Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 121Predstavitve in informacije Tatjana CAPUDER VIDMAR Ana KUČAN Ilirska Bistrica, idejna prostorska zasnova Ilirska Bistrica je na mnogih urbanih ravneh degradiran prostor, postavljen v dobro ohranjen krajinski okvir z veliki- mi potenciali. Študenti 3. letnika študija krajinske arhitekture z Oddelka za kra- jinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so se pod mentor- stvom doc. dr. Tatjane Capuder Vidmar in prof. dr. Ane Kučan ukvarjali prav z vprašanjem, kako najustrezneje razviti omenjene potenciale. Zasnovali so me- stni prostor na območjih degradiranih praznin, pri tem pa upoštevali tako na- ravne in zgodovinske danosti prostora, izražene v topografiji, morfologiji in tipologiji urbanega tkiva, kot osnov- ne principe berljivosti prostora. Idejna prostorska zasnova Ilirske Bistrice je bila načrtovana z zavedanjem, da sta urbani in krajinski prostor neločljivo poveza- na in skupaj tvorita celoto. Zato je bila pot do rešitve usklajena s sočasnimi raziskovanji in razreševanji prostorskih problemov na obeh ravneh – urbani in krajinski hkrati. Prav tako hkrati sta se v procesu pro- jekta prepletali projektantska in peda- goška raven: po analizah vsega mestnega prostora in njegovega zaledja sva men- torici oblikovali osnovno konceptual- no zamisel, ki je na urbani in krajinski razvoj mesta gledala kot na celoto. Na tej idejni osnovi so študenti nato iskali rešitve v variantah za več različnih pro- storskih interpolacij na različnih lokaci- jah znotraj mestnega tkiva. Delo je pod mentorstvom potekalo v obliki studia/ delavnice. Na podlagi tako pridoblje- nih rešitev prostorskih problemov je bila narejena kompilacija najboljših rešitev. Končna prostorska zasnova je bila usklajena z osnovno in izhodiščno konceptualno idejo. Ves proces projek- ta idejne prostorske zasnove za Ilirsko Bistrico je imel poleg vpliva na OPN Ilirske Bistrice še dva namena: najprej preseči umetno razgrajevanje mestnega prostora na urbani in krajinski prostor in na mestni prostor pogledati kot na urbano in krajinsko celoto ter ne naza- dnje osmisliti pedagoški proces s kon- kretno projektantsko izkušnjo. Avtorji idejne prostorske zasnove meni- mo, da lahko Ilirska Bistrica rehabilitira svojo podobo tako, da postopoma vse bolj razvija naravne in kulturno-zgodo- vinske potenciale in opušča težko in- dustrijo. Zato predlagamo nekaj ključ- nih ukrepov: izgradnjo obvozne ceste, vzpostavitev novega središča in izrazito racionalno rabo zemljišča med reko Reko in železniško progo, kjer je indu- strija že postavljena, vendar je trenutna razporeditev industrijskih objektov iz- razito neracionalna. Na tem območju predlagamo zgostitev lahke industrije in odsvetujemo širitev industrije zunaj tega območja. Obenem predlagamo, naj mesto izkoristi svoj izjemni krajin- ski potencial. Nahaja med dvema krajin- skim sistemoma, med senčnim gozdom s hudourniškimi potoki na eni strani ter visoko privlačno obrečno krajino reke Reke z linijskimi vegetacijskimi elementi ob potokih in rečnih rokavih na drugi strani. Promet • Glavna mestna ulica/mestna hrb- tenica Danes pomeni glavno os Ilirske Bistrice v smeri sever–jug regi- onalna cesta, po kateri se skozi mesto pretaka tranzitni promet tudi s težkimi transportnimi vo- zili. Zato je urbani prostor ob tej osi razgrajen in degradiran. Taka os mesto razpolavlja, namesto da Slika 1: Fotografija makete, pogled na novo središče, v ozadju staro jedro Ilirske Bistrice Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 122 Predstavitve in informacije bi ga povezovala, kot bi bilo za dobro delovanje urbanega prosto- ra potrebno. Pogoj, da se v mestu lahko vzpostavijo urbane vsebine tudi ob glavni mestni osi, je presta- vitev tranzitnega in transportnega prometa na obvoznico, ki poteka čez industrijsko cono na zahodni strani železniške proge. Tako se lahko ves gabarit obstoječe regio- nalne ceste od priključka ceste iz smeri Knežaka na cesto iz smeri Pivke na severu Ilirske Bistrice do vstopa v staro mestno jedro na jugu spremeni v urbani prostor z zožanim cestiščem, bočnim parki- ranjem, kjer je to mogoče, in dre- voredi, kjer jih prostor dopušča. Osrednja mestna os postane tako glavna mestna ulica, ob kateri so nanizane urbane vsebine, ki spe- njajo mestno tkivo. • Vstop v mesto z obvoznice Idejna prostorska zasnova predla- ga glavni vstop v mesto z obvoz- nice na točki, kjer se nova mestna ulica obvoznici najbolj približa, to je na presečišču dveh morfoloških enot oziroma na presečišču dveh naselij, ki sestavljata Ilirsko Bistri- co, Trnovega in Ilirske Bistrice. S tem ustvari nastavek za razvoj no- vega mestnega središča, ki spenja severni in južni del Ilirske Bistrice. Jedra – trgi Stičišče obeh izvornih naselij, ki ga idej- na zasnova spreminja v glavni vstop v mesto, postane po hierarhiji urbanega prostora najpomembnejše jedro oziro- ma trg. Novo osrednje jedro mesta je postavljeno na približno sredino mestne hrbtenice, glavne mestne ulice. Na se- veru se ta os začenja s preoblikovanim severnim trgom – ob stičišču poti iz Knežaka in Pivke. Severnemu trgu je v ravnotežje na osi postavljen Titov trg – južni trg, ki je hkrati vstopni trg v peš območje starega mestnega jedra Ilirske Bistrice. Titov trg je namenjen pešcem in ostaja središče starega mestnega pre- Slika 2: Situacija z urbanimi in s parkovnimi interpolacijami Slika 3: Širše območje kulturnega doma in staro nogometno igrišče pod domom starejših občanov dela. Preoblikovan je v reminiscenčni prostor življenja z obema rečicama, Bi- strico in Sušcem, namenjen vsakdanje- mu vrvežu meščanov na tržnici na eni strani in knjižnici na drugi strani. Območja interpolacij Idejna prostorska zasnova predvideva interpolacije urbanega tkiva na obstoje- čih degradiranih, zapuščenih zemljiščih (območje Topola, območje kulturnega doma, območje pod severozahodno brežino Brinškovega griča, območje transporta in območje industrije) in jih spreminja v potencialne generator- je urbanega prostora. Pri tem upošteva Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 123Predstavitve in informacije Slika 4: Območje pod Brinškovim gričem Slika 5: Staro mestno jedro in območje tovarne Topol Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 124 Predstavitve in informacije cono, ki bi jo bilo treba še razviti. Na- šteto je mogoče doseči z relativno skro- mnimi sredstvi, ki pa so nujno posledi- ca pomembnih urbanističnih odločitev oziroma so povezane z njimi – na prvem mestu je vzpostavitev novega osrednjega trga Ilirske Bistrice na stiku obeh nase- lij, kjer bi vodila nova vstopna cesta z regionalne obvoznice; sledi namenitev novih funkcij določenim objektom, parkovna ureditev bregov vodotokov, ki vodijo skozi naselje, razmestitev majh- nih parkovnih ureditev in preureditev trgov, preureditev zdaj sproščene osre- dnje cestne hrbtenice v mestno ulico in ustrezna razmestitev dreves – tako za senco kot za soustvarjanje mestne mor- fologije. Med slednje spada tudi (po- novna) vzpostavitev drevoreda ob cesti ob železnici (kar napoveduje že njeno ime, Vojkov drevored), ki bi nevsiljivo zarobil naselje proti industrijski coni. Naročnik: Občina Ilirska Bistrica Izvajalec: Univerza v Ljubljani, Bioteh- niška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo Avtorji: Tatjana Capuder Vidmar, Ana Kučan, Nejc Florjanc, Eva Zupan, študenti 3. letnika krajinske arhitekture v študijskem letu 2009/2010 Doc. dr. Tatjana Capuder Vidmar, univ. dipl. inž. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: tatjana.capudervidmar@bf.uni-lj.si Prof. dr. Ana Kučan, univ. dipl. inž. kraj. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: ana.kucan@bf.uni-lj.si zgodovinske, kulturne in naravne dano- sti na robovih nove pozidave, to je upo- števa kontekst, v katerega je postavljena urbana interpolacija. Zelene površine Oba omenjena krajinska sistema pove- zujejo potoki, ki so v preteklosti tudi temeljno določali razvoj Ilirske Bistrice iz jeder dveh naselij. Mreža potokov, najizrazitejša v južnem delu, je že sama nastavek za izpeljavo zanimivih poti in linearnih krajinskih ureditev, ki bi lahko razpršene dele manjših parkovnih uredi- tev oziroma nastavke zanje povezale v smiseln sistem. Iz urbanega tkiva v šir- šem naselju kot zelene prvine izstopajo Brinškov grič s spomenikom NOB, hrib s cerkvijo Sv. Petra in pokopališčem kot glavna prostorska dominanta ter obmo- čje športnega parka med železniško pro- go in novim delom naselja Trnovo. Sku- paj z okoliško kmetijsko krajino je vse našteto podlaga za oblikovanje sistema zelenih površin z veliko doživljajsko vre- dnostjo. V povezavi s stvarnimi ostanki bogate kulturne in naravne zgodovine kraja (obzidanimi potoki, ostanki nek- danjih žag, monumentalnimi vojaški- mi objekti, geološkimi zanimivostmi, bruhajočimi izviri Sušca in Bistrice) bi tako na novo vzpostavljeni zeleni sistem naselju, poleg funkcionalne oživitve, po- nudil tudi podlago za ponovno identi- fikacijo s tistimi prvinami, ki ga delajo posebnega in zanimivega. Zato idejna prostorska zasnova poudarja tiste dele Ilirske Bistrice, ki bi jih bilo smiselno varovati pred pozidavo, prav zato, da bi se lahko nosilne prvine zelenega sistema razvile v vitalno plast rastočega mesta. Take odločitve so povezane s prestavi- tvijo razpršenih območij industrijske oziroma gospodarske rabe s stanovanj- skih delov na območje zahodno od železniške proge, med novo regionalno obvozno cesto in reko Reko. S tem se, zlasti v delu Trnovo, sprostijo površine za stanovanjsko gradnjo, dopolnjeno s servisnimi dejavnostmi, ki bi se lahko smiselno umestila med staro jedro Trno- vega in nastajajočo športno rekreacijsko