Odsevi                                                                    ;
(Pesem v prozi.)
Spremil sem prijatelja, ki me je bil prišel obiskat. Lep poleten večer je bil in solnce je bilc že za gorami, ko sem se vračal proti domu. Dasi-ravno ni bilo več solnca na obzorju, je vendar žarclo celo nebo nad menoj in vrhovi daljnih gora so bili obdani z veličastnim sijajem. Prozorni oblački na ncbu, kot bi se kopali v Škrlatncm morju, so sc nalahno gibali, Vso naravo je objemal svecan mir, vse je bilo kot vtopljeno v veličastni odsev večerne zarjc.   Srce in  duša vidi to lepoto in jo občuduje, pcro            '
in čopič sta preslabotna, da bi vpodobila to veličastvo narave. Koliko slikarjev preteklih in sedanjih Časov \e že izkušalo posneti to krasoto prirode; izlili so v svoja dela vsa najlepša čuvstva, a dela so ostala le             :
slabcten odsev odseva večerne zarje,
Očaran sem stal pred to sliko prirode.  Splavale so rai misli daljc ...             '
dalje . . . tja na zaton zemeljskega potovanja. —                                               ^
Prišel bo dan, ki nas bo ločil od življenja, in za nami ne bo veČ sledu,   Ne vcč? —   0, jasnim, solnčnim  dnevom sledijo Še veličastnejŠi            ^
odsevi večerne zarje, ki lijejo svojo lepoto nad vso naravo in vzbujajo            J
v  srcih  občudovanje  in  hrepenenje  po  lepoti.   In  nad svetlimi,  dobrtmi            !
dcli tvojega življenja se bodo po tvoji smrti navduš^vali drugi zemljani           y
za vse dobro in blagrovali tvoj spomin — in odsev tvojega življenja ne            .
bo ugasnil na veke ...                                                                                     ',
Maksimov   .              ~