pristani- 1 šču so razvile ameriško zastavo ■ tako pravi neka brzojavka h ( ; Ljubljane, ko je poročala o priho- i du Amerikancev. ] : j Francozi v Odesi. Pariz, Francija, 14. decembra ^ Francoski mornarji so se izkrcali ; v Odesi ter so bili deležni prisrčnega »prejema tamošnjega pre j jbivalstva. Vojaštvo se je polasti- i lo brezžične postaje in je pognalo vse nemške vojake z vseh vojaških ' postaj. c - I ' "Bela kuga" razsaja jfradvsem med delavskim narodom. Ali je more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete -v SLOVENSKO - AMEMŠKBM j KOLEDARJU sa leto 1919. i ; Vsem naročnikom i j Kljub silni in skoraj neznosni draginji nismo zadnji čas povišali naročnino lista, čeprav so storili to vsi drugi tujejezični listi, ki se dajo meriti z "Glas Naroda" gl ede obsega in vsebine. Vestno smo izpolnjevali geslo: — VSE ZA IZOBBAZBO SLOVENSKEGA NAKODA. — Da nismo hoteli iz tega gesla kovati dobičke, ve vsakdo, ki pozna nas in naš list. Naš cilj je bil od začetka in bo do konca ostal: — GLAS NABODA MORA OSTATI VEDNO VODILNI LIST i AMERIŠKIH SLOVENCEV! Česar ne najde rojak v drugih slovenskih listih v Ameriki, mo-, ra dobiti v Glas Naroda. — Nismo se ustrašili niti žrtev niti velikih zaprek, ki so se nam stavile posebno tekom sedanje vojne. VSE ZAPREKE SMO PREM AGALI. Z VELIKIMI ŽRTVAMI SEVEDA, TODA PREMAGALI SMO JIH. Marsikdo se je čudom čudil, kako nam je še mogoče izdajati ! "uptodate" list za tako malenkostno svoto. Mogoče je bilo, sicer brez centa profita, pač pa samo, da smo pokrivali stroške, ker smo bili že pred meseci sklenili pogodbo z i papir, ki pa z novim letom poteče. Po novi pogodbi, katero bomo morali skleniti ob novem letj bo sto funtov papirja veljalo 75 centov več kot pa sedaj. Ker pa porabi Glas Naroda vsak mesec na tisoče in tisoče funtov, si lahkc» | vsak že vsaj približno predstavlja. Cene vseh surovin in izdelkov so j zadnji čas neznansko poskočile. Toda Če so razne stvari, katere rabimo v domačem življenju za. petindvajset odstotkov dražje, so tiskarske potrebščine najmanj za petdeset odstotkov dražje. Z ozirom na vse to, nam ni mogoče izdajati Glas Naroda po stari ceni. Prisiljeni smo zvišati naročnino in sicer za najmanjšo svoto kar nam je mogoče, in sicer za bori h petdeset centov na leto. To zvišanje nam ne bo prineslo nobenega dobička, temveč nam bo komaj omogočilo pokriti stroške. Od prvega januarja naprej bo znašala naročnina za Glas Naroda": Za vse leto — $4.00; Za pol leta — $2.50; Za četrt leta — $1.25. Rojaki bodo menda izprevideli, da to ni pretirano, dočim mi vemo, da je ABSOLUTNO POTREBNO. Do novega leta velja še stara naročnina, zato pa vsakdo najboljše napravi, da jo obnovi PRED novim letom. ZA ČIMDALJ JO OBNOVI, TEMVEČ BO NA DOBIČKU. Prepričani bodite, da vam "Glas Naroda" ne bo na dolgu. _ Priobčal bo še bolj zanimivejše stvari tfot dozdaj, in {je uverjen, da bo s pomočjo zavednih rojakov ohranil ime in sloves največjega slovenskega dnevnika v Ameriki. Demobilizacija Vsak dan je demobiliziranih petna j sttisoč ameriških vojakov. — DemobilizJcija častnikov. Washington, 1). C.. 15. decembra. — Včeraj je izjavil general March, da dosedaj demobilizirajo Združene države dnevno 15.000 mož. Kakorhitro ho prišlo vse vi pravi tek, jih bo vsak dan 30 ti-1 soč demobiliziranih. Med novimi četami, ki bodo demobilizirane, je tudi 12.000 Por-toričanov. Demobilizacija častnikov se vrši veliko hitreje kot pa demobilizacija moštva. General March j** rekel, da je bilo izza sklenitve premirja že 17,t!05 ameriških čast nikov častno odpuščenih. Zadnje dni se je odpeljalo iz Francije 3378 častnikov in nad 30,000 mož. 1 C« en era I March se je prijazno zahvalil brigadirju F. T. Hine-I su, ravnatelju prevoza za uspešno j delovanje. Z njegovim posredova t njem so dospHe vse božične po-šiljatve brez vsake zamude v Francijo. Zadnji teden je bilo poslanih v Francijo 96,000 žakljev. v katerih je bilo 2.248.000 božičnih pošilja-tev. To število zagotavlja, da bo dobil za Božič vsak ameriški vojak in vsak ameriški častnik v Franciji božični pozdrav od svo-' jih domačih. General Mareh je tudi povedal, da vojni department ne bo zaenkrat ničesar objavil glede splošne vojaške službe. S.tem je popravil poročilo priobčeno v nekaterih listih, da se bo moral I vsak telesno sposoben mladič, ki doseže svoje 19. leto. devet mesecev vežbati. Švica in Wilson. Ženeva* Švica, 15. decembra. — Na svojem potovanju v Itali-Cjo, se bo predsednik Wilson vstavil v Šviei. j Iz Nemčije Program ekstremnih socijalistov. Odločne odredbe proti Spartacus stranki. — Berlinska stavka. London, Auglija, 15. decembra. (Poročilo Universal Service.) — 1'niversal Service je dobila brzojavko, da je Ebertova vlada na-j valila na uredništvo ekstreneg«', J socialističnega lista "Die Rote Fahne" (Rdeči Prapor.) Tukajšnji diplomatje sc» m ne nja, tla ho začela Ebertova vlada odločnejše nastopati iproti Spari* clis skupini. Iz Amsterdama poročajo, d i se stavka v Berlinu neprestano širi I in da je zavzela že velike dimenzije. V Berlinu izhajata samo dva časopisa, pa še tadva v mali obliki. — Govori se, da stavka :i50.000 I delaveev. Amsterdam, Nizozemsko. 15. decembra. — Spartaeus stranka je set a vil a sledeči program za varstvo revolucije; Razoroženje vseh policijskih častnikov, neproletarnih vojakov in vseh članov vladujočega razreda. Svet delavcev in vojakov naj konfi.scira vse orožarne in muni-cijske delavnice. Vsi proletarci naj se oborože ter naj se osnuje delavska miliea. Osnuje naj se tudi proletarska Rdeča garda. Iz službe naj izstopijo vsi častniki in podčastniki. Vse parlamente, zastopstva in druge odbore je treba razpustiti. Izvoli naj se generalni odbor, ki bo vodil in kontroliral izvrševalni odbor delaveev in vojakov. Kaneelira naj se vse državne in druge javne dolgove ter do gotove meje tudi vojna posojila. Razlastiti je treba vsa posestva, banke in rudnike ter tovarne. Vsi dobički, ki presežejo določeno meni. naj se konfiseirajo. POPRAVEK. V uredniški Članek v sobotni* j številki se nam je vrinila nelju#>. ] pomota. V zatiljem odstavk^^ .ima glasiti: — rojaki, kateriT ) čejo — namesto» — kateri ji^I GLAS NARODA. 36. DEC. 1918. "GLAS NARODA" --.gu, XStovenlan Daily.) . ^_____ : ^ vj—' Owned mad published by i" 8L0VENI0 PUBLISHING COMPANY. __.(a corporation.) FRANK SAKSKB, Pwriial LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan lzvzemžl nedelj in praznikov. £a celo leto relja list za Ameriko ln Za celo leto za mesto New York $5.00 Canado .................... $3.G0Za pol leta za mesto New York 3.00 Za pol leta .................. °.00 7.a liiuui«. j/|»r«-iiiefiil, njenega dulia. d:». ono jo napravili ponižno in kesa pol- potem vataiuo ,-unnv >ebt£. Doseiiaj ni pokazal nemški i^rod niti en» <.'a /naka, da obžaluje svoje velikanske zločine, št- vedno je se • l»*mde«ift milijonov ljudi, ki imajo na razpolago bo^at«* vire zemlje. • i«-narja i * t <-koiioinske >ile. ki je na^romadena v tvomieali. rovili. ir-jovini. poljedelstvu let v vseh vrstah mvojo kulturo, molijo k svojemu nemškemu Bogu tet j_'oj»- ^ov»:istvo -jo narodov, ki -o preprečili njih nesramne načrte. /« io \rjetno je. da ustvarjajo se«laj Xemei namenoma na površju m an je kaosa in razor«anizaeije v upanju, da se l»odo pdfom odstra iijenja odgovorni vlade ter razeepljenja v majlme države izognili plačevanju velikih vojnih odškodnin, ffledr- katerih vedo. da jih ho-d"_n:>-l»rotniki zahtevali od njih. Svet r..;ca na kak zuiik nemškega kesanja. Xol»en avtoritativni Ha-. \ >,. i:,.*iji p« 111 do sedaj Še zavrnil roparskih načrlov prejšnje •v em«-ije. prieetku vojn.- je skoro >to vodilnih duhov Nemčije, — r-lravniko'-, duhovnikov, pisateljev in profesorjev. — podpisalo izjavo. s katero s«, odobrili postopanje vlade 111 kajzerja. Pozneje, leto l!»l«l. j nad tristo vodilnih mož stavilo svoja imena pod peticija 11a dr/avnejra kaneelarja, v kateri se je obrazložilo zahteve, katere naj stavi sovražnikom. Ti možje so izjavili, da je treba Francijo jiopolnon a zdrobiti in »praviti na beraško palico; da mora Nemčija ohdr/ali litdtri.jo; da je tr-ba zasesti pristanišča ob Kanalu ter 7c!o pove-" 1» t i nemške kolonije v Afriki. Nti možje naj je izvršila v njih srcih izprememba. Ob tstem času so nemški tr?o\.i in industrijalci podpisali petieijo na i:arte..!arja, - kateri so navedli bogato žetev ozemlja, rovov, kolonij. I''1 ;i" obrežuili r*i't, ki morajo pripasti Nemčiji. Nemčija se ne sme pomišljati o nobeni stvari, da poveča svojo politiko, voja sko, mornariško in ekonomsko moč ter.se zavaruje proti nevarnostim j.ntiska od Mn.11 i drugih narodov. Nemčija se mora polastiti ne i«, francoskega (»zemlja, temveč jc tudi treba "spraviti v nemške roke vsa posestva velikega in srednjega obsejra ter izgnati njih sedanje lastnike". — "Francija mora sprejeti ter od škod H i te prejšnje latsnikc _ :iladni in samozavestni način, kafco se našteva \>a ozemlja, katera mora imeti Nemčija, da bo lahko igrala ulo«*> katero je bil določil ;anjo tevtonski bog. je ena najbolj presenetfji-Mh primer nesramnosti v celi svetovni zgodovini. Nemčija mora raz-t.-giuti svoja ozemlja proti iztoku in zapadu ter dodati k temu še \ce /emlje, d:, zavaruje z njo svoje eksponirane posesti. Ni na nri tem razvidno, kjer bi sC vse to končalo. < ..s jo i,- M,. j,, prišel dan ponižanja, in molitve v deželi Tevtonov Nemški narod bi se moral obleči v žaklje ter si nasuti pepela na filave. Nemško duhovniatvo naj prekliče svoje ošabne in bo goskrunske izjave. I mlniki in odvetniki naj priznajo obstoj in nl>-VD* Silo me.lnarodr.e^ prava. Generali naj se odpoved,, militarizmu m von rirpitz naj priseže, da je poln kesanja radi svojega vo-£Va.,,a s p^lmnrskMn, čolni. Tat izraz žalosti « kesa od st'rani vodilnih nemških moz h, prav dobro priatojal Nemčiji v tem času Nadalje pa nam tudi ni treba izgubljati nikakih simpatij nad nizjnni m srednjimi razredi nemškega nroda. Ti razredi so bili s srcem i ti treba plačati velike račune. Izpremenjene razmere so vzbudile vse , razrede k smislu strašne realnosti. vNaravni razvoj Nemčije je daleč zaostal za njenim intelektuaT- > nim razvojem Povsem nevrjetno jc, da bo v stanu, vsaj v tej ge- j neraraciji, priti i/, ozkega, intenzivnega in eksluzivnega plemenske- v ga naziranja in čustvovanja v širše čustvovanje in razpoloženje ve- ; soljnega bratovstva kot ga je najti v Franciji, Angliji in v Združenih državah. To čustvovanje je dovedlo Združene države do tega. t da so dale Kubi prostost, potem ko so ji- osvobodile od španskega jarma in to čustvovanje dovaja Anglijo do tega, da daje svojim Ji kolonijam skoro popolno svobodo. Ne morete namreč postaviti duše! I v narod brez duše. Kar je rojeno v kosti, ni mogoče dobiti iz mesa . in plemenska psihologija je gotovo v vseh kosteh Nemčije. j, Ce mislimo, da se je zver odpovedala obenem s kajzerjem. se s zelo motimo. Ta zver še vedno živi v vsakem *trdovratn<-m junkerju 111 pangermanu. ki si je ustvaril kajzerja po svoji volji ter dovedel do vojne. Cela nemška armada je bila skozi in skozi brutalizirana. Okrutosti, katere je uganjala ne dopuščajo nobene druge razlage. Noben mož v tej armadi pa se nrizpremenil, Leopard ne more iznre-meniti svojih lis. Manj kavalirsko, manj spodobilo in častno pleme I Telefon neada: Govt 8460 Telefon na «1omn: Neville 1870 IL F. A. BOGADEK f _ATTORNEY AT LAW j VRHOVNI ODVETNIK NAKODNB HBVAT8KB ZAJHDNIGB 1#3 BakeweO Boildlnf. ogsi Dlamoad te Grant Ste. PIRSBCMV, PA. h ^ ■■-■-■.--.-- - -- _ ..." 1 se ni se nikdar pojavilo v zgodovini. Kdo drugi kot Nemec bi se norčeval iz poražene armade? Kdo drugi"kot Nemec bi postavil ironična znamenja 101 mesto kake cerkve ali vile, ki je bila porušena od nemških 1 opov ? Kdo drugi kot N«-mec je še kedaj onečaščal pokopališča ali se obnašal kot svinja v privatnih stanovanjih? Tevton^k: voditelji so se čudili, ko je Anglija objavila vse svoje izgube gl^ le mož ter priznala število potopljenih ladij. Tak~ stvari so zelo oddaljene od iit-mškega duha. Težak problem je. kako stališče naj zavzame Amerika oroti Nemčiji in Nemcem. Glavna stvar pri tem je, da se zavarujemo proti nalezljivosti nemškega duha kot proti kaki kugi. Rojaki, podpirajte Jugoslav Information Bureau. Njegova naloga je informirati ameriško javnost, da Italjani niso na pravem stališču, sestavljati rojakom proteste, izdajati brošure o našem v-prašanju itd. Vsakemu da brezplačno pojasnila. Podjetje ni last nobene korporacije. Vzdržuje se edinole s podporo, ki mu jo dajejo rojaki, kateri nočejo, da bi prišli naši kraji pod italjansko vlado. Dopisi s Farrell, Pa. •"{<>. novembra je imela tukajšnja godba na pihala svojo prvo plesno . veselico, na kateri je bilo vse veselo in zadovoljno Cisti dobiček j«* namenjen za izboljšanje godbe. Kakor se -1 so napravili preko dobička. I.*- tako naprej! Mladim godcem pa želim, da s«' dobro uče in vežbajo. 1. decembra smo vstanovili društvo. ki si ie nadelo nalogo j»obi-( rati prispevke za pomoč našemu narodu v stari domovini. Poživljamo vse tukajšnje rojake, ua j pristopajo k temu društvu, da vsak pomaga po svoji moči. X:i zadnji s,-ji j,« bilo sklenjeno, da vsak član plačuje po ."Vic na mc--ec. I>o zdaj smo ž«- nabrali okoli "■t,Z.. ko p:t smo videli, da ! vlada spor med S\'Z. in SHZ.. smo to misel o pust i li in sklenili, da o-j stanemo sann»stojni. Toliko časa ne bomo ]»ridrtižili not>eni -tranki. dokler se sami tie zdi-.i- . žita in postane iz obeli samo >*Jia 1 . ... močna organizacija. Poslali smo tudi 11a pristojna mesta proteste proti italjanski o-kupaciji našega ozemlja. Ko smo I. decembra imeli shod i# je imel pričeti prvi govornik -\<>j govor, so začeli socijalisti ta-!;o vpiti in razsajati, da je bil . vsak govor nemogoč. Navsez.-vd-uje so prišli v dvorano trije policaji v civilu. trije pa v uniformi mi so v s«, navzoče do zadnjega po-gn-di iz dvorane. Kaj ne, kako le-pof Ako bi |wi vseh naselbinah 1 tako j>ridiio protestirali proti Ita-" ljnnom. 'potem bi nam vzeli v-v naše zemlje. 12. decembra bo seja Slov. De-' lavskega Doma. Na seji se bo volil 1 odbor za priluKlnje. leto. Delničarji so vabijo, da se vdeleže te seje. da ne bo nepotrebnega prereko-vanj<:. Znano je vsem, da ie bilo mnogo dela zanemarjenega jn da ' nas zda> zato čaka mnogo dela. Onim detr.ičarjem. ki so se že vpisa!! in ki so že plačali primemo svs,to. naj bi ne izostali, temveč nadaljevali že pričeto delo. Kdor ;>a Še ni član. naj pristopi; kolikor več nas bo, toliko boljše bo. Ne pozabite tedaj priti 2*2. dee. ob 2. uri popcldne r.a sejo. Vsem želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! A. Vakntinčič. Joffre, Pa. Ker iz vseh krajev te (Jetžele či-tam o epkleiriiji španski influenci. ! teljicam ozna razmer na Pri-1 morskem in posluša. o00 prebival- - ce\. izmed katerih jc juijmanj dve - tretjini govorilo slovenski, oziro-1 111« hrvatsi:i jezik. Kar pa naj- - bolj dokazuje, da je Primorska ■ dom Slovencev, je to. da le ti la-stnjejo* vse zemljo, izvzemši zeni-l - Ij'., ležečo med C! rad iš k o in Italijo 1 ter Jadranskfm morjem in Kormi-j - nom. kjer žive Furhmi kot najem.) . iiiki, par furlanskih baronov, lies i - dji precejšnja večina tržaškega » kal ior ti! Število naselile iz Italije. Velik«; je pa tudi takih, ki govore ita-• 1 janski jezik, dasi se jim pretaka po žilah slovanska kri. kateri greh je zakrivila ranjlra mačeha Avstrija. tirajoč slovansko mladino v italjanske šoie, mesto da bi jim i dala slovanskih Ko bi avstrijska' vlada skozi zadnji dve generaciji! fciko skrbela za jiriniorske Slovane kot jc za Italjane, po t •■m laliko' rečem, da hi danes ne bilo niti du-! ha ne sluha o kakšni italjanski: irrcdenti". . • » , < ..'az sem noma na desnem bregu Soče, in sicer v vinonosnih Brdin. Nasa vas. .po imenu Vedrijan. je oddaljena tri ure hoda od Gorice in približno toliko je od nas do prejšnje, oziroma do dosedanje I italjanske meje. V celih lirdih je' okoli 20 župnij, oziroma vikarja-' tov. in najmanja dvakrat toliko' vasij iii vasic. V vseh teh vas-h ni niti enega italjanskega kmeta in" sploh nobenega stalno naseljenca Italjana. In vendar, ako bo Gorica pride- -Ijena Italiji, bodo žnjo tudi cela P.rda, ker leže na desnem bregu Soče, a (jorica na levem. A to še'J ni vse, kar nam hot V Italija od!-<>oriske ukrasti. Oni hoi-ejo v.s:• , zemljo, ležečo na desni strani Soče do Bovca, in sicer vse to rati i "varnosti" meje. j Komaj par mesecev pred vojno sem bil, po šestletnem bivanju v j Ameriki, na ohkku v stari domo- . 1 j ! Nova moč, novo zdravje, nova čista kri za tri cente. j Ako Imate slabe Sirce, Imate bolečine v želodcu in v ledicah, ako ste slabi. Izčrpani, ne morete spa t i., ako se ram ^ zapira, nimate dobrega teka, ako trpite zaradi neprebave, ako imate bole-1 Cine v križu, ako vas pogosto boli gla-' m. ako je vaša kri pokvarjena, neWsta, nikar ne trosite denarja za zdravila, . kateri ne poznata, temveč pošljite nam znamko za 3 cente v pismu, naslov in iui vam bomo z obrano po»to povsem zastonj in brez vsake obveznosti od ~ vaše strani poslali nase popolno ia čistih, zdravilnih trav sestavljeno pri-rodno zdravila juvrro Naslov; JUYITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. vini. Kil sem prc^-nečei:, videč. !;:iko najite«len l*v»i.'.-valiia dr.istva. !lil -eni uavz'»č na prvi v«->eliei iimlo l>rej vsta.io', ljeneir:i jM-vske-'_r:i društva, kjer j-- i• i!• • zbrano ljudstvo i/, ei-lih lirt!. Na pro^ra-.1111 j»- bilo petje. š:iloi«ria in tb-kla maeija. Oder je bil postavljen pod veliko vinsko trt«». i'ar j«- t»r»-eei C ( ^ 1 mičiio i/u!eualo. Iirri j<- oi»čiiis»tv<» -ledilo z velikim zanim;i*i)-l ' tnačo-ea pevsikejfa zhora. Po ken- 1 . l čani slovesnosti smo odšli v daleč .'na okoli znano 1 »avdaževo jjostil-( 110. Tukaj smo se sest;tli s pevskim {društvom sosednje vasi. nakar se j , • je začela prava pevska tekma. I 'Komaj smo mi pesem skončali. /r ,ic druga zabučala pri sosedni mizi. Pri tem smo si ''pevske Mr.i-:ie" pridno zalivali z rujno "re-biiio" in čti.ini 4 refoškoiu".. !/. Verliovlja jc krasen razgled na j vse štiri shrani. Na vzhodu Sveta j t^ora. in Trnovski gozd in malo 11:-| '.a Kras; na jniru se blišči v df- jljavi Jadransko morje; na zapaou Beneška ravnina Ln Karnijske nc, a na severu naše zelene planine ii* beli snežniki. ob katerih vznožju se viie čez skal<»vjc bistra !iči planin, naša divna Soča. Zato j smo morali. pre. naj bi -d j p.-<--'a v kremplje «iruir»-ira? N< ! T-» se i;a sne z?., liti! Italj^iiom ; v«iino na Vi*s irlas. di Tudi mi ho-: •-e:jit». iu to za vsako eeno. svolio-'5". kakor jo zahtevajo ••nI /is,.. Naj vzamejo Mioclnje Ti:-:'e ii Furlanijo, ako tako ondi bivajoči želijo, n (.:m;)-jrajino svojim tnpečim v >t;«ri domovini, a ne samo s praznimi be ; sedam i. ampak z dejanji ter d;:-! ^I.imo VS,-||.: |tfl .voj, y .\i»e-' v:' i j<' ^loveiieev par stutisoč In akp posamezni daruje le en do-'.»!• a -»ev..;.. t;a-tane v kn.tkeni «": Ne i>io>«- n Si misliti, tla bi bil kdo * i • 1 j.; ini. ki ne bi z.itvoval tako majhno svoto vsak " 1 t- n !ne zemlje. Ali h«." '! ,, ^ nilaeuostjo j»oka- : za T . da 1 »atM ijii'tiiwi s\oj narod j^-i !;.i!jaiii ki žrtvujejo mi-.'ii e za propagando sv<»jil ne- • riravi'*eni!i zahte\ ' Ako nočete, la '»: se vas narod v >tar: domo- • in sj!«r unjal kot Spartauei 1'tijalta. kateri jib j«* izda! sovraž-'lik.i |it: *reriiin]»i!ali. morate |>"-iijf^ati. in sie *r takoj, ker sila je i velika ! S'»t. Carl Kovačič. e je pri misli, da da morda tudi Mihael čital Ta list. Istega dne je odpotoval pospod Saverne v Pariz vabit pViče.* in Nina >ra je »pr-mila na postajo. — Kdaj se vrnete? — ga je vprašala s prisiljenim glasom. — Jutri zvečer, ob desetih. Nina >e je zamislila in sklonila glavo. Sklenila je pasti v ribnik. kakorhitro se vrne gospod Saverne Ko se je odpeljal vlak, se je vrnna v grad in mislila samo na brv. Brez zamude jo je hotela še enkrat videti. Ali je človeku sploh mogoče izpoddrsniti na brvi? Pravzaprav ne, toda boljše bi bilo brv s sekiro nekoliko načeti. Brv je treba od^x>daj na-sekati, da bi ne bilo nobenega sledu in nobene sum nje. Vzela je vrntnarjevo sekiro ter jo skrila v grmovju. Prehitro: ni smela nasekati brvi, da bi kdo drugi prej ne prišel in padel v1 \odo. — In napravila je jasen načrt, kako bo vprizorila samomor. Ko se bosta j. gospodom Saverne bližala ribniku, bo naenkrai i vzkliknila: — Gospod Saverne. gospod Saverne, ali vidite onega lepega metulja? — Ali ga ne vidite tam na bregu? — Čakajte, vjela ga bom!; Po teh besedah ho planila na brv, ki se bo zlomila pod njo. Da j te je mjboljši načrt, kateri se ji ne more izjaloviti. Tistega večera .je premišljevala Nina dosti o Mihaelu. — K a; bo napravil levež, ko bo slišal o prezgodnji smrti svoje male prija j teljice? — bo kaj slutil, ali bo mislil, da se je res pripetila ne i .sreča? _ Kdo ve? — Morda je pa pozabil svojo prijateljico? Po teh mislih se je stiskalo Ninino srce. Rada gre za Mihaela a , »smrt, rada. brez vsakega pomisleka Toda še bolj bi bila srečna, čt bi prej ali pozneje izvedel resnico, če bi ga mogla še enkrat videt j ler ga obvestiti o svojem načrtu. V zadnjem poljubu bi našla dovol moči, da bi planila v vodo. — Ali mora res umreti, ne da bi mu prej; stisnila roko? Tistega večera m> bili njeni pogledi dolgo časa obrnjeni proti j severozapadu. Del neba je bil še svetel nad temnim gozdom, in včasih je y.api . hal vetriček, tajinstven vetrieek. ter začel premikati koder na nje nem čelu. Noč ie bila tihat rad a te. Brez pomoči gospoda Saverne bi ne mogli živeti. In da vam zasiguram to pomoč, je bila moja naloga, pobotati ga z vami. To sem storila in ničesar drugega. Njemu se, zahvalite, da imate danes službo in njemu boste morali j biti hvaležni, če boste nekega dne boga*i. Vrnili se boste v Montberthier, gozd in grad bosta v k ! šla lastnina. V as stric ne bo imel nobenega vzroka vas u ■ dediniti. Tedaj boste brez dvoma že poročeni, gospod Mi hael. Po onih poteh, kjer sva midva hodila, boste izpre \ ajali drugega. Pri tej misli moram nekoliko jokati, toda to lažim se, da boste srečni. Gotovo bodo vaš^otroci s spoštovanjem govorili o meni. Sklenila sem se usmrtiti, dragi moj Mihael, ker sem izprevidela, da ne morem nikdar in pod nobenim pogojem postati Sa vemo v a žena. Vse sem pa tako uredila, da tu kaj ne bo živa duša slutila, da sem si prostovoljno vzela j življenje. Raztrgajte in sežgite to pismo takoj, ko bostel prečitali in ohranite skrivnost zase. Rotim vas. storite to' Pozdiavljen. Mihael! Moja zadnja misel bo vaša lastnina. C'e boste zopet prišli v naš gozd, pojdite k ribniku k j brvi. Tam je velik hrast, v katerem je velika razpoka. V j tej razpoki boste dobili koder mojih las. Skrila jih bom tam pred svojo smrtjo. Ljubila vas bom večno ! . . Nina. i Ko je napisala to pismo, ga je zaprla v omaro in legla v posteljo. Želela je, da bi se* j i v sanjah še enkrat prikazal Mihaelov obraz.' Deseto poglavje. Naslednjega večera je mesec zelo pozno izšel. Krog enajste ure se je Nina splazila po stopnicah, odprla stranska vrata ter se odpravila proti ribniku. Loka je bila pokrita s slano, v gozdu se ni nič ganilo. Po krat^ kem času je zagledala deklica ribnik, ki se je svetlikal skozi črne jelke. Na bregu potoka se je začela na vse strani ozirati, na ni opazila ničesar sumljivega. Bila je čisto sama in je sklenila začeti. Sprva je ato sekanje precej lahko, ker je bila gornja plast lesa proprela. Potem je bilo malo težje, toda sekira je bila ostra. Trnke | . *o padale v potok, ki jih je počasi odnašal. — Daj Bog, da bi ponoči nihče ne šel preko brvi _ je vzdiho-\ala Nina. — Toda to so bile nepotrebne skrbi. — Po gozdu je v nočnem času le malo kdo hodil. Edinole gospodu Savernu bi lahko padlo Q%v glavo m po tej poti v zimski paviljon, toda to je bilo skorai iz-' Danea Jjučeno. ' j ailcevV Sekala je in sekala. ladje zš - svoje g — __(DWj« prftočbiji«.) Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pocodbe, zaprlseieno Izjavo ali razne draft 3 dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na sodni ji, pri mirovnem sodnika ali drngod? Ako hočete pravilno izpovedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega ta angleškega Jezika. Obrnite se v tem pogleda vedno na ANTON ZBAŠNIK, JAVNI NOTAR IN TOLMAČ sata 112 BakeweU Bldg* Car. Diamond and Grant Sta, ; (nasproti Con rt Honaa) PITTSBURGH, PA. I Telefon urada: Court 3459. Telefon na domu: Flak 1931 J. Kranjski deželni zbor in Narodni Svet. (Xovine 2. oktobra.^ Včeraj je imel deželni odbor s^jo pod pred-! ^edništvom dež. glavarja dr. Šuš-teršiea. prisotni pa so bili: dr Lamp«-, dr. Triller. Pejran in Zajec. Na tej seji je bil sprejet naslednji zaključek: 1. — Deželni odbor pozdravlja v celoti proglas Narodnega Sveta od 19. oktobra in na podlagi tega stopa tudi sam v narodno kolo. 2. — Deželni odbor izjavlja, da ni vee kompetenten vršiti ponti- l T-ne posle, teravee se bo od eda.i naprej omejil edinole na to. da vr i ši le tekoče upravne posle dež«*le. Odposlanci Narodnega Sveta v inozemstvo. t ___ (Ilrv. Rijee, 21. okt.) O rešitvi narodnega vprašanja po objavi Narodnega Sveta se mor^ razpra-*-I Ijati samo na mednarodni konfe-renei, na kateri ne more zastopa-! ti Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kolikor žive v monarhiji, uradna ' liplomaeija. Zato je stavil Narodni Svet zahtevo. da morejo zastopati oni del našega naroda, ki živi tu. posebni njegovi odposlanci, ki bodo na mednarodni konferenci svobodno razložili narodno stališče. Obenom je Narodni Svet zakljneil. da se imajo zahtevati potni listi v inozemstvo za zaupnike Narodnega Sveta, ki naj bi interpretirali za-! kljueke Narodnega Sveta pred mednarodnimi faktoijI. Pred narodni tribunal. (Primorske Novice, 27. oktJ — Na poziv Narodnega Sveta, da naj bi se začeli nabirati prispevki za Narodni Svet, pri čemur naj bi se zlasti izkazali denarni zavod i in oni. ki niso tekom vojn" doprinesli nikake žrtve, piši- mn«-; njeni list: j — Kar se tire misli, da naj bi <- narodno posojilo podpisovali vojni oderuhi in oni, ki so z vojno o-bogateli, najodloenejše obsojamo. Oni brezdušneži, ki so skozi dolga štiri leta sleparili in ropali naš narod in si pri tem uakupilieili tisočak*1, ali naj bo tem zločincem vse oproščeno, ako po svoji uvidevnosti in volji upišejo par piš-kavih tisočakov v takozvano narodno posojilo? Po mojem mnenju spadajo vsi oni. k j so brezdušno in v škodo J časti, zdravja in imanja našega J naroda tekom teh štirih groznih let vojne ropali, denuncirali, obr^-kovali ali na kak drug način de!=i-li škode, bodisi materijalno. telesno ali duševno, vsi ti spadajo pred narodni tribunal. Ta od naroda izvoljeni tribunal bo sodil zločincem bodisi po lastni iniei-jativi (pri notornih zločincih), bodisi p na zahtevo oškodovanih prebivalcev. Nihče ne sme biti sam svoj sodnik. da bj se po svoji volji in uvidevnosti maščeval ali nagrajeval, da bi žalil, tolkel, razbijal, poži-gal. ropal in ubijal, ker bi s tem j zavladala anarhija: zato pa inor-i biti vakemn. ki je bil oškodovan v tej vojni, svobodno, da pred narodnim tribunalom iznese svoje tožbe, da pride do zadovoljšeine. in odškodnine in da zadene narodne zločince zaslužena kazen. t^ PRIUČITE SE DO-MACEGA ZDRAVILSTVA Narava nam daje mnogo rastlin, ■ katerimi je mopoOe zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi, prodajam ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, korenine in jagode, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pilite po moj brezplačni cenik. Pri m»>ni se dobi tudi knjipa "Mali domači zdravnik**. Ista obširno o|»lsnj«> veliko Število rastlin in daje nasvet. jw katere bolezni in kako naj <=e rabijo. Za «nmo 25 e*»ntov v postnih znamkah lahko nsrtn'ite samega sebe in svojo družino « to poučljivo knjiga MATH. PEZDIR [ P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. | Zdravim samo moške, j ■ Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Specjallst ▼ Pitta- j [ bnrghu In ima 28-letno iakušnjo t sdravljenju moških bolezni. < tžastrupljenje krvi sdravl ■ j al ovitim 606, Id ga je imagei j profesor dr. Ehrlich. Ako imata ' izpoitaje in mozole po telesa, ! ▼ grla, ako vam izpadaj« lasje, j ▼es boll r kosteh, pridite In I Mislil vam bom krt. Nikakor na ] Čakajte, kajti ta bolezen aa pre- j Vso Izločevanje ta kanala za \ izpuščanje vode zdravim po naj- * novejši metodi ln v kolikor mo- ( goče kratkem času. Kadar apo- j znate, da nimate več moške moSL te čakajte, temveč pridite ln * vrnil ram bom moSko moč. J Kilo ozdravim v 30 arah bree j Bolečine v mehurju, od če- j aar prihajajo bolečina t hrbta < Slovenski zdravnik. in križa, palenje prt mokrenja \ ln ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. * Revmaiizem, trganje, bolečine, otekline, lifiaj, fikroflje In iiuga i I koine bolezni ki nastanejo vsled nečisto krvi, ozdravim t kratkem j času, da nI treba ležati. I Uradne ure: V ponedeljek, srede in petek od 8. zjutraj do 0. po- ' poldne. V torek, četrtek ln soboto od & ■ jutra j do 8. s večer. V nade- J IJ* do 2. popoldne. | Po pošti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln Številka , Dr KOLER, 638 PENN AVE < PITTSBURGH, PA. ' | "Tta z ■ i ■ ■-------- — ------- j Kitajski zdravnik i Ako kdo Izbere zdravnika, ki ima veliko Iskulnjo v zdravljenju te2klh | bolezni z glasom, da Je ozdravil svoje bolnik«, tedaj je odločil modro .za | podaljšanje svojega itvljeftja. | Svojo zdravnliko prakso Izvriujem že 31 let In v vseh ten letih sem Iz. J polnil ssmo itlri mrtvaike liste. Iz tega morete razviden, s kako skrbnostjo sem zdravil svoje bolnike. I V zadnjih letih sem ozdravil nekaj zelo teiklh slučajev. Eden Je Imel J nsduho ie 12 let in ozdravil sem ga z eno steklenico zdravil. Predno Je pri' I iel k meni, da ga zdravim, je iel k vsakemu izvetbanemu zdravniku v za-I padnl Pennsylvanlji. Ozdravil sem enega z ohromelo hrbtenico v treh meji sedh. Več bolnikov sem v patih mesecih ozdravil krvarenja pljuč. Ako ie-| lite, vam- morem navesti Imena gorilmenovanih bolnikov, j Druge bolezni, kakor revmatlzem, sciatica, kaielj, srbečica. Izpah, krv* ! ne bolezni, katere aem ozdravil, so tako mnogobrojne, da jih ni mogoče na-I Iteti. Ako pridete k meni, bom poskusil vse, da vas ozdravim, ako je moli Ooče ie ozdraviti In to v najkrajiem času, po najnižji ceni, kjer drugI J| zdravniki ie ne morejo več pomagati. Prinesite ta oglas, kadar pridete. I URADNE URE: J delavnikih: o» nedeljah ln praznlkla: l od ». do S. ure popoldne. Od ». do 1. popoldne. j Dr. Jin Fuey Moy i GRANT ST., BETW. 3rd A 4th AVE., PITTSBURGH, PA. FLU Father Mollinger se je 1891 boril proti influsncL Njegov tozadevni predpis se danes splo- j šno zahteva. To je zdravljenje, ki se naslanja na ra-zum inteligentnega človeka. tlS knjig original* j nih reeeptov F?\- j ther Moflingerja navaja tiaofi bol- j nlkov, ki so začet k« »in devetdesetih let zboleli na influencL Svojim bolni' kom je nasveto-val vzeti njegovo —. zdravilo pri prvih ; znakih kašlja, j prehlada ln Inflnenee. Nar<>«il j«1, strup *iu lajša mrzlico. Zdravilo Father Mollingerja proti kaši ju. prehladu in influencl ter njegovi sloviti želišciii čaj je čudovita zmes in na tisoče ljudij ji]i rabi v IMttsborghn. kjer ima javnost, ki je IKiznala Father Mollingerja, ki ima zaupanje v njegove izdelke. Zdravilo Father Mollingerja proti kaslju, prehladu in iuflueiu-i se po5i-Ija i«>vsLse naravnost na glavnega tajnika in nikogur ilrug^ga. IfeMiar nuj se |H»šlje edino |M»toin Poštnih, Expresnih, ali HanOnih denarulh nakaznic, nikakor pa ne t*>tonj privatnih č-eki»v. Nakii/nUe naj ite naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & (guarantee Co. In tako naslovljene [K^iljajo z mesečnim j>oro£ilnjanjkljivusti. naj to nemudoma naznani ju uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravL Rada bi i/.vedela za naslov moje prijateljice AN'CKLH (»^I^ČKK i'', vasi Tupaliee 11a (jorenjskeni, ]»oa. I'tali. (1C-18—12) » _ 1 ..... .Rada }>i izvedela z:i ?i«is|(>v mojega brata FRANKA TKRU1ŽAN. ker sem izgubila «jegov naslov. Biva nekje v Collinwocdu. Ha vno tako bi rada seznaia. kje j se nahaja AXTOXI JA ITXIK. 0111 o žen a ZADKOVIČ; pred os s.iimi leti sve bili skupaj v Trstu ; doma je s Štajerskega. Rada bi izvedela tudi z;: mojo prijatelji.'.. J<.»SIPINO KOUA1. i/. Planine pri Vipavi Prosim ee.nj. rojake, ee !.do ve za njih naslov da mi blagovoli naznaniti, za kar boMi jako hvaležna, ali p.*"' naj se sami oirlasijo. — Carolina 1'rš.ie 15<»x 6. Reed. Indiana Co., Pa. (14-17—121 I-- Rt:d bi izvedel z:i moji <1 vi' sestri, rojeni HOČEVAR; ena je 01110-žena NEŽA 1JRADVIK, mlajša pa MARIJA FLAJS. Pred enim letom sta bili v Indianapolisu, Ind. Ako kdo rojakov ve za nju' naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bom jako hvaležen, ako pa sami Citati ta o^las, naj se mi javiti. — Frank Hoeevar, Spruce St., Conemangh. Pa. (]4-lfi—12) POTREBUJEM GOZDARJE. Dobra plača, po $3 50 in vee na! dan ter brano. Vožn ji listek vze niile iz Elkins do Mill Creek. \V.i Va.. in od tn drži steza čez grič d.; kampe in je približano 10 mUj. Katerega veseli, n;»j pride ali j»:i na naslov: Frank Mains, P.ox 46, Adolph. W. Va. Rojaki, naročajte se na "Glas , Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. POZOR. ROJAKI v Forest City, Pu.. in okolici! Dne is. dee« mhra s- bo vršila j seja Slov, Republik. Z»Jnizenja v ■ Vi«n*.'i\ Na dnevnem redu bo jujr»i.S Lewis ^t., Memphis, Tenn. (12—12 v d> ■ 1-v'i'in svojega brata ANTONA ZA I* AR. Pred Veliko nrx-j-, mi je pisal iz (iilman, Colo. Iščem lu.li JOHNA STR NO'! , bila sva 1 skupaj na MeKinley, Minn, t'e kateri rojakou ve za njun 11:1-slov, naj mi blagovoli naznaniti, al: naj se pa sanm oglasita. — Frank Zalar, Iiox 774, Somlan. Minn. (PM6—12) 1_______________ 1 POZOR, DRVARJI! Charcoal Iron Co. of America i v Newberry, Mich., potrebuje de- - lavce za delati drva za kemikalije. , PlaTsa od klaftre $2.G."». (.'ozd je j lep, še nikdar sekan, v ravnini, , blizu kamp, ki so nove. Hrana - stane na mesec in prosto stanovanje. Za nadaljna pojasnila se " obrnite na našega zastopnika: j John Knaus, Murj»hy Camp, New-t berry, Mich. " (12-20—12) 1 Kje je moj brat ANTON PRIMCT j Doma jc- iz Podiraj pri Ilirski Bistrici na Notranjskem Pred 1 'i. leti je bil na .stanovanju pri stricu v Davisu. W. Va.. kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, naj > mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam cglasi svoji sestri: M rs. Marv Rejko. 61 IG Cila^s 1 Avenue, Cleveland, Ohio. Dr. LGRENZ££| 644'Penn KDINI SLOVENSKO UlF GOVOREČI ZDRAVNIK EVCDDe loimBwn Pittsburgh,Pau Moj« stroka J« adraTijenj« akutnih In kronlfttffi bol—nI. Ju mm fee admrtm nad 23 let ter Imam •kutaje t neb boleznin ta ker nam alovenako, sate m morem popolnoma rasometi ln epe. ■atl raio bolesen, da vaa oadrarlm In rrnem moč ln idrarj«. Bkosl 28 let Mm pridobil posebno akuflnjo padiavljeiijn mošklk knlnil Zato se morete popolnoma aanestl na mene, moja skrb pa tac da vaa poopolnoma oadrarlm. Ne odlaiejta, ampak pridite Maju eadrartm eeetraplJeno kri, auol> ta Ilee po tel—o. belemu r grlo. Izpadanje lat. bolečine ▼ kosteh, etare rana, BriM kole«!, oeiabeloet, bolezni r mehnrjn, ledlcah, Jetrah ln Belode« fmentro. rermatlaem, kmtar, zlato illo, nardnho Itd. m- Pniii ve aa: V ponedeljkih, čredah ln petkih od I. mrl efotraj do S. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od B. nre ' nfatraj do & are zreCer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne. — Fe nnBtl ae adrartm. Pridite eaebno. Ne poaabtte tane ln naator: Dr. L0RENZ, 644 Pena m., PfttstarHi, Pa. ■»ialart «mfl adraralkl rablje tnlamBa da raa iaanmal>