143ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ZAPISI
Igor Grdina
Na poti k zgodovini onstran koncepcije dru‘be*
Konceptualizacija zgodovine kot posebne znanosti o dru‘bi si je v veliki mentalni revolu-
ciji sredi 20. stoletja pridobila status samoumevnosti. Odtlej je pravzaprav predstavljala
izhodi{~no to~ko raziskav celotnega spoznavnega spektra oziroma kompleksa, ki ga odlo~ilno
opredeljuje pojem preteklosti. Hermenevtiki minulosti je dala duhovno gramatiko in termi-
nolo{ki slovar – se pravi razumevalno in razlagalno orodje.1
Mi{ljenje preteklosti v dru‘benem okviru ni ni~ manj globoko vplivalo na teoretsko samo-
refleksijo historie.2 Mo~no je preseglo vlogo predpostavke ali delovne hipoteze: vzpostavilo
se je kot standardni dispozitiv ter prakti~no neizogibni razlagalni model dejanskosti. Danda-
nes so njene meje malone robovi profesionalega imaginarija in idearija. Na~elne problema-
tizacije »podru‘bljenja« zgodovine so dovolj redke. Le tu in tam je sli{ati kak{en osamljen
ugovor proti tej totalitarizirajo~i sistematizacijski strukturi in determinizirajo~i mi{ljenjski
paradigmi.3 Zgodovina, ki je kot dogajajo~a se dejanskost »prostor«, se namre~ v historio-
grafskem »vzvratnem ogledalu« vedno spremeni v nekak{no Ariadnino nit. Dobi svoj
(konvencionalisti~ni) za~etek in konec – ter kajpak tudi labirint (z Minotavrom), skozi kate-
rega je bolj ali manj zavito razpotegnjena. Iz skupka begotnih pojavov se preobrazi v niz
neizoliranih fenomenov. Za to poskrbi logicizacijska – v novem veku praviloma racionaliza-
cijska – redukcija, ki omogo~a preobrazbo vedenja o minulosti v zgodbo, tj. v zapomnljivo
»organizirano« snov. Dogodki oziroma dogajanja se tako prelevijo v vznemirljivo igro vzro-
kov in posledic. Od tod do misli, da je mogo~e zgodovino ujeti v dramatur{ka pravila ali celo
zakone/zakonitosti – ki so bodisi vnaprej dani na~rt (program) bodisi »esencialni« povzetek
dejanskosti –, je le korak.
V eri vsedopu{~ajo~e/vseodpu{~ajo~e postmoderne, ki ne te‘i k racionalnemu zapopa-
denju, se pravi h koherentnemu in konsistentnemu razumevanju slehernega pojava, ampak se
artikulira in formulira skozi »polivalentne« razlage, perspektivno raznolike komentarje ter
stilizacijske parafraze fenomenov, sta za{~itni emblem historie postali tematska neomejenost
in ideolo{ka pluralnost. Hermenevtiko minulosti dandanes zaznamuje svojevrstna
»pandiskurz(iv)nost« – gotovo ni ve~ discipline, za katero bi bilo mogo~e trditi, da ni po-
* Predelan in dopolnjen prispevek na okrogli mizi »Slovensko zgodovinopisje med regionalnim, nacionalnim in
globalnim« na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10.–12.
oktobra 2002.
1 Histori(ografij)a se dolgo ~asa ni zavedala svojega statusa hermenevti~ne discipline par excellence; definirala
se je kot tekstna ponovitev preteklosti in ne kot njena interpretacija (re-konstrukcija).
2 Tu sta mi{ljeni obe veji vede o preteklosti: niz temeljnih zgodovinskih znanosti na eni ter historiografija na
drugi strani.
3 Prim. J. Lukacs, At the End of an Age, New Haven–London 2002.
144 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
mo‘na zgodovinska znanost4 –, zato je redukcionizem profesionalnega oziroma standardizi-
ranega histori~nega mi{ljenja razmeroma dobro zakrit. To pa {e ne pomeni, da je kot problem
ukinjen oziroma neaktualen. Minili so samo ~asi, ko je trd politi~ni diskurz, ki je mu je
hierarhija to~ka Alfa, mo~ pa ~rna luknja Omega, opredeljeval robove zgodovine. V na{em
~asu ne »designira« niti njenega osrednjega toka ve~.
Gospodarska, socialna, procesno-strukturalna in antropolo{ka zgodovina so historio v
20. stoletju razprle v tematsko neomejeno stroko. Pri tem pa ne gre spregledovati, da so
ustvarile dovolj stroge konceptualne obrazce, sheme oziroma matrice. Vse po vrsti so bolj ali
manj izrazito podlegle zeitgeistovski ambiciji, da konstituirajo zgodovino kot strogo znanost.
Niso se znale oziroma zmogle sprijazniti z njeno »naselitvijo« v obmo~ju vede – ki ima
kolikor toliko jasno opredeljeno samo metodologijo oziroma »tehniko«. Neustavljivo jih je
privla~il zgled najrazli~nej{ih disciplin scientie, ki se lahko pohvalijo tudi s sistem(at)sko
»sintagmatiko« in »paradigmatiko« ter z relativno stabilno strukturiranim »predmetom«.5
Specifi~nost zgodovine ni bila zgolj dana v oklepaj, ampak tudi odmi{ljena; njeno polje
radovednosti, ki se je od nekdaj opredeljevalo predvsem s temporalno in ne s predmetno
fakticiteto,6 se je moralo dolo~iti na novo. Usmerjenost k posebnemu problemskemu sklopu
je namre~ slej ko prej odlo~ilna za (samo)vzpostavitev razli~nih vej znanosti, ki se lahko do
celovite podobe sveta prebijejo zgolj naknadno, skozi mozai~no sopostavitev svojih parcial-
nih analiz. Historia, ki je kot verodostojno poro~ilo o preteklosti – oziroma kot njen racional-
no konceptualizirani komentar – te‘ila k sintetizirajo~emu povzemanju (prav ta intenca je v
temelju njene logicizacijske redukcije), se je poskusila vrasti v scientisti~ni dispozitiv. Pojem
dru‘be, ki se je v znanstvenem diskurzu 19. in 20. stoletja razpotegnil ~ez vso ~love{ko
sedanjost, se je zdel {e posebej pripraven za to, da postane predmetno-strukturni okvir zgo-
dovine. Potemtakem ni ~udno, da je postal bistven za histori~ni narativ. Brez njega bi bila
veda o preteklosti kot veja stroge znanosti prakti~no nezamenljiva.
Dejansko so se vse smeri nove zgodovine, ki so se razcvetele v hobsbawmovskem »ob-
dobju skrajnosti«, utemeljevale na zamisli o dru‘bi.7 Slednja je ‘e v 19. stoletju, ko je pri{lo
do za~etka procesa vsesplo{ne scientizacije ‘ivljenja,8 postala predmet posebne znanstvene
discipline – sociologije. V njenem dispozitivu so bili posamezniki, ki jih je dru‘il na tak ali
druga~en na~in (ekonomisti~no, mentalno, etni~no itd.) vzpostavljen skupen referen~ni okvir,
konceptualizirani kot nekak{ni atomi, se pravi kot sestavni delci ve~je celote (z bolj ali manj
izrazito poudarjenimi njenimi lastnostmi). Mo‘nosti ~lovekovih interaktivnih (re)akcij so
postale determinirane z dolo~enimi matricami.
4 Na drugi strani je tudi zgodovina ‘e od nekdaj pomo‘na veda vseh znanosti; poznavanje njihovih dose‘kov v
preteklosti je pa~ neogibno potrebno za uspe{no delo v sedanjosti in za »markiranje« poti v prihodnost.
5 To seveda ne izklju~uje mo‘nosti, da bi bila dolo~ena fakticiteta tipi~en predmet razli~nih disciplin. Atomska
struktura je, denimo, enako nespregledljiva za fiziko in kemijo, starej{a verska knji‘evnost pa za znanost o literaturi,
jezikoslovje in religiologijo (da o vedi z imenom kulturna zgodovina na tem mestu sploh ne izgubljamo besed!).
Scientisti~na »parcelacija sveta« pa~ ni enonivojska.
6 Merilo uspe{nosti in tehtnosti zgodovinarja je ravno obratno od tistega, ki velja za raziskovalce drugih strok:
zanj je najve~je priznanje, ~e kritika ugotovi, da pri prizadevanjih za raz{irjanje vednosti ni povedal ni~ novega. V
ostalih disciplinah je to najhuj{a graja.
7 To velja seveda tudi za marksisti~no koncepcijo zgodovine, ki je postala v 20. stoletju zelo vplivna tako v
Vzhodni Evropi kot v Franciji, Nem~iji in v anglosaksonskem svetu.
8 Scientizacije, ki se v vsakdanjem ‘ivljenju ka‘e predvsem kot tehnizacija, ne gre preprosto izena~evati z
modernizacijo, saj ima slednja zaradi svojih renesan~no-razsvetljenskih korenin tudi mo~no humanizacijsko tenden-
co. Odkar je vrhunska znanost za~ela zagovarjati indeterminizem, med omenjenimi procesi ni mogo~e videti samo
nasprotja.
145ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Zgodovina se je za~ela v tak{ni duhovni klimi preobra‘ati v svojevrstno »retrospektivno
sociologijo«.9 ^e ‘e ni bila povsem neosebna, je posku{ala postati vsaj nadpersonalna: biogra-
fije posameznikov so se do‘ivljale kot reprezentativni primeri ali kot poro~ila o usmerjevalcih
usode skupin/skupnosti (narodov, slojev, razredov, dr‘av). Ni nepomenljivo, da se je zgodovina
mentalitet – ki je lahko kolikor toliko natan~na samo v navezavi na imaginarij in idearij konkret-
nega ~loveka – utemeljila na »korporativnih« oziroma »kolektivnih« matricah duha.10
Toda dru‘ba, ki nikoli ni mogla skriti svoje konvencionalisti~ne diskurzivne eksistence
(tako njeni robovi kot ~love{ki »atomi«, iz katerih naj bi bila sestavljena, so slej ko prej
abstraktni konstrukti), ni neproblemati~ni referen~ni okvir. Njena eksistenca ni »neinterpre-
tativna«. Mogo~e je celo re~i, da ni niti platonisti~na ideja, ampak kve~jemu sekularna dog-
ma. Prav tako ne gre spregledati, da se je v njej zmerom nahajalo nekaj nedokon~(a)nega
oziroma projektnega. V najbolj{em primeru bi bila lahko utopija – kar pomeni, da bi v svoji
polni razvidnosti utegnila nastati {ele kdaj v prihodnosti. Paul Veyne je ‘e januarja 1986 v
pogovoru z Ulrichom Raulffom npr. rekel:
»Zdi se mi, da so marksizem, Marc Bloch, Braudel in sploh ve~ina iz analovske {ole sledili
isti ideji, ki je zapovedovala: obstaja stvar, ki se imenuje ’dru`ba’, in ta celota pojasnjuje dele,
iz katerih je sestavljena. Jaz pa ne verjamem, da obstaja dru`ba, ali pa, da sestavlja celoto.
Menim, da obstaja kaos, gotovo pa ne kak{na ’dru`ba’; ta je, ~e `e v resnici obstaja, le agregat
naklju~ij, ki je iz{el iz viharja, iz kaosa zgodovine. ’Dru`ba’ sama nikakor ni znanstven, temve~
histori~en projekt ogromnih razse`nosti, ki se je pojavil ob koncu 18. stoletja. Zgodovina 19. in
20. stoletja kro`i okrog vpra{anja pravi~ne oziroma prave dru`be – to je projekt, ki ga poprej ni
bilo tu, tudi kadar smo se zanimali za pravi~nost dr`ave ali za blagostanje kraljestva. Ideja, da
obstaja stvar po imenu dru`ba in da je tako stvar treba napraviti, je velika ideja zadnjih dveh
stoletij in se odslikuje tudi v zgodovini. Mislim, da ni tehtna. Pika.«11
Toda mogo~e je ugotoviti, da se je Veyne s to formulacijo samo dotaknil vrat
indeterministi~ne zgodovine – ki pa se mu niso odprla. Dejansko se je zna{el v polo‘aju
vikinga, ki je za hip plul ob obali Novega sveta, vendar ga kljub temu ni odkril. Vsestransko
pobudni raziskovalec, ki je leta 1976 izdal eno najimenitnej{ih knjig dru‘bene zgodovine Le
Pain et le cirque. Sociologie historique d’un pluralisme politique, je namre~ ob sklepu druge-
ga milenija (1991) poslal na trg svojo najreprezentativnej{o sinteti~no {tudijo z emblemati~nim
naslovom La société romaine. Koncepcija, ki jo je leta 1986 radikalno problematiziral, je
torej pozneje do‘ivela veliko (re-)afirmacijo. [e bolj presenetljivo pa je, da Veyne tudi v
delih, ki so nastala v ~asovni bli‘ini pogovora z Ulrichom Raulffom, v Les Grecs ont-ils cru
à leurs mythes? Essai sur l’imagination constituante (1983), v 1. delu Histoire de la vie
privée (De l’Empire romain à l’an mil, 1985) in v zborniku Aus der Geschichte12 (1986), ni
zavrgel razlagalnega modela agregata z imenom dru‘ba. Presegel je samo prepri~anje, da se
le-ta konstituira v skladu z vzro~no-posledi~no – se pravi genealo{ko – logiko. Jedra starega
mi{ljenjsko-interpretacijskega vzorca, tj. matri~nosti, pa se pravzaprav ni dotaknil.13 Dru‘bo
9 J. Lukacs, n. d., 52.
10 Arièsovo raziskovanje ob~utenja smrti (Essais sur l’histoire de la mort en Occident, L’homme devant la mort)
na podlagi {tevilnih testamentov, ki naj bi bili reprezentativni za posamezne skupine ljudi, je morebiti najimpresivnej{i
primer »kolektivisti~ne« koncepcije zgodovine mentalitet.
11 O. Luthar (ur.), Vsi Tukididovi mo‘je, Ljubljana 1990, 210, 211.
12 Gre za nem{ko – deloma popravljeno – verzijo Veynovih ~lankov in enega intervjuja iz obdobja 1977–1984.
13 Prav zato Veyne svojih ugovorov dru‘benemu okviru zgodovine ni mogel argumentirati; rekel je samo, da ne
verjame vanj. Njegovo poznej{e delo dokazuje, da se je dejansko vrnil k starej{emu stali{~u, ki ga je formuliral ‘e v
Kruhu in igrah, namre~ da razlika med sociologijo in znanstveno historio ni vsebinska, temve~ ~isto formalna. Prim.
P. Veyne, Brot und Spiele. Gesellschaftliche Macht und politische Herrschaft in der Antike, Frankfurt–New York
1992, 15.
146 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
je namre~ obdal s »praznimi mesti«, na katerih bi se prav tako lahko pojavila.14 Iracionali-
zem, ki pu{~a jasne prstne odtise na zgodovini vseh epoh, naj bi odpiral prostor za zelo
razli~ne mo‘nosti, vendar pa bi bile te vnaprej determinirane z neko matrico (slednja omogo~a
govorjenje o potencialno zasedljivih koordinatah).15 Za Veynovo koncepcijo zgodovine je
seveda pomembno {e prepri~anje, da je tudi sama dru‘ba agregat – torej funkcionalna celota
–, ki ga v odlo~ilni meri oblikuje »aleatorika« nezavednega.16
Brez dvoma je Veynova kritika annalistov, ki svoje pretrese preteklosti utemeljujejo na
‘eleznih zakonih (racionalno delujo~e in spoznavne) funkcionalnosti ter na pravilu konflikt-
nosti pojavov v zapovrstnem nizu dru‘b, izjemno sugestivna. Zgodovino po njegovi sodbi
ustvarjajo subjekti, ki ne vedo, kdo so in kaj ho~ejo. Histori~ne raziskave naj zato nikar ne
posku{ajo dokazovati kakr{ne koli »racionalnosti sistema«.17 Slednje – ~e premislimo bolj
natanko – ne izklju~uje samo nezavedna dimenzija slehernega posameznika, temve~ tudi
najrazli~nej{e (bodisi ~isto mentalne bodisi z manifestacijami fakticitete izra‘ajo~e se) inte-
rakcije med ljudmi. Tako eliminacije kot kompromisi, do katerih privedejo prerivanja med
»vojaki zgodovine«, niso rezultat oziroma udejanjenje racionalnosti, temve~ nasledek delo-
vanja aktiviranih mo~i in sposobnosti. Izid spopada razli~nih konceptualizacij logike v nobe-
nem primeru ni izra~unljiv ali pojasnljiv brez preostanka.
Vendar pa se ob Veynovi kritiki annalistov – ki se brez dvoma nahaja v obmo~ju gravita-
cijskega polja planeta Foucault18 – poraja vpra{anje, zakaj naj bi bilo sploh potrebno vztraja-
ti pri zamisli vpetosti zgodovine v agregatne celote. Teorije, ki zagovarjajo funkcionalno (in
sistemsko) strukturiranost iracionalnega, so zgolj interpretativni modeli, ki pa svojega kore-
spondiranja z dejanskostjo nikoli niso uspeli ne utemeljiti ne dokazati.19 Njihovi tvorci so
dejansko sekularni »teologi«. Navsezadnje celo razum ni funkcionalna (in sistemska) struk-
tura; na to opozarjajo hevristi~ni oziroma interpretativni »kvantni skoki«, ki se izmikajo
sleherni, tudi najbolj »ohlapni« determiniranosti z okviri kakr{ne koli matrice/matrike.20 (Parni
stroj je bil ne samo zami{ljen, ampak tudi izumljen, preden so ga ljudje imeli za kaj uporabi-
ti,21 s ̂ andrasekharjevo mejo pa niti teoreti~ni fiziki v ~asu najbolj bohotnega razcveta »svoje«
znanosti niso imeli ~esa po~eti.22 Prav tako ne gre izgubljati besed o funkcionalnosti pri
poznem Tesli.) Seveda je za interakcije razli~no usmerjenih pameti {e toliko manj mogo~e
14 Prim. P. Veyne, Aus der Geschichte, Berlin 1986, 31. Veynova »prazna mesta« so nekaj takega kot polja na
{ahovnici, ki niso zasedena s figurami. Francoski zgodovinar vsekakor ne more opustiti (izvorno strukturalnega)
interpretativnega modela »igralne table«.
15 Prim. P. Veyne, n. d., 31. Preprosto povedano: Veynov dru‘beni agregat je »figura« na {ahovnici.
16 Tiste doktrine, ki nezavedno konceptualizirajo kot logi~no pojasnljivo strukturo, seveda lahko samo pogojno
pristanejo na njegovo aleatori~nost.
17 P. Veyne, n. d., 33. Ker Veyne svojo misel o nezavednem izpeljuje iz psihoanaliti~ne vere, racionalno zanj
sploh ne more biti temeljna postavka v ~lovekovem ‘ivljenju.
18 Prim. P. Veyne, n. d., 41–47.
19 Prim. P. Watson, The Modern Mind, New York 2002, 758–760. Odkar so ljudje preu~evali sanje, so priznavali
pomen »efektivov« zunaj koordinat racionalnega oziroma »pri{tevnega«. A da je nezavedno strukturirano tako, kot
trdijo pripadniki razli~nih psihoanaliti~nih »cerkva« in »veroizpovedi«, nikoli ni bilo dokazano.
20 Zdi se, da nekatere interpretativne matrice in strukturne matrike postavljajo meje sodobnemu naravoslovju –
toda vsaj v mi{ljenju za~etka in konca vesolja se njihova mo~ povsem izgubi. Tu izginejo vse oblike determinizma
(razen religioznih).
21 Prim. P. Rousseau, Zgodovina znanosti, Ljubljana 1955, 327, 328.
22 Prim. S. Hawking, Kratka zgodovina ~asa, Ljubljana 1990, 84, 85; M. Rees, Pred za~etkom, Radovljica 2003,
93, 94. Znanstveno utemeljenost in funkcionalno relevantnost ^andrasekharjeve meje je spoznala {ele generacija
teoreti~nih fizikov, ki je nastopila po 2. svetovni vojni.
147ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
re~i, da vodijo k ustvaritvi funkcionalne celote oziroma agregata. Da pa bi bili vrojeni vanj(o),
je lahko samo aprioristi~na predpostavka profesorjev sistemov.23
Prav tako ni jasno, ~emu bi morali okoli dru‘be razpostaviti »prazna mesta«. To bi dejansko
pomenilo, da je okolje tega agregata potencialno definirajo~e oziroma organizirano. »Vedlo«
bi se tako, kot da bi bilo vpeto v okvir velike {katle nekega sistema.24 Imelo bi svojo strukturo.
Tak{nega pojmovanja pa ni mogo~e imeti za predpostavko, ampak le za predsodek: vna{anje
kakr{nega koli opisljivega reda v praznino je interpretativno nasilje. Je matri~ni apriorizem par
excellence. In seveda tudi (avto)determinativ. Mno‘ica »praznih mest« bi namre~ opredeljeva-
la vsaj koordinate, na katerih se lahko pojavi konkretna zgodovina. A kaj, ~e slednjo obdaja
docela nedeterminizirajo~a praznina, o katere strukturiranosti sploh ni mogo~e govoriti? Tu
smo se nedvomno zna{li na skrajnem robu pozitivne opisljivosti; o kakih »konstitutivnih« la-
stnostih/zna~ilnostih ali celo o ~em onstran njega se dá samo verovati. Praznine zato ni mogo~e
neaprioristi~no imeti za mno‘ico potencialnih – se pravi popolnljivih – mest, temve~ za
zna~ilnostno nekonceptualizljivo.25 Glede na to, da posamezni sektorji ‘ivljenja ne »uhajajo«
samo koordinatnemu sistemu racionalnega, temve~ tudi koordinatnemu sistemu funkcional-
nega,26 je treba imeti dokaj{njo »zalogo« vere (ne samo zaupanja!), da ~lovek sprejme Veynove
razlage. Neaprioristi~no pristajanje nanje bi terjalo poprej{nji nedvoumni dokaz matri~ne struk-
turiranosti praznine. To pa je zaradi njene praznosti onstran praga izvedljivega. Dokazovanje
pa~ sodi v obmo~je racionalnega. »Prazna mesta« zato ne morejo soditi v okvir kriti~nega
mi{ljenjskega koncepta, ker so (avto)determinativna dogma. So samo izraz verovanjske sle po
vnaprej{nji gotovosti/zanesljivosti/mo‘nosti »usode« vsega.
To pa seveda ne pomeni, da agregati, sistemi, strukture in matrice v obliki sektorsko
omejene fakticitete ne obstajajo, temve~ le, da niso nujnost. (Ka‘e, da so nasledek neizklju-
~ujo~e interaktivnosti.) Razen njih so mogo~e tudi izolirane to~ke oziroma pojavi, ki na~eloma
niso ni~ manj pomembne/i. Prazno »okolje« spozna(v)nih zgo{~enin zgodovine se pojavlja
ne le kot prekinitev konsistentne in koherentne logike genealo{kega sestava, temve~ tudi kot
»zagotovilo« njihove indeterminiranosti.
Ni~ manj klju~no ni vpra{anje, ali bomo vedno pripravljeni interpretativno bivati v agre-
gatu z imenom dru‘ba, ~e smo ‘e ta trenutek vpeti vanj. Saj tu navsezadnje ne gre za ni~
drugega kot za ujetost v konvencionalisti~no metaforo, ki tudi na ravni narativa obsega doce-
la abstraktno opredeljeno celoto. Socialno konceptualizirani ~lovek je prav tak{na fantazma
kot statisti~ni posameznik.
Pa potem: mar v obmo~ju dru‘be sploh lahko sre~amo oziroma zaznamo sled ljudi vseh
~asov? Niso celo zgolj podobe/sence protagonistov posameznih epoh znotraj nam samoumev-
23 Ne gre spregledovati, da je bil Foucault, ki ga je Veyne v svojem postmarksisti~nem obdobju brez dvoma {tel
za osrednjega teoreti~no-filozofskega avtorja sodobnosti, aprila 1970 izvoljen za profesorja zgodovine sistemov
mi{ljenja na Collège de France.
24 Veyne-Foucaultova »velika {katla« se sicer res imenuje praznina – toda treba je ugotoviti, da sploh ni prazna.
(^e bi bila tak{na, bi o njej ne mogli re~i ni~ drugega kot samo to. Seveda pa bi v svojem diskurzu lahko uporabili kar
precej metafor.) Predvsem je napolnjena z razli~nimi »mesti«. To pomeni, da je vsaj potencialno strukturirana in
»funkciotvorna«; podlo‘na je dolo~eni matrici oziroma matriki. Veyne nam navsezadnje celo izda, da njegova praz-
nina premore tudi nekak{no sredi{~e: prav v njem se pojavlja dru‘ba oziroma dolo~ena zgodovinska celota. Prim. P.
Veyne, n. d., 31.
25 »Prazno mesto« je lahko samo metafori~no ime za koordinato, ki je bila (v preteklosti) popolnjena, vendar
(zdaj) ni ve~. Dejansko smo na ta na~in ozna~ili zgodovino – glede na sodobnost. Da bi druge koordinate v praznini
sploh (lahko) bile (ali da so popolnljive), lahko samo verjamemo, vedeti pa tega ne moremo.
26 Uhajanje ‘ivljenjske konkretnosti koordinatnemu sistemu funkcionalnega dokazuje vsaj pozabljena vednost,
ki se je v kateri od poznej{ih dob vzpostavila povsem na novo. Do tak{nih pojavov je razmeroma pogosto prihajalo
ob kontinuitetnih »hiatih« med posameznimi epohami. Dokazovati funkcionalnost »vnovi~nega izumljanja« pa bi
dejansko pomenilo zagovarjati previdnost, ki naj bi si za svoj izvoljeni »medij« izbrala to~no dolo~eno osebnost.
148 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
nega referen~nega okvira neobstojne oziroma popa~ene do stopnje karikature? Kako naj npr. v
okvirih matric dru‘bene konceptualizacije zgodovine verodostojno mislimo anti~no Gr~ijo, ~e
se ji o njih ni niti sanjalo? Poslanstvo historie vendar ni interpretativno nasilna sociologizacija
nekdanjosti, temve~ njeno adekvatno dojetje, razlaganje in opisovanje.27 Konceptualizacije, ki
niso »‘ivele« v imaginariju in ideariju dolo~ene epohe, preprosto niso mogle so-konstituirati
agregata minule sedanjosti. Pika. Vsako govorjenje o njih je mahanje s sabljo po zraku. Niso
niti »prazno mesto« niti »polivalentno« (alternativno) pojasnljiv pojav. Odkar predmet
histori~nega raziskovanja niso samo dejanja in dogajanja v tem ali onem ~asu, ampak tudi
njegova »potencialnost« – dejansko gre za konvencionalno zamisljive »mo‘nosti«, ki so v ob-
zorju na temporalno konkretnost navezanih ljudi –, je to izjemno pomembno. Seveda pa ne gre
spregledovati niti nesistemskih (izoliranih) pojavov, kot npr. vizionarskih idej, s katerimi doba,
ki je bila pri~a njihovega rojstva, ni imela ~esa po~eti in jih je kratko malo pozabila.28
Pri preu~evanju »zgodovine intelekta« se sleherni agregat in vsaka, {e tako velika (dejan-
ska ali zgolj virtualna) referen~na »{katla« – tudi tak{na, ki ra~una s praznimi mesti29 in
kaoti~no aleatoriko – prej ali slej izka‘eta za interpretativni determinizem. Ustvarjata matri-
ce, zunaj katerih ne more biti ni~esar. Toda spekulativna in ustvarjalna domi{ljija oziroma
imaginacija, ki kar se da »imperialisti~no« artikulirata, formulirata in definirata pozicijo ga-
laksij misljivega, v svojih kombinacijah preprosto ne priznavata nobenih obrazcev, mej ali
»sten«. Prav zato pojavi med seboj niso nujno povezani v okvirih kakega sistema.30
Premislimo pravkar povedano ob eksemplu iz konkretne zgodovine. Savinien de Cyrano
de Bergerac s svojimi spisi dokazuje, da so ljudje »potovali« na Luno ‘e v 17. stoletju. Seve-
da pa so to po~eli druga~e kot v okvirih »realisti~ne fantastike« epohe me{~anov (Jules Ver-
ne) ali v »obdobju skrajnosti« (program Apollo). Toda razli~nost koncepcij in »pozicij«
omenjenih izletov v vesolje ni zapopadljiva oziroma dolo~ljiva ne z racionalno (funkcional-
no-konfliktno) strukturiranim dru‘benim prostorom ne z agregatom naklju~ij, ki je iz{el iz
kaoti~nega viharja zgodovine. Cyranojevska fantasti~na domi{ljija je sistemsko-matri~no
povsem neodvisna od baro~ne dobe,31 vernovska v prihodnosti uresni~ljiva utopi~nost pa v
tem smislu ni navezana na epoho me{~anov.32 (Enako velja tudi za razmerje med Aristarhovim
oziroma Kopernikovim heliocentri~nim nebesnim redom ter helenizmom in renesanso.33)
27 Zgodovinarska interpretacija preteklosti je praviloma racionalna – tudi kadar se ukvarja z manifestacijami
nezavednega. Veyne zato poudarja, da je zanj v sredi{~u zgodovinskega raziskovanja smisel – ne ~as (kot za Paula
Recoeurja). Funkcionalno je pa~ zmerom racionalno opredeljivo in pojasnljivo. Prim. P. Veyne, n. d., 35, 36.
28 Vendar pa bi bilo aprioristi~no trditi, da je dolo~en ~as kak{no idejo pozabil zato, ker je bila nefunkcionalna –
saj je na drugi strani ohranil povsem »neprakti~ne« produkte pravlji~ne domi{ljije in mnoge interpretativne fantaz-
magorije.
29 V zgodovini izhajajo »prazna mesta« prete‘no iz logike genealo{ke paradigme: strukturni pojavi ene epohe
morajo dobiti ustreznik v drugi.
30 [ele povezanost pojavov, ki je lahko geneti~na (zavestno, nezavedno »sklicevanje« oziroma »izpeljevanje«)
ali naknadna (interpretativna), ustvarja sistem.
31 Ne smemo pozabiti, da je Cyrano poleg svojih »zunajzemeljskih« romanov (Potovanje na Luno, Sme{na
zgodovina dr‘av in cesarstev na Soncu) napisal tudi vrsto {e kako »ozemljenih« pisem, ki so prava mojstrovina
umetnosti satiri~ne referencialnosti. Prim. Herzstiche. Die Briefe des Cyrano de Bergerac, München 2001.
32 Verne je v svojem opusu npr. docela fantasti~no – ne utopi~no – tematiziral potovanje v sredi{~e Zemlje.
33 Celo »neuspeh« Aristarhove slike nebe{kega reda – in na drugi strani »prijetje« Kopernikove – nima prave
sistemske povezave s svojo dobo. ^eprav prva ni naletela na institucionalno organiziran odpor, jo je zagrnil prah
pozabe. Zato pa je Kopernik slavil zmago kljub znanstveno »problemati~ni« argumentaciji, zgolj pribli‘ni to~nosti
in zoperstavljanju katoli{ke cerkve. Marksizem, ki je na popolnoma identi~en na~in zapolnil na{teta tri »strukturna
mesta« znotraj domnevnega sistema evropske novove{ke dru‘be, je do‘ivel polom na celi ~rti! (Vsekakor bi bilo na
podlagi pravkar povedanega zanimivo primerjati razlike ter sti~i{~a med katoli{ko in psihoanalitsko vero, ki se
utemeljujeta na zelo podobnih matricah. Celo raz{irjeni sta bili na soroden na~in – z apostolatom.)
149ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Seveda pa se je treba nazadnje {e vpra{ati, ali lahko kaj dojamemo brez poprej{nje »po-
svojitve«. Je za vzpostavitev vednosti o preteklosti dovolj njena interpretacija – ali pa je potreb-
no nekdanjost tudi konceptualno »homologizirati«? Zagotovo je sodba, da lahko kaj zapopade-
mo samo znotraj okvirov matric(e) svojega referen~nega prostora, preuranjena in aprioristi~na.
Vse, kar se misli, je navsezadnje mogo~e tudi odmisliti.34 Toda brez dvoma je na tem mestu
klju~nega pomena ugotovitev, da lahko – ~e ne druga~e, pa z virtualizacijsko-simulacijsko
sposobnostjo zavesti (se pravi »v oklepaju«) – pristanemo na soobstoj ve~ razli~nih konceptua-
lizacij dejanskosti. Ob eni interpretaciji mi{ljenja ali fakticitete se more razpreti prostor {e za
drugo, tretjo, ~etrto… To se vsaj za~asno dogodi v vsakem nepritrjujo~em pogovoru (dialogu/
polilogu): stali{~a sogovornikov, ki se ne ujemajo z na{o sodbo, vzamemo na znanje, razume-
mo ali celo sprejmemo, ~e jih dojamemo kot alternativno adekvatno interpretacijo »predme-
ta«. ^lovekova mentalna gramatika in slovar ter konceptualizacija sveta pa~ imajo status
preizku{enega spoznavnega orodja – ne absolutizirajo~ega determinativa zavesti. Kriti~ni per-
spektivizem (ki omogo~a tudi bahtinovski dialogizem) zato ni spekulativna konstrukcija, temve~
najobetavnej{a strategija interpretacije.35 Presega sleherno obliko matri~nosti.
Zavrnitev premise, da je vztrajanje v okviru koncepcije dru‘be potrebno zaradi na{e deter-
miniranosti z njim, pa je mogo~e izpeljati tudi naravnost iz Veynovih razmi{ljanj. Veliki franco-
ski historiograf namre~ meni, da je t. i. sistemu Rousseau, ki se je vzpostavil po letu 1760, z
dogodki maja 1968 za~el potekati rok trajanja; odtlej naj bi bili ljudje na Zahodu pri~e epohal-
nemu zgodovinskemu prelomu.36 Ime montmorencyjskega samotarja je tu brez dvoma upora-
bljeno kot metafori~ni emblem iztekajo~ega se orja{kega »projekta« z imenom dru‘ba. Na{e
dojemanje dejanskosti – stvarnosti in mentalitete – torej ni ve~ (obvezno) navezano nanj.
Vendar je treba biti na tem mestu zelo previden: kot veliki na~rt, interpretativni model in
matrica je dru‘ba vendarle bila dejanska mo~ v glavah ljudi, ki so s svojimi interakcijami na
»trgu zgodovine« generirali dogodke/dogajanja. Tudi utvare – ni~ druga~e pa ni z miti, pred-
sodki in la‘mi – brez dvoma kreirajo historio: v~asih so celo njene lokomotive. Po svojih
u~inkih morejo biti na{teti pojavi vsaj nekaj ~asa enako »stvarni« kot utopi~na (tj. v prihod-
nosti uresni~ljiva) domi{ljija. Dru‘ba gotovo ni panepohalni pojav – za kar jo je imela tradi-
cionalna sociologija37 –, toda tudi njen absolutni neobstoj ni zna~ilnost celotne zgodovine.
Veyne je gotovo ni kar tako ozna~il za histori~ni projekt ogromnih razse‘nosti, ki se je pojavil
ob koncu 18. stoletja.
Seveda pa je mogo~e na to temo re~i {e marsikaj drugega – saj se prvi neutajljivi obrisi t.
i. sistema Rousseau razkrijejo ‘e pri Niccolòju Machiavelliju38 in Giambattistu Vicu.39 A
34 Na principializaciji te podmene temelji deleuzejevska strategija interpretacijske pozabe, ki nam seveda ni v
pomo~, saj je zgodovina utemeljena na spominjanju in na izku{nji.
35 Zaradi navezanosti zgodovine na dejanskost (ve~)perspektivi~nost v njenem okviru pravzaprav nikoli ni pre-
dstavljala omembe vredne te`ave; avstrijski cesar Franc I. se je npr. zmerom brez problemov hkrati obravnaval kot
sin (Leopolda II.) in kot o~e (Ferdinanda I.) – ~eprav potomec evidentno ni isto kot roditelj. Strogemu logiku bi se ob
tem seveda porodila vrsta te‘avnih vpra{anj, ki bi jih lahko razre{il {ele po dolgotrajnem razglabljanju in ob vpeljavi
dolo~enih pogojev.
36 P. Veyne, n. d., 32, 33. Maja 1968 naj bi pri{lo do zadnje revolucije 19. stoletja (prevrati te vrste so »speciali-
teta« na voluntarizem prisegajo~ih »~ute~ih du{») in hkrati do prve »cool revolte« 21. stoletja.
37 Posttradicionalna sociologija se zaveda ~isto »diskurzivne« eksistence dru‘be. Neinterpretativna konkretnost
slednje je lahko omejena na lastnosti pojavov znotraj t. i. sistema Rousseau. Atributivne oblike pojma dru‘ba po-
temtakem ni treba pre~rtovati. Seveda pa postaja sociologija na ta na~in izrazito histori~na (pod)disciplina. Njen
imaginarij in idearij je neovrgljivo zaznamovan s strate{ko razlagalno koncepcijo ~isto dolo~ene epohe.
38 Veyne Machiavellija ne ozna~uje po naklju~ju za »Malrauxa ali T. E. Lawrencea renesanse«; postavlja ga
torej na »mesto«, ki ga naravnost »idealno« zasedata dva eminentna predstavnika dobe dru‘benega projekta. Prim. P.
Veyne, n. d., 76.
39 Prim. P. Burke, Vico. Philosoph, Historiker, Denker einer neuen Wissenschaft, Berlin 2001.
150 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
tedaj dru‘ba {e ni bila projekt. Mi{ljenje v okvirih njene koncepcije je tudi interpretativna
izpeljava dolo~enih zgodovinskih »efektivov«. Navsezadnje se je t. i. sistem Rousseau poja-
vil kot alternativa neki drugi konceptualizaciji sveta. Nespravljivo nasprotje med kristjani in
filozofi v 18. stoletju vsekakor ni funkcionalisti~no-konfliktni razlagalni izmislek; zatrjevanje
prvih, da je ~lovek zaznamovan z izvirnim grehom, in popolnoma nasprotna sodba drugih, da
je po svoji naravi dober, je – preprosto povedano – v dialo{kem razmerju. Ne gre za igro
dialekti~nih determinativov, za zapolnjevanje »praznih mest« v »veliki {katli« ali za naklju~je,
temve~ za konkretno situacijo, ki se je konstituirala v ~isto dolo~enem zgodovinskem trenu-
tku. Zamisel sekular(izira)ne dru‘be, ki se je kot utopi~ni, tj. v prihodnosti uresni~ljivi projekt
definirala v 2. polovici 18. stoletja, ni nastala nenadoma in v vakuumu. Te‘ko bi si jo bilo
zamisliti brez kr{~anskega modela sveta. Slednji se je utemeljeval na rimskem civilizacijskem
univerzalizmu, ki je vsem homo sapiensom priznaval privzdignjenost nad stvar,40 ter na jud-
ovski koncepciji ob~estva (skupnosti, ki izhaja tudi iz mentalnega dispozitiva41). Kristjani so
zavrgli dr‘avljanski (pravni) ekskluzivizem Romulovih dedi~ev in etni~ni eliminacionizem
Abrahamovih sinov42 ter ustvarili enovito ~love{ko mno‘ico. Za njeno konstituiranje je bilo
odlo~ilno enako razmerje vseh ljudi do Svete trojice.
Filozofi 18. stoletja so svojim nasprotnikom lahko u~inkovito konkurirali samo z enako
vseobse‘no zamislijo. Rimski civilizacijski univerzalizem je gotovo predstavljal va‘en vir
njihovega navdiha. Na to najbolj neposredno opozarja velika Montesquieujeva {tudija Les
Considérations sur les causes et de la décadence des Romains, ki je prvi~ iz{la leta 1734.
Religioznemu eliminacionizmu kristjanov se je v knjigah laicisti~nih mislecev postavila po
robu koncepcija neukinljive dopustnosti heterodoksije in izbirnosti, ki jo emblemati~no re-
prezentira iz razsvetljenskih na~el izpeljano »troedino« geslo Svoboda, enakost, bratstvo.43
Z njim pa so bile definirane stene velike interpretativne »{katle« dru‘be v okvirih t. i. sistema
Rousseau. Individuov, ki so se (samo)utemeljevali na izku{nji sekularizirajo~ega se
novove{kega sveta, se druga~e sploh ni dalo vpeti v en referen~ni okvir. Brez slednjega pa
preprosto ni {lo, ker je bila v 18. stoletju zelo izrazito na delu veliki red vzpostavljajo~a
racionalnost. Tako se je rodila dru‘ba kot histori~ni projekt ogromnih razse‘nosti.
Sedaj smo se zna{li v nekako takemle polo‘aju: ~e povsem pozabimo na »veliko {katlo«
t. i. sistema Rousseau, ne moremo dojeti epohe, ki se je za~ela ob koncu stoletja lu~i (in)
razuma – in tudi posameznih »pramenov« poprej{njih dob ne –, ~e pa jo {e naprej mislimo
kot doslej, nam ne bo niti v glavnih potezah dano adekvatno zapopasti zgodovine sveta in
vseh njegovih ~asov.44 Niti o~aravajo~e zapeljiva gravitacijska sila planeta Foucault, ki
matri~nega mi{ljenja ne postavlja v oklepaj, potemtakem ne re{uje vseh problemov, saj popa~i
40 Prim. »netradicionalno« razumevanje polo‘aja anti~nih su‘njev v: Ph. Ariès, G. Duby (ur.), Geschichte des
privaten Lebens I. Vom Römischen Imperium zum Byzantinischen Reich. Herausgegeben von Paul Veyne, Frankfurt/
Main 1989, 62. Pri Rimljanih so bili nesvobodnjaki mnogo jasneje kot pri Grkih priznani za dobrino, ki je privzdi-
gnjena nad stvar; zato tudi njihova »prevedba« med polnopravne ljudi (dr‘avljane) ni predstavljala ve~jega proble-
ma. Dovolj je bila volja gospodarja. Na drugi strani je treba re~i, da je tudi etni~no-kulturni eliminacionizem, ki so ga
Heleni v razmerju do Barbarov gojili vse do Aleksandra Velikega (~isto zavrgli pa ga niso niti v svojih azijsko-
afri{kih imperijih), onemogo~al vznik univerzalisti~ne miselnosti v vzhodnem Sredozemlju.
41 Pri judovstvu je poleg mentalnega (religioznega) dispozitiva nespregledljiv tudi etni~ni. V zgodovinski konkret-
nosti se zdita kot siamska dvoj~ka. Toda spreobrnitev Hazarov k Mojzesovi veri v 9. stoletju dokazuje, da sta vendar-
le (bila) lo~ljiva ne samo spekulativno, temve~ tudi dejansko.
42 Kristjani so poznali samo religiozni eliminacionizem; slednji je bil precej druga~en od judovskega verskega
ekskluzivizma.
43 »Trojica« svoboda-enakost-bratstvo seveda ni sveta – je pa v okviru projekta dru‘be nedotakljiva.
44 To dejansko velja za matrice vseh dob.
151ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
sliko konkretne dejanskosti.45 Na to opozarjajo interpretativno-konceptualne »kvadrature
kroga«, ki jih je mogo~e detektirati ob pozorni recepciji izjemno sugestivnih in pobudnih
(meta)histori~nih {tudij Paula Veyna.
Zgodovinska veda ‘e zaradi svoje na~elne navezanosti zgolj na temporalno in ne tudi na
predmetno fakticiteto ne more imeti enega vseobsegajo~ega interpretacijskega modela. Celo
v »veliko {katlo« z imenom dru‘ba ni mogo~e stla~iti vseh spozna(v)nih manifestacij pre-
teklosti. (Nikoli ne gre pozabljati, da je ta neko~ bila »fluidna« sedanjost, {e prej pa ena od
mo‘nosti prihodnosti!) Historia bo vedno nedokon~ljivi dialog/polilog perspektivi~no alter-
nativnih konceptov dojemanja; kot kraljevska pot nedeljivega in nepredvidljivega spomina si
preprosto ne more privo{~iti metodolo{ko-konceptualno motivirane eliminacije – pozabe,
izbrisa – katere koli razlagalne strategije. Zlasti ne tak{ne, ki je bila v dolo~eni epohi delujo~a
mo~ oziroma efektivna matrica. Interpretativni eliminacionizem je morebiti produktiven le
pri sektorskih disciplinah. Odlo~itev o izbiri strategij vstopa v preteklost bo zmerom na posa-
meznem raziskovalcu; izra‘ala bo njegovo sposobnost (prodornost), vednost ({irino) in od-
govornost (anga‘iranost/nepristranskost).
^e bi bilo mogo~e vse dogodkovno-dogajalne zgo{~enine adekvatno dojeti v okvirih vna-
prej dolo~ljivih dispozitivov, matric oziroma matrik in paradigem, bi se historia lahko kon-
stituirala kot stroga znanost. Postala bi nekak{na »karta ~asa«. Vendar konkretnost preteklo-
sti in sedanjosti presega vse oblike determinizma; zanjo je sleherna oblika obveznih razme-
rij, matri~nosti in sistemskosti samo temporalno-lokacijski shematizem. Oziroma nazorneje
(~isto tradicionalisti~no) povedano: vse to je njen »predmet«, ne pa metoda/tehnika. Zgodo-
vinarjevo delo, ki se lahko zmerom izte~e le v »preliminarno poro~ilo« – oziroma v dialo{ko/
polilo{ko repliko –, preprosto ne more ra~unati na to, da bo kdaj koli kaj drugega kot NON
FINITO. Zato se bo zmerom soo~alo z nekak{nim preostankom – in bo tako imelo tudi
prihodnost. Raziskovanje/pisanje historie bo {e naprej, kar je bilo od nekdaj – avtorsko dejanje
v polnem pomenu besede. Nikoli ne bo postalo vseeno, kdo se ga loti. Veda zgodovine je v
tem povsem enaka kot njen »predmet«. Njeno filozofsko stali{~e je pa~ konkretizem.
S u m m a r y
On the Path to the History beyond the Concept of Society
Igor Grdina
While present historical orientations that take into account the concept of society are more or less
self-evident they neverless contain certain problematic issues. Due to its either rational or else apriori-
stic functionalism (structural/poststructural theory of »empty spaces«) the history based on such a
paradigm is interpretatively oppressive. Such a historical concept, that is the concept of the so-called
»retrospective sociology«, is especially objectionable when analyzing the epoches that did not know
the concept of society at all. In this case, sociologistic discourses are not only anti-historical, but also
unhistorical.
45 Filozofsko se planet Foucault giblje v sferah (post)sokratovskega matri~nega mi{ljenja. Tu nam seveda ne gre
za njegovo odpravo – ker je v njem dolo~ena izku{nja –, pa~ pa za zavedanje njegove samoomejujo~e narave.
Utesnjenost slednje se da prese~i z indeterministi~nim mi{ljenjem, ki ne pomeni preprostega povratka k (pred)-
sokratizmu. Zanj je izku{nja zgodovine, ki je veliko ve~ kot njen opis, kratko malo nespregledljiva.
152 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Previous historical concepts had been based on various interpretative matrices that competed with,
and excluded, one another. The one thing that they did have in common, however, is that they did not
recognize the existence of isolated phenomena. The facticity that avoided to be trapped in a structure or
a sytem was at  best viewed as an outline or predecessor of a yet new matrix. Yet all forgotten discove-
ries and inventions that had to be discovered and invented anew much later, confirm the theory that
functionalism in history should not be absolute. Matrices of thought worked for those who acknowled-
ged them. Although they have to be recognized, their interpretative nature should not be forgotten.
Their role is irrepleceable, but it should not blur historic concreteness. As a matter of fact, the post-
structural theory of »empty spaces« that allows for rationalistic functionalism in historical interpreta-
tions does not shirk such matrices of thought, but pressuposes certain (potential) possibilities of history.
In this sense, it is even deterministic, although not as directly as other concepts of history that appeared
during the 20th century. The social model is still indespensable for such an orientation, and in that it has
remained beyond the margins of historical concretness. In post-structural historiography, the introduc-
tion into history of psychoanalystic concepts of the subconscious that have never been verified has
further stregthened the matrix thought paradigm.
The indeterministic concept of history, which is in strong contrast with previous concepts of its
interpretation, does not replace the existing matrices (which are its »object«), nor is it based on the
notion that they should be forgotten altogether; they namely manifest man’s experience in a given time
and locality. It does not strive to create »a system of systems«, or an all-encompassing functional
structure, but on the basis of critical perspectivism tries to expand and deepen the dialog about a concre-
te »mental« (the research of individual ideas) and »real« (effective) histories.