POŠTNINA PLAČANA V GOTOVII Foto: Jos. r ogačnik MT^v T\ Tk TTI7 Ogromna izbira ročnih del vseh vrst in naj^ IJlvJlilNllV različnejši material Predtiskarija, entlanje in vezanje / Montiranje blazin, torbic i. dr. Ljubljana, Kongresni trg Št. 7 Solidno blago! Ustan..86o. Točna postrežba! Zadovoljen in dobro razpoložen HHHliH^IHlHHBBBHBHfl^HHHHHHHHHBHHHBII^H more biti vsak, ako si nabavi potrebna oblačila po nizkih cenah pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA DVORNI TRG ŠT. 3. Elegantni vzorci, moderna in precizna izdelava. Oglejte si bogato zalogo oblek, površnikov, ranglanov, „trenchcoat" ter damskih plaščev itd. — Dežni plašči, usnjeni suknjiči, čepice, perilo itd. Angleško in češko sukno ter vse manufakturno blago se prodaja na metre v poljubni množini. Na željo pa se izgotavljajo obleke itd, tudi po meri v lastnem modnem ateljeju. Ali hočeš biti lepa? Ni pravljica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutankhamnovo grobnico, so našli v njej posodice pomad in neverjetno lepo dišečih vonjav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, odkar obstoji svet... Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in sve-žosti, ki si je želi vsaka ženska? Zoraida krema ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje gube, ki so največji sovražnik lepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. Zoraida milo je izredno dehteče, priporočljivo za vsako polt in se izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12-—. Zoraida puder v vseh barvah, bel, rožnat, creme, ocre, naturelle, je najlažji in brezhiben. Okusno pakiran v škatlicah Din 6"—, 12-—, 20'—. Milch-krema Dr. Broema je edino sredstvo proti pegam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. Melitis-krema (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10-—. Boraks je na vsak način potreben dodatek vode pri umivanju. Škatlica Din 10'—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati «OPERAx>. «Opera» Eau de Cologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40'—. «Opera» parfem, izredno dehteč, elegantno adjusti-rana steklenica Din 50'—. «Opera» puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30. Vse zgoraj opisane preparate prodaja in razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trg št. 11, Ljubljana. UTOGRAFIIA ČEMAŽAR IN DRUG LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 izdeluje vsa litografska dela po najsolidnejših cenah Telefon številka 25-69 Zahtevajte ponudbe I Godba in ples v lastnem domu! Nabavite si gramofone ^^Be^A in plošče le pri «TEHNIK» IOSIP BANIAI Ml Ljublj ana, Miklošičeva cesta št. 20 (nasproti sodišča). T V I. kozmetičnem zavodu «MARION» Graz, Sporgasse 11 se prične začetkom marca nov tečaj za naravno lepotno negovanje. Tečaj bo trajal tri mesece. Izčrpna pojasnila Vam pošlje I. kozmetični zavod „MARION", Graz, Sporgasse 11, II. nadstropje. Otroška logika. Mirica: «Kajne, mamica, če se vdovec poroči, potem pravimo njegovi ženi , vdova'?» So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico „PROJiT'! Junaček. Mali Stojan se Vfedno dere, kadar ga kopajo, zlasti ko pride na vrsto glava. Babica mu obljubi sladkor-ček, če se ne bo jokal. V začetku res stisne zobe skupaj, nazadnje se mu pa le uderejo solze. Ko ga babica na stolu otira, reče mali samozavestno: «Pri-den Stojan!» Tedaj pokaže babica na sledove solz in vpraša: «Kaj je pa tole?» «Babica slabo brisala*, se odreže mali hitro. Nikoli se ne boste jezili gospa, pri kurjavi, če naročite premog, drva ali koks pri tvrdki DOM. ČEBIN, LJUBLJANA Woifova ulica št. 1 /II. Telefon 2056. SAMO NAŠ PISALNI STROJ JE POPOLN! LJUBL JANA MARIJIN TRG Telefon 3 4 5 6 Najmodernejši in neprekosliivi stroj je šivalni stroj „HAID & NEU" s temi prednostimi: Šiva naprej in nazaj, preprosta priprava za vezenje in krpanje. Teče tiho, ima kroglični sistem. Brezplačen pouk na domu ali v tečajih. Garancija let! Prodaja se tudi na zelo ugodne in dolgoročne obroke, tako da si more stroj nabaviti tudi oni, ki ima skromne dohodke. Zahtevajte brezplačne prospekte in cenike! trgovina šivalnih strojev, gramofonov, koles itd. LJUBLJANA, Masarykova cesta Ipalača,,Vzajemne zavarovalnice (pri kolodvoru). Telefon štev. 23 - 83. I Z B RAN E POMLADNE NOVOSTI v vseh cenah in kvalitetah že dospele. Darriski plašči od 300 Din naprej pri tvrdki ALOJZIJ PAULIN DAMSKA KONFEKCIJA LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 5. Uspešna tolažba. Neki večer zasliši stara Marija, kako Nevenka v svoji posteljici bridko joka. Ko jo vsa v skrbeh vpraša, ali jo kaj boli, ji ihteč odgovori: «Saj sem se vendar učila o petih delih sveta, zdaj vem pa samo za štiri. To bo gospodična učiteljica huda!» cNič ne jokaj, Nevenka, in kar lepo zaspi; prav gotovo jih ni več ko štiri!* Blagodejni učinek te tolažbe se je skoro pokazal. Začulo se je enakomerno dihanje in v spanju so vse zemljepisne skrbi hitro pozabljene. REVMATIZMA TRGANJA GLAVOBOLA ŽIVČNIH BOLEČIN se rešite naglo, ako uporabljate francosko žganje: Radion vinski cvet ,ELEVAT0R' Ako ga ne dobite v svoji lekarni ali drogeriji, tedaj pišite edino pooblaščenemu proizvajatelju ,PIRETRINl D. D. ZAGREB Branimirova ulica 43 ki Vam pošlje po povzetju 5 malih steklenic za 50 Din. Moški radi f kritizirajo. Ali imate na sebi elc gantno obleko, kako klo*-bufc pristoja Vašemu obrazu, to vse mož opazi. Ne pozabljajte pa, da se posebno zagleda v Vaše lice in da takoj opazi, če ste utrujeni in potrti. Moški so strogi opazovalci. Uporabljajte ELI D A CREME DE CHAQUE HEURE, pa boste videti vsak čas sveži in lepi. Ta krema daje koži nežen videz alabastra, ki očaruje. Ni ne mastna ne lepljiva. Ščiti polt pred vetrom in drugimi vremenskimi vplivi ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE Drage citate l j i c e! To številko smo na splošno željo mamic in tetk posvetili našim malim. Ljubezen do nebogljene dece je globoko ukoreninjena v vseh ženskih srcih in smo zato prepričani, da bo ta številka všeč tudi onim, ki še nimajo svojih otrok. Saj je otroška duša odprta knjiga in čist evangelij vsega dobrega in lepega. Dobili smo toliko gradiva in lepih slik, da nam je zmanjkalo prostora za povest «Potočnikova Truda*, za modne slike in druge aktualne članke. Če bi eni ali drugi naročnici ta številka navzlic pestre in zanimive vsebina ne bila všeč, pa jo lepo prosimo, da potrpi do prihodnje številke, kjer bomo nadomestili vse članke in slike, katere smo morali v tej številki izpustiti. Skrbeti hočemo za to, da bodo vse naročnice z listom zadovoljne. Končno opozarjamo, da bomo pričeli priobčevati v prihodnji številki zanimiv članek «Kako povem otroku o čudežih nastajajočega življenja*, ki ga je spisala gospa Milica Stupanova, učiteljica na Mariborski vadnici. Članek razpravlja o važnem vprašanju, ali naj matere otrokom lažemo o postanku človeka, ali pa naj otroku povemo čisto resnico o svetosti materinstva. Kaj je bolje, da izve otrok resnico na primerilo lep način od matere, ali pa da ga na grd način pouče zlobni tovariši. S tem člankom, ki odkritosrčno razpravlja o tem kočljivem vprašanju, bomo gotovo ustregli vsem našim čitateljicam. Uredništvo. Žrebanje nagradne uganke Vrednost nagrad se je zvišala od 23.000 Din na 27.165 dinarjev. Nekatere ugledne tvrdke, ki se zanimajo za krog naših čitateljic, katerim hočejo pripraviti še več daril, so velikodušno darovale lepe nagrade. Zato je prav, če te uvidevne tvrdke vse podpiramo in kupujemo pri njih svoje potrebščine. Tvrdke, ki so naklonjene našim naročnicam, so darovale prav lepe in dragocene nagrade. Vrstni red nagrad je sedaj takšenle: I. Šivalni stroj v salonski omarici Din 6000-— darilo lista «žena in dom». II. Radioaparat «ESWE» „ 3000-— darilo tvrdke «Elektroindustrija», d. d., Ljubljana. III. Gramofon „ 1200-— darilo lista «žena in dom». IV. Večerna obleka „ 950-— darilo tvrdke P. Magdič, modne trgovinč, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Katera dva sta bratca? V. Pisalna garnitura v etuiu (zlato nalivno pero - svinčnik «Auto-mat», darilo tvrdke A. Prelog, Ljubljana, Marijin trg. VI. Fotoaparat 6X9 cm za filmske zvitke darilo tvrdke Janko Pogačnik, specialna trgovina za fotografične potrebščine, L j ubl jana, Tavčarjeva ulica št. 19. VII. 5 kg fine kavine mešanice «Moca» darilo tvrdke «Projai, d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica. VIII. Poniklan samovar in garnitura za turško kavo darilo tvrdke Nova Jugometalija, d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ul. IX. Svilen damski dežnik darilo tvrdke Jugoslovanske tovarne dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo št. 19. 700 — 685- 400-— 400 350-— X. XI. Din 295 — 250-— 200- 120 — 300- 220-— Vaza in košara za cvetlice darilo tvrdke Breznik in Fritsch, trgovine z železnino, Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 7. Servis za kavo za 6 oseb darilo tvrdke August Agnola, trgovine porcelana in stekla, Ljubljana, Dunajska cesta št. 10. XII. Svila za eno obleko darilo Oblačilnice «Ilirija», Ljubljana, Mestni trg št. 17/1. XIII. Garnitura damskih robcev darilo tvrdke A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg. XIV. Par glace usnjenih rokavic in 1 par svilenih nogavic darilo tvrdke V. Lesjak, modne trgovine, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3. XV. Karton bonbonov darilo tvrdke Josip Schumi, tovarne kanditov, Ljubljana, Gradišče štev. 9. XVI. Keramika «Kranjec in Kranj ica>> delo kiparja Lojzeta Dolinarja. XVII. Zlato nalivno pero XVIII. 300 knjig «Solnčna roža», po Din 15-— povest iz vojnih časov, spisal dr. Fran Zbašnik. XIX. 300 knjižic praktičnih nasvetov, po Din 6-— XX. 1200 orig. lesorezov «Starca». Cena vsakemu Din 5- — delo slikarja-grafika E. Justina. Original je bil ocenjen na Mednarodni umetnostni razstavi na Reki kot eden najboljših lesorezov. Pravico do prve nagrade imajo naročnice, ki so plačale vseletno naročnino. Pravico do vseh drugih nagrad pa imajo naročnice, ki imajo oziroma ki bodo imele do 5. marca poravnano naročnino vsaj za pol leta, torej Din 35—. Nagrade od I. do XVII. se bodo 12. t. m. izžrebale v notarskem uradu gospoda notarja Plei-vveissa v Ljubljani, Kralja Petra trg štev. 2. Opozarjamo, da dobi vsaka naročnica, ki bo uganko pravilno rešila in ki ima plačano naročnino za vse ali pa vsaj za prvo polovico leta svojo nagrado. Zato le hitro na poštni urad z našo položnico in nakažite Din 68'—, če tega še niste storili. Če ne zmorete vsega, pa nakažite vsaj za pol leta Din 35-—. Samo do 5. marca je še čas. Mogoče ravno Vas določi žreb za šivalni stroj ali radioaparat ali pa kakšno diugo darilo. 4500- 1800-— 6000-— Letnik II. V Ljubljani, dne 1, marca 1931. Štev. 3. M. Stadlerjeva: PriŠle SO «V davnih časih je živel daleč tam za deveto goro mogočen kralj.»--V duhu mi vstajajo sladki spomini: Kam ste zbežali, srečni stari časi, ko smo zvečer stisnjeni ob topli peči z rdečimi obrazi napeto poslušali lepe pravljice. Motljive večerne sence so se tiho kretale po temni sobi ter se pretvarjale v naših mislih v skrivnostne pravljične postave. Tu je zavel gozdni vonj, tam sredi trate smo v duhu gledali rajajoče vile, tu zopet s pridušenim dihom opazovali velikanskega zmaja z devetimi glavami. Plakali smo nad zakleto kraljično ter se glasno smejali trapastemu Jurčku. Kje so tisti zlati stari časi, ko smo po kratki molitvici za srečo vseh dobrih škratov in vil sladko zaspavali z imenom prvega junaka na ustnah, da bi na perotih lepih sanj leteli daleč daleč do večno zelenih dežel, kjer solnce nikoli ne zatone in se sreča vsakomur smeje. Detinstvo je prag življenja, prag, posut b srebrnojasnimi cvetkami, ki v nadi radovedno in pogumno dvigajo svoje leskeče glavice v življenje. Vsekako bi morali z največjo marljivostjo cepiti in negovati te plahe in občutljive cvetke, da bi kdaj kljubovale vsem sirovim tokom ter nam v plačilo prinašale v težkih dneh troho jarega pomladnega vonja. Torej ti bela, nežna Snegulčica; Peter Kle-pec, ti junak nad junaki; ti dobri in bedasti Jurček, vi vsi nepozabni, ki ste zrasli z mojim detinstvom, idite dalje od roda do roda in jim ostanite to, kar ste nekoč bili nam ter razjas-njujte slednjo skromno kočo z nado v boljšo bodočnost. Več tisoč naročnic sanja o glavni nagradi, o šivalnem stroju. Vsaka, ki je pravilno rešila razpisano uganko in ki je plačala za vse leto Din 68•—, lahko upa, da ji žreb nakloni lepo darilo. Če še niste nakazali naročnine za vse leto, storite to do 5. marca. Če nimate položnice, jo dobite pri vsakem poštnem uradu za 50 par. Na položnico zapišite naslov «Žena in dom», Ljubljana, in številko 15.490. NJENO VELIČANSTVO KRALJICA MARIJA ko je štela dve leti Njik Visočanstva naslednik prestola Peter in kraljeviča Tomislav in Andrej se uče. Kraljeviča kot graditelja. Fraajica Košeninova (gospa dr. Tavčarjeva) kot strok Dvarna dama gospa Franja dr. Tavčarjeva, zai4it»ica ilavMiUh »trak, Poglejte jih in uganite, čigavi so. Pa saj ne uganete. Zato Vam jih mi povemo. Zgoraj od leve na desno: Muckova Malena, Curkova Lurška, Prudičeva Lidija, Sajkov Maks, Viktor in Brigita Avguštinova, Murnijer« Eleonora, Rapetova Tatja, Plaperjev Gorazd, Spasojevičeva Božena, Remihov Sladko, Novakov Saša, Mravljakov Hinko in Zorčev Franko. Zdenka Vykypelova: Pravljica o zvezdi Danici in o materinem srcu «Kaj gledaš, očka nebeški, po cele dneve s svojim velikanskim daljnogledom ?» so zvedavo izpraševali angeli in tlačili svoje kodraste glavice k velikim okroglim oknom. clščem, otroci moji, doli na zemlji človeško srce, polno največje in najčistejše 1 jubezni.» «To bo pač težko, najti tam tako srce! Na zemlji so baje zlobni, hudobni ljudjeb je modroval rdečeličen deček. «Pa zakaj ga ne iščeš pri nas v nebesih? Tu bi našel takih src kakor cvetlic v raju. Iz vsakega kota bi se ti eno nasmehnilo!» «Vem za tako srce, nebeški oče», se je skromno oglasil angelček z žalostnimi očmi. «To je srce moje pridne, dobre mamice. Poglej z daljnogledom v ono malo mestece; tam živi v beli hišici pod rebrjo moja mamica. Dela dan in noč, da more preživljati svoje novo dete, ki si ji ga poslal v zameno zame, ko si me poklical v nebesa med angele.» «No, prav!5. je dejal Gospod in pobožal žalostnega angelčka. Prepričal se bom o velikosti ljubezni, ki je v srcu tvoje mamice. Ko se stemni, poletiš k njej z mojim naročilom.» Bil je topel majski večer in mati je uspavala svoje dete s tiho uspavanko: Ajaj, spančkaj, srček moj, ti edina moja sreča, angelčki in bratec tvoj gledajo na naju z neba. Za ves svet bi te ne dala, spančkaj, stvarca mala! Nekdo je prav lahno potrkal na okno. «Kdo trka?» vpraša mati šepeta je, da ne bi prebudila spečega deteta. « Jaz sem, poslanček božji! Bog mi je naročil, naj grem in mu prinesem v nebo tvoje dete.» Mati je kriknila in vsa prestrašena skočila k zibelki in stisnila v naročje svojega ljubljenčka. «Imej usmiljenje, poslanček božji, z mojim žalostnim srcem, ki še krvavi zaradi smrti mojega prvorojenčka. Pripravljena sem za vsako žrtev, ki mi jo naloži tvoj Gospod, samo da mi pusti v mojem naročju moje poslednje dete.» « Velike, pretežke so žrtve, ki ti jih nalaga nebeški oče. Ne vem, ali se boš, draga mamica, odločila, da žrtvuješ toliko iz ljubezni do svojega deteta. Tako lepe, črne lase imaš! Če se jih po ukazu Gospodovem dotaknem z dlanjo, postanejo beli in redki kakor lasje stare babice. Temne oči ti žarijo kakor granati. Če dihnem nanje, ugasnejo in bodo medle. Tvoje sveže, mehko lice bo polno gub, tilnik se skloni in tvoj prožni korak bo težak in počasen. Kakor stoletna babica se boš sklanjala nad zibelko svojega ljubljenca.* «Kar brž si vzemi vse, kar je lepega na meni. Čemu bi mi bila lepota in mladost, ko bi morala živeti brez svojega ljubljenega sinčka'6> Sključena mati starka se je sklanjala nad zibelko in božala z najsrečnejšim smehljajem ročice svojega ljubljenca. Vse nebo je gledalo nanju z onim velikanskim daljnogledom in nebeški oče je pisal z zlatim peresom v nebeško knjigo o prvi žrtvi dobre mamice... Ko je nastopil mrak, je zopet poklical žalostnega angela in mu rekel: «Zopef poletiš k svoji dobri mamici. Njena ljubezen je res izredno velika in vse nebo bo čitalo o nji v zlati knjigi. Toda še bolj hočem preizkusiti njeno srce.» Tik, tik! je nesmelo potrkal angelček na materino okence. «Kdo trka?» je vprašala s slabim glasom sključena mati starka. «Odpri okno, jaz sem, poslanček božji! Zopet me je poslal moj Gospod po tvojega ljubljenčka. Če mi ga ne daš iz svojega naročja, moraš storiti še večjo žrtev, nego je bila takratna. Vsi, ki so te ljubili in ki si jih ti imela rada, te bodo zapustili. Blodila boš po svetu zapuščena in osamela s svojim detetom v bedi in lakoti brez strehe in zavetja. Vsi te bodo zaničevali. Ko tvoje dete dorase, se jim bo smejalo v sreči, ki mu jo prinesejo tvoje neskončne žrtve. Ti pa, uboga, uboga mamica, ne boš nikoli več poznala sreče.» «Pripravljena sem iti na žalostno pot po širnem svetu», je dejala odločno mati in je brž začela zavijati dete, da pojde z njim na pot. «Njegova bodoča sreča bo tudi moja!» Vsi, ki so gledali z neba doli na zemljo s tistim velikanskim daljnogledom, so tiho pla-kali nad nerazumljivo ljubeznijo materinskega srca. Ko je nebeški Gospod s tresočo se roko vpisoval drugo materino žrtev z zlatim peresom v nebeško knjigo, si je dolgo otiral oči z velikim svilenim robcem. Stara sključena mati se je plazila kakor senca po negostoljubni zemlji, čez gore in doline, od vasi do mesta. Greli sta jo solnčeci otrokovih oči in njegovo ščebetanje ji je preganjalo glad. Sključena in oslabela je poljubljala s hvaležno ljubeznijo čelo svojega edinca. Nekega meglenega večera pa. ko je uspavala dete z žalostno uspavanko v skalni votlini, se je sklonil nadnjo božji poslanček, in solze, ki so mu vrele iz oči, so ji lesketale v laseh kakor dragi kameni. «Uboga mati, hudo preizkuša Bog tvojo neskončno ljubezen. Prišel sem tretjič po tvoje dete. Če mi ga izročiš in se ločiš od njega, ti vrne nebeški oče vse, kar si izgubila: tvoj obraz bo zopet žarel od lepote, kakršne svet še ni videl. Ljubil te bo ves svet in pravljično bogastvo ti bo nagrada za vse, kar si pretrpela. Uživala boš vse radosti, kakršne ti le more nuditi zemlja. Če pa mi ne daš svojega deteta, mi moraš izročiti namesto njega svoje veliko čisto srce. Iz kapljic krvi zrase tvojemu detetu na zemlji največja sreča.» Sključilo se je onemoglo telo uboge matere. Naposled je odprla svoje naročje, blagoslavljala ljubljeno dete in šepetala angelu: «Niti lepota in mladost niti bogastvo niti ljubezen mi ne morejo nadomestiti mojega deteta. Njegove angelske oči in utrip njegovega nedolžnega srčka so mi največja zemeljska sreča. Glej, moje srce je pripravljeno za poslednjo žrtev, ki jo zahteva tvoj Gospod! Vzemi ga in ga nesi pred prestol Najvišjega!» Tiho je jeknil angelček in se sklonil nad truplom svoje mrtve matere. Molil je k nje- Rojčev Janez in Miloš. Fettichov Niko, bister junak. nemu velikemu gorečemu srcu, ki je žarelo v njegovih rokah kakor solnce na poletnem nebu. Ko je priletel z njim nad oblake, se je sklanjalo vse nebo v občudovanju njegove velikosti in njegovega žarenja, in nebeški oče je pisal z velikimi zlatimi črkami v nebeško knjigo o tretji žrtvi zemeljske matere. «Našel sem edino človeško srce, polno največje in najčistejše ljubezni. Nobeno srce na zemlji ni zmožno večjih žrtev kakor srce matere! Glej! Vsadim ga kot najdragocenejši dragulj v modrino neba in ga napravim za večne čase za žarečo zvezdo Danico, ki bo v zgodnjem jutru oznanjala ljudem na zemlji bližajoči se dan, mir in ljubezen ...» Angel varuh Stoj pri meni v težki uri, stoj pri meni, angel moj, z žametno dlanjo zasloni brezno črno pred menoj. Truden sem od težke hoje, mrak mi lega na oči, srce t prsih preplašno je — dni bodočih se boji. Tvoja milost me poteši, dušo mi razbremeni, tvoja jo ljubezen reši večne groze in noči. Kadar v srcu je najtiše, kličem tebe, angel moj, kadar bolno najbolj vzdiše, sklanjaš roko nad menoj. G r i š a. Tri cvetke: Hudnikova Franka Sičeva Mita Cerarjeva Len kiča I n a v. K a r d o f f : Mati in dete* Prevedel Pavel D e b e v e c. Kako čudno, da morejo reči ljudje: novorojenček je nekaj grdega! Jaz pa menim, da o tako genljivi in nepojmljivi lepoti sploh ni mogoče govoriti z revnimi besedami. Sladko dehteč kakor majhna vijolica, brez pomoči in tako čisto predano težkemu življenju leži tu, veliko čudo, mnogo prelepo, da bi ga zapopadli. Kakor majhna praprot v popku nežnočlena in zavarovana, male listke zložene drug v drugega — tako leže udki malega človeškega cveta tu, in tak naj stopi torej v življenje, v to življenje, polno trpljenja in bridkosti, polno ljubezni in razočaranj! A V čem leži čar otroške izbice? Ali je sladki vonj, ta mešanica dobro opranega perila, pudra, mehkega mila in linoleja? Ali so beli zastori na oknu in na posteljici malega bitja? Rahlo tikanje ure, pestunja z velikim belim predpasnikom, ki s tihim korakom stopa po sobi? Lahno zastrti soj svetiljke ali vonj lakiranega pohištva? Vse to nežno življenje, ki se tu odigrava, kopanje, oljanje, pudranje majcene kreature, pristavljanje k prsim matere, skrbno polaganje v pleničke povitega v zibel? Vse to združeno ustvarja ono nerazložljivo ozračje brezkončnega in osrečujočega miru. * Vedno se ne odigrava prizadevanje za malega dojenčka v negovani otroški sobi. V hamburški luki sem videla družico izseljencev. V viseči košari, zavit v raztrgane in revne cunje, je ležal majhen črviček. S svetlimi očmi je gledal v sinje nebo, s svojimi malimi, belimi ročicami, ki so bile videti v solncu čisto prozorne, je mahal okoli in je dajal od sebe povsem zase in ne da bi kdo kaj opazil, majhne vriskajoče glasove — medtem ko so počasi tekle po licih matere — težke solze. * Veliki dan takrat, ko dobi malček prvič gosto hrano. Ne razume, zakaj ne ostane žlica s kašo kar vedno v ustih. Brca in postane nemiren in jezen. Krog sebe bije s pestičkami, se vzpenja, vrže glavo nazaj in končno — rdeč kakor rak — prasne v bridko kričanje, šele polagoma se privadijo mali možgani, in potrpežljivo čaka malček, da se žlica napolni. Gorje pa, ko dobi prvič špinačo! Male tace bi je jo po žlici in kar po sredi posode. Jopica, prt, zrcalo, vse je zeleno, celo v ušesu papanovem je najti madežek špinače. Trpki okus je namreč še tuj grlu in želodcu. Toda kmalu se dete privadi. Slastno požira z žlice, slišati je zadovoljno grgranje, in iz gobčka teče nekoliko zelenega soka. * Očarljivo je prvo zavedno jecljanje, prvo govorjenje, za katero smo mi odrasli preneumni, da bi ga razumeli. Kako se male ustnice obličijo v zloge in glasove, ki so tako nad vse pomembni. Ko pride potem trenutek, v katerem začuje mati prvič razločno «mama», jasno in čisto «mmamma», tedaj ti seže globoko in osrečujoče v globino srca. Z velikim naporom in napenjanjem vseh svojih mladih sil se skuša dete dvigniti. Sprva se mu posreči samo čisto malo. S prestrašenim obrazom čofne spet nazaj v blazine svoje posteljice. Takoj poskusi zadevo iznova, dokler ne zapopade: Treba je tvegati vse! Z novim trudom se loti dela — in glej — zdaj je uspelo! Ponosno in radostno zakraka na glas, tako na glas, kolikor le more, kakor majhen petelin, kakor bi hotel reči: «No. le glejte, kaj znam, le poglejte in strmite in občudujte!» In takoj se prične najveseljše vriskanje in čebljanje. Če mu damo kaj v roke, tedaj smo lahko prepričani, da v istem hipu trešči vse vkup na tla. Neutrudljivo vse spet poberemo. Zaman! Vedno in vedno vrže vsako stvar na tla, z vso močjo in z brezobzirno vnemo. Velika je težnja, raziskati svet okoli sebe, in po navadi se plazi malček po vseh štirih po sobi. Včasih pa mora sedeti seveda tudi na majhnem lončku, in to je dolgočasno! Včasih ga pustimo sedeti precej dolgo, in to je zoprno! Pa se upre z nožicami v tla in opazi, da se s tem lonček premakne. Z vnemo nadaljuje poskuse in polagoma se posrečijo prvi izleti s to kočijo. In začne se vožnja v vse nebesne smeri, z grozno hitrostjo. Čudno in srčkano, kako hitro se razvije ta tehnika premikanja! Če naleti na teh brezciljnih vožnjah na stol ali na nogo mize, tedaj se dvigne ob nji, in zgodi se včasih, da se lonček prilepi na dvoje mehkih Iičk in čofne potem na tla, zapuščajoč rdečo srago na nežni koži. Vsebina se razlije po tleh, in prestrašeno, toda z največjim zanimanjem. opazuje dete čudno prigodo. Kmalu se prično prvi poskusi v hoji. Mali racman divja po sobi kakor pijanec. Trdno so male tace zapičene v roko, ki ga vodi. Zelo razburljiva zadeva, ki ga čez in * Nedavno je izšla v Berlinu nad vse zanimiva knjiga, bogato opremljena s slikami, z naslovom: HeddaWalter: Mutter und Kind, mit Begleitworten von Tna v. Kardoff. V Ljubljani se dobi knjiga v Novi založbi, mi pa prinašamo nekaj odlomkov. Mirjana Grobmingova Cicika Felberjeva z božičnimi darili. čez zaposluje! Nožice so še krive. Opletajo se še, bing-ljajo in klecajo, dokler se počasi ne nategnejo in uravnajo. In kmalu je tako daleč, da lahko postavlja brez pomoči nožico pred nožico. Zdaj prične postajati reč opasna! Nič ni varnega pred malim sirovežem. Istočasno je. povsod s svojim capljanjem, in brez cilja blodi okoli. Drobtinico ali nitko na preprogi preišče z drobnimi prstki, vsak predmet otiplje in ga vtakne v usta. Krožniki in sklede frčijo, leze se na stole in zofe. Pričelo je skrajno nemirno in razburljivo življenje. * Tik pred božičem je mali triletnik zmešal vse, kar se je pripovedovalo. O Jezuščku, o angelčkih, o Mariji in o Jožefu. Postavil je vse stole, drug poleg drugega. To so angeli. Brisača je njihov pajčolan in tako se igra «Marijo z angelčki«. Počasi dviga nožice in pleše. Besede, ki jih je sam izumil, melodijo, ki jo je sam izumil. Neponaredljivo lepo, kakor bi umetniki ne mogli izumiti! Poje kakor majhen ptiček, biserni glasovi, polni nežne sladkosti. — Nič ne ve o sebi in ne ve, da ga poslušamo in opazujemo in da bi točili solze od genotja in radosti. Paul E i p p e r: Otroci" Prevedel Pavel Debevec. Kdo še ni videl razposajenega škrata v otrokovem pogledu? Igraš se s triletno hčerko skrivalnice, iščoč stojiš na trati in si kar obupan, da nikjer ne uzreš rdečega krilca. Ona pa, mala, čaka nekaj korakov za teboj, srček ji začne utripati nekoliko hitreje zaradi možnosti, da bi se mogel obrniti; toda potem se ojunači, se priplazi po prstih in premaga z drznim skokom zadnjo razdaljo. Zavriska, te objame z obema rokama — in oba padeta v travo. * Ali pa oprezno odpreš vrata otroške izbe; nočna luč širi svojo zastrto svetlobo, tiho kakor lutka leži hčerka v blazinah in spi. Toda le poglej natančno: tenka špranja se lesketa na veki. In če skloniš glavo čisto blizu nad posteljo, šepetajoč nežno: «Le spančkaj sladko, ti angelček moj*, tedaj se hipoma dvigne zastor iznad zenice, in žareče v zmagoslavju uspele prevare ti kažejo triletne oči svojo nadmoč. • Moj sin je že s poldrugim letom vedno silil, da ga dvignemo na okno. In tam je stal, zrl napeto v višave, iztegal ročice daleč o"d sebe, sklepal male prstke v pest. jo odprl dva- trikrat zapored in dejal razločno odsekano: «Ti-ček go-lob-ček» vselej, kadar je letela mimo jata ptičev. Pozneje ga je presenetila mati na vrtu, ko je po nevihti zbiral po gredah črve. Na začudeno vprašanje je odgovoril: «1, veš, črve moram takoj porazdeliti; stari pridejo v potok, mladi pa na gnoj, ker še ne znajo plavati.» Drugič spet je prinesel v pločevinasti škatli majhne žabje paglavčke, ki jih je nalovil v potoku. «To so ribice, ki bodo pozneje postrvi.» — Poleti jo je sin vedno tik pred spanjem mahnil ven; našli smo ga na deželni cesti, videli smo, kako se je vedno in vedno sklonil, stekel v gozd in se spet hitro vrnil: «Bešujem ljube polžje živalce. Saj ne morejo uiti, če pride ponoči kakšen voz. Četudi ga slišijo ali morda vidijo žaromet, dOTolj hitro odskočiti pa le ne morejo — pa jih lahko povozi.« * Odlomki iz knjige: Paul Eipper: Menschenkinder. Helena Čelapova iz Omartoncev pri Osijeku, nazvana «šumska rožica«, ki je dobila na zagrebški razstavi lepih otrok prvo darilo. Zanimivo je, da se je fantiček še s petimi leti bal rjavega hrošča. Najbrže ga je prej kdaj preplašilo iz spanja njegovo globoko brenčanje v sobi; vsekakor se nam ni posrečilo ozdraviti otroka tega odpora, dasi je sicer zelo ljubil živali. Toda nekega dne je pritekel čisto razgret z vrta, pripovedujoč: «Pravkar je sedel hrošč na moji roki!i — «In te ni bilo prav nič strah?« ga je vprašala mati. Njegov glas je postal čisto tih, dvignil se je na prstih, šepetajoč skrivnostno: «Ne, ne, saj me vendar ni videl. Imel je namreč stekleno oko!« Pri sprehodu po travnikih je pohajkoval moj fant od cvetke do cvetke in kmalu je zaostal daleč za nami. Klicali smo ga, odgovoril pa nam ni, tudi genil se ni, končno smo se morali vrniti, misleč, da se je kaj ranil. Ves bled v obraz je stal pred nami in pripovedoval preplašen: «Prav zdaj pa res ne morem priti, na mojem čevlju sedi-namreč žaba!« In kadarkoli je videl v naslednjih tednih krastačo, vedno se je stresel po vsem telesu in ni spravil niti glasu iz sebe. * Prvi izbruh jeze smo doživeli z ijašim otrokom takrat, ko je hotela moja žena kupiti postrv za bolno svakinjo. Šestletnik je stal radovedno ob veliki posodi za ribe in je videl skoz steklo, kako so z mrežo vzeli postrv iz vode. Tedaj je zakričal, udaril jezno z nogo ob tla in Freeetov Slane in B~>ža krmita svoje prijateljice zgrabil mater: cReci brž, da ne sme storiti ribici nič žalega! Brž, bržb Njegova glava je postala temnordeča, suval je s pestmi proti prodajalki in rjovel vedno silne je: Precej brez pametne misli smo stali vsi v spoštljivi razdalji pred pasjo lopo, fantiček je brodil z rokami po koritu, z repom migajoč je stal poleg njega pes. Sem-intja je sicer zarožljala njegova železna veriga, toda žival je žrla nemoteno dalje in mirno dovolila, da jo je človeški tovariš božal, zgrabil za nogo ali za uho. Končno se nam je posrečilo z raznimi obljubami spraviti otroka iz nevarne bližine; «strah vse vasi» pa je še vedno prijazno mahal z repom, in medtem ko smo otre-sali slamnate bilke s fantovega suknjiča, smo razburjeni pripovedovali, da je ta pes včeraj ugriznil nekoga v nogo in da se ne sme v njegovo bližino, zlasti kadar je pri jedi. Tedaj se je fant zasmejal. «A kaj, meni ne bo nič storil! Saj mu jaz tudi nič ne storim. In sploh, saj sem mu vendar dejal: Kužek, kar nič se ne boj, nihče ti ne sme storiti nič hudega, jaz ostanem pri tebi in te bom varoval!* Gorčev Mitja (Slika na naslovni strani.) Ali ga poznate, otroci? Gotovo ste ga že občudovali v gledališču, ko je igral revnega, a dobrega Petrčka, ki je našel v nebesih pot do svoje mamice. Morda je vaš ljubi znanček kot Boštjanček-pastirček, ki ga dobra princeska po hudih zadregah z zvestimi medvedi pripelje na dvor svojega očeta? Ej, Mitja ne pozna strahu! Gladko in urno teka po odru, ne boji se ne ljudi ne živali, ker Mitja ima dobro srce. Seveda ga mamica in očka po pravici zelo ljubita. O da bi bili vsi naši mali prijatelji, kakršen je on. Mitja je zdrav, saj ga srečate poleti v kopališču, ko plava med prvimi, pomladi že veselo zajaše svoje kolo in pozdravlja cvetoče livade in modre planine. A zimski čas ga žene na smučke in po drsališču dela vesele kroge, da mu lica rde v veselju in se mu oči leskečejo v mladem pogumu. Ko sem bil nekoč pri njem v posetih pa ga vprašam: kaj bi.hotel biti, ko boš velik? Saj veste, da smo tudi odrasli ljudje včasih radovedni. Pa mi pokaže lepo električno lokomotivo z ameriškimi motorji in pripoveduje mirno in z vdanimi očmi o svojih mladih, a dela-polnih enajstih letih. «Bil bi tovarnar za str oje.» «Zakaj?» sem bil že spet radoveden. «Preskrbel bi mnogo revnih delavcev in pridnih, siromašnih otrok.» «Kaj pa gledališče?» «Ko odpravim svojo nemško, francosko ali angleško uro in naredim svoje naloge, pa mi je učenje vloge o razvedrilo. Ne v trud, gospod.» Mitja obiskuje prvi razred humanistične gimnazije in je ljubljenec svojih sošolk in so- šolcev. Pomaga jim rad in ne pozna prepira. Mnogo zanimivega jim zna povedati. «Najrajši čitam Jules Verne a, potovalne zgodbe, Karla Maya, posebno rad pa knjigi «Križem po Jutrovem» in «Zadnja pot kapitana Škota». Mitja ne trati časa. Če mu je dnevno delo končano, še sede h klavirju ali vzame ■v roke vijolino . .. Brez nevolje prenaša svoje mlade dolžnosti, a dobra mamica bedi nad njegovim cvetočim življenjem kot tiha vrtnarica, ki semintja vzgaja z dobrotnim smehom ali resno-skrbnim pogledom. Mitja ima očeta, ki neutrudno skrbi zanj in za njegovo pot naprej. Mitja mu je hvaležen. On ve, da ga ljubi svet, a vendar ni prevzeten. On se zaveda, da je še dolga, dolga pot pred njim, da zunaj mamičnih pravljic in lepih igric živi svet revnih in bogatih, dobrih in slabih. Mitja sluti, da ne rasejo rožice v vsaki lehi, in pozna pesem o treh ptičkih ... In razume resnico o Indiji Koromandiji. Mitja ne pozna laži. Vse kar izgovori, premisli, a nikdar preveč in vselej točno in jasno. Naj vam bo, ljubi naši malčki, njegova ljubka glavica dober spomin in ljubezniv opomin nanj in njegovo drobno pot. Posnemajte ga, a ne zavidajte! Saj proži svojo malo dlan prav onim, ki nimajo še vsega, kar ima on, razveseljuje vas s svojo igro, zgled vam je v šoli, in čeprav se ne zanima za nogomet: njegovo srčece rase v žlahtno rožo, ki ji prilivata svoje solze radosti in ponosa skrbeča roditelja. Preveč smo skoro povedali o njem. Za deveto goro leže še Mitjini bodoči dnovi. Tudi grom in vihar ga še čakata. A Mitja je skrbno pripravljen nanj. Vidite in to je že mnogo. jD0 peruzzi Vojka Prelovčeva (slika na naslovni strani), ko je štela tri cvetoče pomladi. Danes jih ima sedemnajst. Svetlo gleda v svet, igra klavir in poje v radio, odgovor ji bistro teče in prav tako je živa, poskočna, kakor je bila tedaj pred petnajstimi leti. Študira pridno in resnoba se je loteva... Svet je njen, saj je Vojka živo zdravje, poosebljena abstinenca in športno agilno dekle. Nageljček med rdečimi ustnicami, ki ga veselo vrti v svet, pa pravi, da so njena mlada leta rdeča in vroča kakor je ona samu. Oljeg in Nadja iz Prokuplja. Čudna so pota sreče. Nikdar ne veste, kje vas čaka. Morda je sreča prav vam namenila glavno nagrado. Zato poglejte, če ste izpolnili vse pogoje za nagradno uganko. Ali ste pravilno rešili in ali ste že nakazali naročnino za vse leto? Samo do 5. marca je še čas. Glažarjev Miran bo gradbeni inžener. Asta Peruzzijeva (Slika na naslovni strani.) Sedem let. Sedem drobnih, sanjajočih let. Asta sanja o jetzuščku, o daljnih počitnicah. O Petrčku in Boštjančku. Njena šolska torbica visi ob posteljici. Ona pa spančka in sanjčka o svojih prijateljicah Lilijani, Jasni in Jelki. O bolni gospe učiteljici in o časih, ko bo brala prvo očkovo pesmico sama. Asta s široko razprtimi očki strmi v zvezdice in mesec in ne ve nič o hudem dnevu in o bolih ... Rada bi bila učiteljica, a hudo je še zaradi črk .. . Asta vozi svoj bicikelj in lahka ji je pot... Vse ima rada. Najbolj še muciko, mandarine in mamico. Sedem let. Sedem drobnih, sanjajočih let. Pesmica. Lučica. Štefica Pelerjeva ima šele sedem let, pa je že skoro gospodična. Trije vnučki v varnem okrilju Januševe stare mame. Mimica in Sonjica Mačkoškova iz Ljubnega. SLIKE NAŠIH SOTRUDNIC Zgornje slike od leve na desno: Pavla Lovšetova, Mara in Francka Mohorčičeva, zdravnica dr. Zdenka Tominškova, Ksenija Prunkova, ki sedaj take angele sama riše, zdravnica dr. Mira Finkova in Rija Podkrajškova. IZ OTROŠKIH LET Z vseh koncev Slovenije so se zbrali: Petričeva Slavica, Jana Zalerjeva, Nadica Wigeletova in Šterbanov Drago. Doberletov Milan gre k sosedu v vas. Prepovedan sad vedno najbolj diši V spomin mi sili dogodek izza mojih mladih dni. Moji starši so dobili vsakih štirinajst dni po eno zbirko romanov, med njimi tudi takšnih, ki niso bili za otroke. Neki večer — bilo mi je štirinajst let — sem bil sam doma, pa sem poiskal hitro eno izmed teh knjig ter jo ■ čital z največjo naslado, kakor da je v njej kaj prav posebnega. Pozneje, ko je mati to knjigo prečitala in mi jo dala, da jo tudi jaz čitam, sem jo sicer čital, toda brez tistega zanimanja, s kakršnim sem jo čital prvič, ker mi zdaj ni bila prepovedana. Ampak za vse na svetu bi ne bil povedal materi, da sem to knjigo že enkrat prečital, ker bi bil s tem izgubil nekaj silo dragocenega — izgubil bi bil zadovoljstvo, ki me je navdajalo, ko sem to knjigo na skrivnem čital. Ali ste že videli našo malo učenko, kako hiti v šolo s polizanimi lasmi in s klobučkom, pomaknjenim globoko na čelo? V šoli so učenkam prepovedali kodre, rdečilo za ustnice in puder ter odredili primerne predpasnike. Vse te odredbe so gotovo izdali iz upravičenih razlogov, ampak le postojte enkrat pred žensko gimnazijo, ko bodo dekleta hodila iz šole. Zapazili boste, da se je vsaka malo polepšala, da si je vsaka popravila lase, da ji diskretno silijo izpod klobučka, če pa bolje pogledamo, lahko zapazimo, da imajo nekatere tudi podčrtane oči. Tega ne delajo deklice s slabim namenom ali da bi'morda hotele kljubovati. Bog ne daj, tega ne mislijo, to so mlade duše, polne ambicije in idealov, ampak nekaj drugega je: rade bi bile starejše kakor so, rade bi delale tako, kakor delajo starejše, in nazadnje: prepovedano je pač, a prepovedani sad je najslajši. Spominjam se, da so za mojih dijaških let deklice morale nositi čisto gladko počesane lase, dasi so bili kodri moderni. A kaj so storile male gospodičnice, ko so bile v šoli? Vzele so zapenjačo za čevlje in jo segrele na plamenu v peči, pa so si z njo navile lase, ki so si jih morale zopet popraviti, ko so šle domov. Ako bi Dasi mu je bilo slabo po prvi cigareti, vendar ne bo odnehal in še jo bo zapalil. Webletova Majdica in Pavlica. «Ta knjiga je najzanimivejša, ker mi jo mama vedno prepovedujem, si misli deklica. starši ne bili zahtevali gladko počesanih las, bi deklice prav gotovo ne bile po nepotrebnem smodile svojih las. Tiste čase, ko sem jaz hodil v šolo, je bilo kajenje prepovedano. Dijak si niti na ulici ni smel nažgati cigarete, vendar smo se vsak dan shajali pri nekem tovarišu, ki ni imel nikogar, ter po cele popoldneve pri njem pušili in si tako zastrupljali zdravje. Za mladega dečka je že dovolj, če gre v sobo, kjer se kadi, in že ima pljuča polna tobaka. Kako je šele bilo nam, ko se nas je po petnajst stlačilo v sobo in smo ves popoldan pušili. Ako bi mi bili starši ali pa profesorji dovolili kajenje, bi jaz danes v tridesetem letu svojega življenja ne izpušil po štirideset cigaret na dan. Ko že govorimo o kajenju, naj omenimo še sedanje učence, ki se zaradi stroge prepovedi zatekajo v šolska stranišča, da tam kadijo. Izmed vseh teh kadilcev sta komaj dva ali trije, ki zares občutijo potrebo, da si za-palijo cigareto med tistimi štirimi petimi urami, ki jih morajo presedeti v šoli, vsi ostali brez izjeme pušijo zato, da se pred drugimi pokažejo, da so jim enaki, in pa ker je prepovedano v šoli kaditi. In večina je takšnih, ki prej in potlej ne čutijo potrebe do kajenja, ampak si samo na stranišču zapalijo cigareto. Kadar so pa sami kje zunaj ali pa doma, jim cigareta še na misel ne pride. Starši bi ne smeli tega toliko braniti otrokom, ker vse prepovedano mika, a nasprotno, vse, kar je dovoljeno, je videti tako naravno in preprosto, da otroku še na mar ne pride, da bi hotel imeti. Res je pa, da so še vedno reči, ki jih morajo starši skrivati pred otroki — ali tudi tukaj so meje, ki jih je treba poznati, ker bo neprestano zabranjevanje rodilo " samo nasproten uspeh. Zgornja slika: Dekletce bo prvič, kadar bo samo doma, preizkusilo vse pudre in pomade, ki jih rabita mama ali pa starejša sestra. Srednja slika: Kadar mame ni doma, bo otrok vedno pogledal, kaj je skritega po omarah, ki jih ona vedno zaklepa pred njim. Spodnja slika: Če otrokom rečete, naj se nikar ne igrajo z orodjem, bodo oni izkoristili prvo priliko, kadar vas ne bo doma, da ga poiščejo. Pog «Vsak dan pokadite veliko cigaret!» «Veliko, poprečno dvajseta rav povsod. Ženi so danes odprta že vsa-vrata. Žena si lahko izbere vsak poklic. Pri tem pa ne sme žena pozabiti na svoje zdravje, ne sme pozabiti na svoj naraščaj in ne sme pozabiti na poslanstvo, ki ji je po naravi določeno, to je na svetost materinstva. Materinstvo pa je v tesni zvezi z družinskim življenjem, z zakonom. In prav za zakonsko življenje je potrebno praktično znanje o vsem tem, česar nam šola ne more dati. Družina je steber države. V družini pa morata vladati zdravje, snaga, red in mir ter pametno gospodarstvo. S preudarnim gospodinjstvom, s pametnim varčevanjem in pravilnim življenjem pa pomagamo graditi sebi in jugoslovanski mladini boljšo bodočnost. Zato ne sme biti nobena žena brez teh cenenih knjig. Vsaka naj že danes izpolni priloženo dopisnico, kar ne bo nikdar obžalo-vala.fj Agitirajte za naš list in naše knjige, pa boste želi hvaležnost vseh naših naročnic. Vsako posamezno čitateljico, gospo ali gospodično, pa prosiva, da pokaže ta razpis svojim znankam in prijateljicam. Pove naj jim, da smo tiskali za nove naročnice še enkrat prvo številko in da nam tudi že druga naklada pohaja, pa da naj se zato podvizajo z naročilom, če hočejo dobiti še vse letošnje številke. Sporoče naj nam, koliko natočilnih kart naj jim pošljemo za znanke, ki se nameravajo naročiti na list in knjige. Urednici. Materinska ljubezen V zadnji številki prejšnjega letnika opisuje gospa šaša Tavželj-Koštialova v «Zapiskih vaške učiteljice* dva primera junaških žen ob porodu. Tudi jaz bi Vam lahko navedla enega, prav tako resničnega, in če se Vam bo zdel dovolj zanimiv, ga lahko priobčite. Navedla bom točno kraje, kjer se je zgodilo, lahko jili pa tudi izpustite, ker ne poznam Vaših zakonov. Bilo mi je deset let, ko sem se igrala s sestro in bratom na cesti pred domačo hišo. Vsenaokrog je ležal debel sneg. Ker smo bili toplo oblečeni, se nismo dosti zmenili za ledeno pesem severa. Ko smo bili v svojo igro najbolj zatopljeni, nas je presunil slaboten jok. Zagledali smo pred seboj žensko, ki je nosila v naročju nekaj v cunje zavitega. Uganili smo, da nosi otroka. Hodila je počasi, kakor bi bila silno utrujena. Šla je mimo nas, nekoliko postala in šla zopet dalje. Z nekakšno grozo smo opazili, da je bilo njeno krilo krvavo in zamrzlo. S težavo je prilezla do naše hiše in sedla na prag, da si odpočije. Ko smo videli bledo in izmučeno lice mlade žene, nas je pri priči minilo veselje do igranja in izginil nam je smeh z rdečih lic. Tekli smo k materi in ji hiteli pripovedovati o ubogi tuji ženski. Zdelo se mi je, da je mati iz naših besed spoznala žalostni položaj uboge žene. Hitela je iz hiše, da bi ji pomagala; a ženska je bila že daleč proč. Moja mati jo je spoznala, in ko je videla, da se je nalašč umeknila, je tudi ni hotela klicati. Na ta dogodek nisem nikdar pozabila. Večkrat sem videla v duhu ono ženo, kako so ji zastajale noge v snegu in kako je šklepetala z zobmi. Ko sem odrasla, mi je mati povedala, kaj je bilo. Tista ženska je živela pri svojem stricu, več ur daleč od svojega doma. Pred porodom je hotela še enkrat obiskati svojo mater. Šla je s stricem na dolgo pot čez planino, kjer sta morala po celem gaziti sneg. Do svoje matere je srečno prišla. Domov grede so jo pa sredi poti prehiteli porodni krči in rodila je sredi visokega snega krepkega sinčka. Ker sta bila daleč od hiš, ni bilo druge pomoči, kakor da je stric opravil babiško delo. Ko pa sirota ni mogla takoj naprej, je odšel stric sam domov po pomoč. Medtem si je pa ženska opomogla. Zavila je svoje drobno dete v spodnje krilo in nadaljevala trnjevo pot. Šla je mimo hiš, pa se v nobeni ni hotela in upala ustaviti. Materinska ljubezen in dolžnost pa sta ji dajali pogum in moč, da je po petih urah prišla srečno do cilja. Moja mati jo je kesneje obiskala in je bila vsa srečna, ko je videla, da sta otročiček in uboga mlada mati po vseh mukah popolnoma zdrava. Rekla je, da bi si drugače očitala vse življenje, ker ni za vsako ceno takrat spravila ženske v svojo hišo in jo tako morda rešila smrti. Anica Premersteinova. Pustite otroka, da se izjoče! Zelo razširjeno je pri nas naziranje, da otrok, ki smo ga kaznovali, ne sme jokati. Vendar je to mnenje popolnoma napačno. Otrok, ki smo ga kaznovali, naj se izjoče, zakaj solze mu odplavijo vse težave in bridkosti ter mu olajšajo tudi neprijetni občutek sramote, ki jo otrok čuti, kadar je kaznovan. Po navadi pa zagroze starši in vzgojitelji otroku z novo kaznijo, če takoj ne preneha z jokom. Tedaj udarijo solze na znotraj in se izpremene v sovražno nastrojenje, ki se lahko polagoma, ne da bi človek opazil, pretvori v sovražne misli. Taki otroci potem gledajo izpod čela in stiskajo pesti, česar se dostikrat niti potem, ko odrastejo, ne odvadijo. Starši bi se morali zavedati, da je za otroka že to hudo, ker ne sme odgovarjati — zdaj naj se pa še jokati ne sme. Solze učinkujejo na otroško dušo kakor balzam in otrok je, kadar se pošteno izjoče, kakor prerojen. Zato ga pa pustimo, da se izjoče! Vsaka stvar ima svoj postanek in razvoj, tako tudi otroška moda, o kateri hočem danes pisati. Gotovo vas bo, drage čitateljice, zanimalo, kako je prišlo do neodvisne, samostojne otroške mode. Do druge polovice osemnajstega stoletja so veljala za otroke ista modna pravila kakor za odrasle. Deklice sicer niso nosile steznikov, pač pa nagačene životke, okorne rokave, široka in dolga krila, bogata čipkasta gubanja okoli vratu in široke zapestnike, na glavi široke klobučinaste klobuke z veliko kpkardo. Otroška obleka je bila torej verna kopija obleke za odrasle. Deklicam niso prizanesli niti s krinolino. Le za doma so nosile haljam podobne obleke. V okornih modnih oblekah s tesnim životkom in dolgim širokim krilom bi se pač ne mogle igrati. Dečki so na primer nosili za časa španske mode z visokim stoječim ovratnikom in bogatim čipkastim gubanjem okoli vratu. Glava se je videla kakor na krožniku. Čez wams so ogrinjali kratek pla-šček. Hlače so bile kratke in nagačene, celo meč so nosili ob strani. Nizki čevlji, ki jih je krasila velika kokarda iz svilenega traku, so bili iz svetlega usnja. Do tretjega ali četrtega leta so nosili dečki k wamsu dekliško krilce kakor predpasnik. Tako otroško nošo vidimo na slikah iz sedemnajstega stoletja (od Diega, Balazqueza, Juan Pantoja de la Cruz). Reforma vzgoje pa je napravila prevrat tudi v otroški modi. To je bilo v času, ko so misleci propagirati reformacijo vzgoje in priporočali preprostost v oblačenju odraslih in otrok. Angleži so bili prvi, ki so ustvarili za otroke njihovemu razvoju primerne obleke. Angleška otroška moda se je udomačila tudi v Franciji, ki je imela tedaj v rokah vodstvo mode, in se je odondod razširila po vsej srednji Evropi. Tako se je torej pojavila neodvisna otroška moda šele v drugi polovici osemnajstega stoletja. Od tedaj imajo otroci svojo modo, ki ustreza zdravstvenim predpisom in je primerna njihovemu razvoju. Zanimivo je pač to, da je moda najprej poskrbela za dečke. Nosili so dolge hlače in kratke ravne suknjiče. Pozneje pa so hlače, ki so bile tudi drugače prikrojene kakor za odrasle, skrajšali, neglede na to, da so bile v modi odraslih dolge. Deklice so nosile bele ohlapne oblekice, ki so segale malo čez kolena in bile prepasane v pasu s široko barvasto petljo. Lase so imele zvite v kodre, ki so- jim prosto padali na ramena. Današnja moda pa uprav po materinsko skrbi za male gospodične in gospodei Skrbi, da so lepo oblečeni pomladi, ko gredo trgat prve trobentice in prve zvončke, skrbi, da jim ni poleti prevroče, še celo za njih kopalne oblekice si izmišlja razne «fazoine» in skrbi, da se jim ni treba bati dežja, mraza in snega. To se pravi: moda skrbi za modele in daje nasvete, mama preskrbi blago i 11 šiviljo ali pa se sama trudi s šivanjem, skrbni oče pa mora prispevati tudi svoj «obolus» — denar. Mi res nismo bili tako gosposki kakor so današnji otroci. Imajo že svoja igrišča, gledališča, maskerade in čajanke. Starši pa tudi res vse žrtvujejo za svoje otroke, nekateri še preveč skrbe za njih razvedrilo. Včasih smo bili res skromni. Z drsalicami in največkrat kar z doma narejenimi sankami smo imeli največje veselje. In sedaj? Komaj pade nekaj snega, že prihajajo od vseh strani mali smučarji v pravih norveških dresih in smučarskih čevljih z novimi smučkami. Ob sobotah in ob nedeljah pa se že peljejo na izlet. Povsod je videti zastopnike malih smučarjev: na mestnem sanka-lišču, v vlaku, planinski koči in v jedilnici planinskega hotela. Ves ta mali narod se smuča, lazi v breg in se vozi zopet doli, dela telemarke in kristianije, kakor bi od svojega nedavnega rojstva sploh ne delal drugega kakor se smučal. Po pravici jih zavidam. Ker je ta številka posvečena otrokom, se bom tudi v modnem poročilu omejila le na otroško modo. Včasih je veljalo za otroške obleke pravilo: čedno in preprosto, danes pa imajo tudi otroci svoje zahteve. Tako na primer so se razgovarjale punčke v prvem razredu o zimskih plaščih. Miški, ki je imela športnega, so svetovale, naj ji kupi mama kožuhovinastega. «Pa ne belega, rjavega naj ti kupi,» je pripomnila Verica, «beli smrdi po janjčkih.» Otroška oblekica mora biti predvsem taka, da sr otrok v nji dobro počuti, da mu ni treba vedno paziti, da je ne pokvari. Zlasti dobrodošle so oblekice, kvač-kane ali pletene iz volne. Za manjše punčke s kratkim životkom, za večje z životkom do pasu ali bokov in širokim krilcem. Če je oblekica v dveh barvah, na primer životek rumen, krilce modro, se k nji lepo poda moder telovnik z rumenim ovratnikom ali rumene obrobe. Oblekice za pestovanje skoraj da niso podvržene modi, prav tako tudi ne pelerinice, ki imajo kapuce tako narejene, da so hkrati tudi čepica. Sešivajo se iz flanele, barhenta ali pikeja. Za otroke, fantke in punčke, ki shodijo, so kaj praktične kratke hlačke, pripete ali pa kar prišite na životek. Za zimo so pa najbolj tople pletenine. Majhnim punčkam se na-rede za pomlad in poletje oblekice iz belega ali barvastega enobarvnega platna ali batista s kratkim životkom in bogato nabranim ali z ozkimi volanami po-šitim krilcem. Seveda se tudi kaj lepo podajo punčkam oblekice iz raznega vzorčastega blaga. Plašček za manjše punčke je najlepši preprost brez pasu in žepov ter z dečjim ovratnikom. Za fantke so najbolj prijazne kratke hlačke, pripete z velikimi gumbi na srajčno bluzo, ki je za poleti iz pralne svile ali cefirja, za zimo pa iz volnenega blaga. Plašček raven brez pasu z zarezanimi žepi. Brez dvoma pa je za majhne in večje fantke najbolj praktična mornariška oblekica. Za leto bela, za pomlad, jesen in zimo temnomodra. Za zimo še temnomoder mornariški plašček, in fantek je vedno lepo oblečen. Šolarji tudi kaj radi nosijo irhovke in lovski suknjič. K taki obleki spadajo lepe naramnice in bela srajčka s športnim ovratnikom. Birmanke imajo navadno bele obleke. Krilca segajo do polovice meč, so torej daljša kakor pri drugih oblekicah. Rokavi so dolgi, vratni izrezek majhen. Taka oblekica mora biti preprosta, zato pa iz lepega blaga: iz popelina, pralne svile ali pa iz voala, ki se uporablja že dolgo za birmanske obleke deklic. Isto pravilo kakor za birmanske obleke velja tudi za oblekice za prvo obhajilo. Kopalne oblekice za otroke se sešijejo iz satena, platna ali trikoja. Sicer pa se dobe tudi že v trgovinah najrazličnejše kopalne obleke za otroke. Šivalnega stroja ne morete dobiti, če nimate poravnane naročnine za vse leto. Za naše male in najmlajše Slinček za punčko iz modre, rdeče ali pa zelene pralne svile. Oblekica za punčko iz slikanega linona. Vezena oblekica za punčko iz modrega, rdečega ali zelenega linona ali pa iz pralne svile. Če bo punčka . . . Za mlade bodoče mamice je največje veselje, če si same pripravijo ose, kar je treba (posteljico in drugo) za otroka, ki ga že komaj čakajo. Najprej pripravijo toplo in ugodno gnezdeče, kjer bo dete počivalo. Zibka se okrasi s prozorno in precej nabrano volano v najnežnejših barvah. Iz muslina, organtina in bombažastega voala, ki so prav praktični in trpežni, se da napraviti veliko lepih reči. Prinašamo majhen motiv, ki se uveze z močno pralno prejico s pločatim vbodom na vsak zob volane, volana pa se obrobi z ozkim barvastim pije jem. Vse tri paličke, ki nosijo baldahin, se prevlečejo z istim blagom, ob robu bal-dahina pa se narede ožji zobje. Strešico drži odprto širok trak, na katerega koncih sta dve veliki peti ji, izmed ka- terih se ena, t. j. tista ob nogah, lahko odpne, kadar hočemo strešico spustiti. Tudi na vsaki strani strešice je po ena petlja. Prav pripravna je tudi košarica za toaletne potrebščine male punčke in majhen umivalnik, ki se lahko zakrije z velikimi volanami. Tudi košarica sama se ob-šije z volanami, ločen j pa se ovije s trakom, ki se končava na obeh koncih z velikima petljama. Kvačkane drob na rije Otroci nimajo nikdar dovolj toplih oblekic in perila. Vsaka količkaj spretna mama lahko sproti sešije ali pa izkvačka razne malenkosti. Prinašamo več vzorcev a 0 a drobnarij, ki bodo dobrodošle marsikateri gospodinji. Otroški čeveljčki iz debele volne so posebno topli. Za otroke, ki še ne znajo hoditi, je topla obleka kakor na- lašč. Zraven pa je še pokazan način pletenja v naravni velikosti. Za malo večje so že hlačke s širokim pasom m robom na koncu hlačnic. Tudi način pletenja pasu in roba je naznačen v naravni velikosti, tako da pridni mamici ne bo delalo preglavic. Kako se pletejo hlačke, pa je tudi videti na zgornji sliki, ki kaže polovico hlačk s podaljškom za zapenjanje. Pazite na zdravje svojega ljubega otroka, varujte njegovo občutljivo kožo pred vsakršnimi draž-mi, pa bo otrok vedno zdrav in veder. Če boste uporabljali pravo lahko otroško milo PARACELSUS pri vsakodnevnem kopanju, boste najbolje skrbeli za zdravje svojega otroka. Zahtevajte zatorej vselej samo lahko otroško mila Paracelsus. t Spomladanske obleke za šolarice u. . £ Al-, Oblekca iz črtaste pralne svile. Cela oblekca je prikrojena po jff" (I širini, le gube, ki so vstavljene spredaj v krilu, so po dolžini. Ovrat- nik, pas in vezanka so iz enobarvne svile, ribsa ali pikeja. Jpg Oblekca iz pikčastega fularja s plisiranimi volani na krilu. Ovrat- nik je enobarven, vezanka in pas sta iz žameta. Oblekca iz volnenega ribsa. Životek je o pasu nekoliko nabran, krilo pa položeno v gube. Vezanka in petlji so iz pikčastega fularja. Preprosta oblekca iz temnomodrega gabardena z rdečimi gumbi in zaponko na pasu. Oblekca iz rdečega krepdešina z našitimi poševnimi progami in petijami. Oblekca, kombinirana iz vzorčaste in enobarvne pralne svile, s širokim, enobarvnim robom na krilu. Nedeljska oblekca iz pikčastega tafta s širokim, enobarvnim robom in ovratnikom. Životek je kratek, krilce bogato nabrano. Oblekca iz volnenega voala. Krilce je plisirano v skupinah, životek je gladek. J j • j t m • mm za prve tople dni vzorec "za otroško blazino Vzorec za blazino o naravni velikosti. Blazina iz režnega platna, na kateri je izšit gornji vzorec z barvasto prejico. Večje oblike so izšite v verižnem, manjše pa v občrtnem vbodu. DAJTE OTROKOM ROČNEGA DELA Iz ostankov platna, sifona ali kakršnega koli enobarvnega blaga se lahko narede razni tekači ali pa večji in manjši prtički, s katerimi se okrasi otroška soba ali pa otroški kotiček v kuhinji. Kako je vesel otrok, če ga izpod skodelice pogleda mucek-godr-njavček ali pa piščanček ali goska. Še prigovarjati mu ni treba, naj je. Skodelica je kar naenkrat prazna. Prinašamo nekaj prav čednih motivov, s katerimi naj bi Božiček okrasil prtičke, slinčke, torbice, predpasnike, pa tudi gladke podloge v zimskih plaščih. Seveda Dse o primernih barvah. (j-e^c J / . ^ ELI DA S HAM POO D. P.: Kako postrežem svojim gostom Otroška zabava. Tudi otroci med seboj imajo že svoje zabave. Take prireditve, ki pa seveda ne smejo biti preveč razkošne, niso napačne. Otroci imajo pri tem svoje veselje in zabavo, hkrati pa se igraje nauče družabnih oblik in se navadijo na dolžnosti gostitelja. Take otroške zabave se določijo navadno bolj zgodaj popoldne (med tretjo in četrto uro). Otroke pogostimo s kakaom ali čokolado in s pecivom, kesneje tudi z močnato jedjo ali kompotom, zvečer z obloženimi kruhki in limonado ali malinovcem. Kakor smo že omenili, pa mora biti taka zabava kolikor mogoče preprosta, da se otroci ne razvadijo in da ne pridejo povabljeni otroci potem pri revanži v zadrego. Tudi obleka otrok naj ne bo pretirana. Rodbinske slavnosti. Poroka. K poroki vabimo po navadi s tiskanimi vabili, ki jih razpošljemo dva do štiri tedne pred poročnim dnevom. Poroka je običajno v cerkvi, pojedina pa na nevestinem domu. Na deželi, kjer je daleč v cerkev, se pred poroko ponudi svatom kozarec vina in nekaj obloženih kruhkov in keksov. Pri pojedini je treba paziti na pravilno razvrstitev gostov pri mizi. Na levici in desnici novoporočencev sede kot najbližji sorodniki starši. Če teh ni več, pa najstarejši poročeni bratje in sestre, in sicer tako, da sede ob strani neveste sorodniki ženina, ob njegovi . strani pa sorodniki neveste. Poleg teh posadimo strice in tete, nasproti ženina in neveste neporočene brate in sestre, potem po vrsti ostale sorodnike, mladino pa na oba konca mize. Potek pojedine vodi navadno kdo izmed najbližjih sorodnikov ali prijateljev. Ta daje vsa potrebna navodila in informacije, skrbi za zabavo, njemu je treba prijaviti govore in napitnice. Samo ob sebi je umljivo, da se med govori ne sme servirati. Jedilnik pojedine se ravna seveda po premoženjskih razmerah in je nekako takšenle: predjed (ostrige, jastogi, kaviar, gosja jetrna pašteta in podobne stvari), juha, riba, vmesna jed z zelenjavo, perutnina, moč-nate jedi, sirovo maslo in sir. Hkrati z juho damo na mizo tudi sladko vino, kesneje druga vina, sekt, šampanjec. Po1 jedi ponudimo gostom smotke, cigarete, kavo in likerje, potem pivo, kislo vodo, limonado, nazadnje obložene kruhke in zopet pivo. Pri oficielnih zarokah, ki se vrše zlasti zato, da se spoznata obe rodbini med seboj, se servira večerja ali mrzel prigrizek. H krstu povabimo običajno samo najbližje sorodnike in prijatelje. Glede postrežbe in vsega drugega velja to, kar smo omenili že pri poroki. Tudi pleše se lahko. Na dan birme se napravi kosilo, za katero veljajo zelo ista pravila kakor za pojedino pri poroki. Birma-nec sedi med očetom in materjo. Če je cerkvena slovesnost končana precej pred kosilom, ponudimo gostom obložene kruhke, torte in vino. Praznovanje srebrne ali zlate poroke je slično kakor pri navadni poroki, samo da se začne po navadi bolj zgodaj zaradi visoke starosti ženina in neveste. Obletnice, rojstni dnevi in godovi se praznujejo največkrat zvečer s slavnostno večerjo, za katero lahko razpošljemo povabila. (Nadaljevanje prihodnjič.) Vaš mož se Vam lahko izneveri, ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako zaradi tega niste dovolj mikavni. Znana dišeča sol za izpiranje ISLA SPIJLSALZ Vam bo pomagala, da ostanete vedno zdravi, sveži in mladeniški, če jo redno uporabljate za svojo intimno toaleto. KUHA Jedilni list za teden dni (Meščanska kuhinja.) Ponedeljek, obed: ričet s prekajeno svinjino, kislo zelje in pražen krompir, češpljev kompot. Večerja: ajdovi žganci s kislim zeljem, ki je ostalo od opoldne. Torek, obed: na juhi rezanci, z mesom višnjevo zelje in ocvrt krompir. Večerja: makaroni z govejo sekanico, solata. Sreda, obed: cvetačna juha z opečenimi žemljicami, preslaninjeni goveji zrezki in dušen riž. Večerja: lialuška iz rezancev in češpljevec. Četrtek, obed: telečji paprikaš in polenta, jabolčni zavitek. Večerja: precvrta polenta (ki se je skuha opoldne toliko več, da ostane za večerjo), mešana solata. Petek, obed: fižolova juha z rižem, buhte. Večerja: dušen ohrovt in ocvrti krompirjevi cmoki. Sobota, obed: na juhi jetrni cmoki, z mesom dušena kisla repa in krompirjev pire, jabolčni kompot. Večerja: pečenice z grahovim pirejem. Nedelja, obed: obarna juha s precvrtimi žemljicami, telečji ptički, garnirani s cvetačo, pečenim krompirčkom in solato, brizgane livanice (štravbe). Večerja: biftki s solato. Recepti k jedilniku (Za štiri do pet oseb.) Preslaninjeni goveji zrezki. 60 dkg govejega mesa od notranjega stegna ali bržole zrežem na tenke, za dlan velike zrezke, jih potolčem in pretaknem vsakega s tremi ali štirimi tenkimi rezinami prekajene slanine, nato jih osolim, popopram in zložim drugega vrh drugega. Potem razbelim v primerni kožici pol žlice masti in pol žlice drobno zrezane prekajene slanine, nakar vržem na mast poldrugo drobno zrezano čebulo. Ko čebula nekoliko zarumeni, položim v kožico zrezke in jih pokrijem. Tako jih dušim eno dobro uro in jih pomalem zalivam z juho ali s kropom. Ko PANFLAVIN pastile so ubranjajoce sredstvo proti prehladu in nalezljivim boleznim. 116 Če ste uganko pravilno rešili, morate dobiti nagrado. Seveda ne smete pozabiti plačati naročnine za vse ali vsaj za pol leta. Če tega niste storili, storite to do 5. marca, potem bo prepozno. BELI ZOBJE olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje s prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se uporablja posebno izdelana šČetkica za zobe. Ostanki jedi, ki ostanejo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, se odstranjujejo najtemeljiteje s Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane 8 Din. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omota ne zalepiti) in dobili poste brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Z 1 a t o r o g, oddelek Chlorodont, Maribor 127. je meso mehko, preložim zrezke iz kožice v drugo posodo, v kožico pa stresem pol žlice moke, in ko za-rumeni, zopet nekoliko zalijem, pridenem pol žlice kisle smetane, pokuham, da je omaka gladka, nato pa zložim zrezke nazaj v omako, jih zopet pok lijem in dušim na kraju štedilnika, dokler jih ne dam na mizo. Telečji paprikaš. Pol kilograma telečjega, od kosti odločenega bočnika zrežem na koščke in nasolim. V kožici razbelim eno žlico masti, zarumenim na nji precej debelo, na drobno zrezano čebulo, pridenem meso, dodam pol žlice sladke paprike in pokrito dušim v lastnem soku toliko časa, da dobi meso lepo barvo in se opeče. Nato prav malo zalijem in dušim dalje. Ko se sok pokuha, potresem pol žlice moke, in ko za-rumeni, zalijem nekoliko z juho in dodam dve žlici kisle smetane. Ko se še nekoliko pokuha, je paprikaš pripravljen. Grahov pire. 25 dkg zelenega graha skuham na gosto. Da se prej zmehča, mu pridenem za noževo konico jedilne sode. Kuham ga v široki kožici, ker se med kuhanjem močno peni in rad prekipeva. Ko je mehak, ga osolim, zmešam, pretlačim in stresem na gorak krožnik. Oblijem ga z mastjo od pečenic, peče-nice pa položim okrog pireja. Haluška iz rezancev. Trdo testo, ki ga naredim iz toliko moke, da jo zamesim z enim celimi jajcem in enim beljakom, razvaljam na tenko in zrežem za prst široke rezance, ki jih skuham v slanem kropu in od- cedim. V skledi vmešam tri žlice kisle smetane z enim rumenjakom ter primešam četrt kilograma pretla-čenega sira in nekoliko osolim. Nato vzamem primerno kožico, jo dobro namažem z mastjo in vložim vanjo najprej za prst debelo plast rezancev, potem tenko plast nadeva, nato zopet plast rezancev in zopet nadev, dokler vsega ne porabim. Zadnja plast so rezanci. Rezance polijem potem s kislo smetano, postavim v pečico in zapečeni. Ko so pečeni, jih prinesem na mizo s solato ali pa češpljevcem. Češpljevec. 25 dkg suhih, opranih češpelj skuham na tesno. Ko so mehke, jih odcedim, izločim pečke in zrežem na koščke, potem jih pa denem nazaj v odcedek, dodam nekaj koščkov sladkorja in še nekoliko časa dušim, da se zgoste. Češpljevec se dobro poda h halu-ški ali pa k precvrti polenti. Tako pripravim tudi češplje za nadev češpljevih cmokov pozimi. Buhte. V pogreto skledo- presejem pol kilograma moke, jo nekoliko osolim in naredim mehko testo iz dveli dekagramov kvasa, petih dekagramov sladkorja, raztopljenega v eni osminki litra mleka, etne dobre žlice kuhanega masla, enega jajca in enega rumenjaka. Testo dobro stepem, ga postavim na gorko, po-krijem in pustim, da približno eno uro vzhaja. Čim je vzhajano, ga zvrnem na mizo in tenko razvaljam, potem ga pa zrežem na tri prste široke štirioglate krpe. V sredino vsake krpe denem žličko marmelade, nakar krpe zvijem, pomočim v raztopljeno maslo in polagam v dobro pomazano pekačo. Potem pustim, da buhte še kakšne tri četrt ure vzhajajo, nakar jih pomažem z raztepenim jajcem ali pa samo z mlačnim osladkanim mlekom, denem v pečico in spečem. Ko so v dobri pol uri pečeni, jih zvrnem na desko, razločim, zložim na krožnik, potresem s sladkorjem in prinesem gorke na mizo. Za otroške oblekice se uporabijo razni ostanki blaga, prešijejo se pa tudi dostikrat iz odloženih oblek odraslih. Kaj dobrodošle so moške srajce iz cefirja, sirove svile ali pa iz blaga panama. Za punčke se iz njih se- Vam gospodinje, ker se tiče Vas! Vaša družina stavi vedno večje zahteve po tečni in redilni hrani. Temu je ugodila tovarna testenin „Pekatete" s tem, da izdeluje novo vrsto testenin z obilo jajčjo primesjo. Tem testeninam je dala ime „JAJNINE". „Jajnine" so izbornega okusa in teknejo vsakemu, celo raz-vajencu. Prodajajo se samo v prozornih vrečicah po # kg, na katerih je tiskana poleg stoječa varstvena znamka. J^katdk Sije cela oblekica, za fantke pa srajčka ali bluza, pa tudi pižama. Na blagu panama se prav lepo izvezejo majhni vzorci v križcih. Tudi iz modnih črtastih hlač se naredi prav čedna oblekica za punčko. Kratek životek iz žameta, krilce pa iz hlačnic. Na oblekico iz enobarvnega platna se lahko vezejo v raznih barvah krogi, pike, cvetni motivi, ptičke, mucike, zajčki itd. Take oblekice so otrokom bolj všeč kakor pa oblekice iz vzorčastega blaga. Blago za otroške oblekice mora biti močno, da se lahko dosti pere. Za majhne otroške oblekice je bolj primierno blago z drobnim vzorcem kakor pa z velikim; blago s širokimi črtami ali velikimi kvadrati ni za otroške oblekice. Oblekice iz volnenega blaga morajo biti preprostega kroja. Za okras zadostujejo le gumbi, usnjen pas, ovratnik in zapestniki iz svetle svile in pisana vezanka. Na oblekico iz enobarvnega blaga se napravi ovratnik iz vzorčaste svile, na oblekico iz vzorčastega blaga pa ovratnik iz eno: barvne svile. Za majhne plaščke je najbolj primerno enobarvno, gladko blago. Tudi podloga je najlepša enobarvna. Za šolarice so zlasti za jesen in zimo praktične in tople volnene oblekice z gladkim životkom in v gube položenim krilom. Sicer imajo pa tudi one rade zvončasta krilca. Za v šolo mora imeti deklica več predpasnikov iz kretena ali klota. Ker je predpasnik za to, da varuje obleko, mora biti tako širok, da jo pokriva. Imeti pa mora tudi žep. Pavla Belletova, Beograd: Vrtiček med okni Naš «vrtiček med okni« čez zimo sameva. Občutljivejše cvetlice, palme, rododendrone. acaleje smo preselili v miren kotiček ob oknu v le malo zakurjeni Fot. Kiescl, Beri n. GOSPA GROFICA ESTERHAZY upošteva pri negi svojih krasnih zob prav posebno Kaliklora zobno pasto in Kaliklora. zobno ščetko. Mala tuba Kaliklora zobne paste stane Din 9'— Velika „ „ „ „ ,, 14"— „ Jod- ..........20- Zaloga: DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA. Prešernov« ulica St. 5. »Aspirin- tablete /X\ so pristne samo W s krilcem B AYE R. sobi. One ne smejo biti izpostavljene niti prepihu niti preveliki toploti. Prostor med šipami pa krase samo še primule v vseh barvah ali pa živopisane ciklame z blagim vonjem in ciklame z velikimi cveti, toda brez vonja. Če pa je katera izmed nas posebno podjetna in želi vzgojiti sama cvetoče rastline za zimska okna, goji hiacinte in tulipane, tacete in anemone. Dekleta z veščo roko lahko goje tudi šmarnice, španski bezeg, vrtnice itd. Vse ostalo cvetje pozimi samo vegetira. Pelargonije, fuksije in nageljni stoje goli na policah v hladni, vendar ne premrzli kleti. Zalivajo se redno, ker življenje v njih ni usahnilo, ampak samo drema. Presledki od treh do štirih dni so umestni. Včasih se pogleda po lončkih, če se niso morda naselili vanje polži ali gliste, pretipa pa se tudi zemlja, če ni preveč vlažna. Kajti vlaga škoduje mirujočim koreninicam bolj ko vsak mrčes. V nadomestilo teh za naše oči spavajočih rožic nam je dala narava veliko drugih, ki se razcveto šele pozimi ali pa v zgodnji pomladi. Tako se že septembra meseca vsadijo čebulice: ho-landske gomoljike tulipanov, hiacint, anemon, šmar-nic, tacet, ciklamnov. Vendar je treba paziti, da. se čebulice vsade kolikor toliko trdno, ker se zemlja, kadar klijejo, rada dvigne, čebulica pa potem štrli iznad roba lončka. Za čebulice anemon, ki imajo silo čudno obliko, je treba povedati, da se morajo, preden jih vsadimo, namakati v mlačni vodi kakšna dva dni, ker šele potem nabreknejo. Tudi so nerodne pri sajenju. Rade se namreč odkrhajo. Drugače pa je nega teh čebulic povsem enostavna. Zalivajo se redno, da je zemlja vlažna. Čim se prikažejo prvi vršički, to je, čim se dvigne zemlja in se vidi mladi brst, se postavijo lončki med šipe in pokrijejo s koščki papirja ali pa z drugim manjšim lončkom, ki ga poveznemo na velikega. Na ta način so brstiči varni pred solncem, varni pa tudi pred svetlobo, ker se v temi bolje razvijajo. Kadar so vršički tri centimetre visoki, pri hiacinti pa, kadar se njeno stebelce pri zemlji zoži in je debelejši konec že nad robom lončka, se poveznjeni lonci odstranijo. Že v 24 urah ozelene prvotno bledorumena stebelca. Čez dva meseca, včasih tudi šele čez tri, se odpro lističi in prikažejo zaprti popki. Posebno jutrnje solnce pospešuje razvoj cvetja. Če pa bi listi preveč pognali in bi se cvetni popki ne mogli razviti, je treba srce listov previdno izrezati. Razcvele rože se postavijo na hladen prostor med oknom ali pa v hladno sobo, da se cvetje čim dalje drži. To je v kratkih potezah vsa umetnost. Seveda je marsikaj odvisno od nege in od čebulice same. Mehke, gumaste gomoljike niso za nič, takšnih sploh ni treba kupiti. Le čvrste, trde in težke čebulice naj se jemljejo, predvsem pa importirane, ker so skoraj vedno Suha bukova drva in trboveljski premog naročajte pri tvrdki cKurivos, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33 (pri «Balkanu»). Telefon 34-34. 118 Veliko naročnic je uganko pravilnei rešilo, toda za nagrade se bodo izžrebale samo one, hi imajo naročnino plačano za vse ali vsaj za pol leta. dobre. Čebulice je treba tudi pregledati, če nimajo morda gnilih ali načetih mest. Take gomoljike ali sploh ne poženejo in zakrnejo vase ali pa dajo samo bleda stebelca brez vsakega cvetja. Za okras sobe torej niso porabne. Drug način gojenja čebulic pa je v časi vode ali pa na krožniku med vlažnim mahom in peskom. Tacete in hiacinte se dajo gojiti na ta posebno pripraven način tam, kjer bi se radi izognili delu s prstjo in umazanimi lončki. Za to so porabne seveda samo čaše, ki imajo na zgornjem koncu ali žlebiček, da se nanj postavi čebulica, ali pa ki imajo zgoraj jajčasto obliko. Na tej sedi gomoljika. Dve tretjini čaše se napolnita z mlačno vodo, v katero se vrže nekaj končkov oglja, da se prepreči gnojenje korenin in smrad vode. Voda seveda izhlapeva. Moramo jo torej dolivati. Čebulica se tedaj z levo roko dvigne nad čašo, z desno pa se k stari vodi prilije nove. Ni treba torej drugega kakor prilivati vodo. Gomoljike poženejo prav tako kakor v lončkih, razvijajo pa se na isti, samo nekoliko počasnejši način. Izpo-četka se zakrijejo z ovitkom iz papirja, da jih obvarujemo pred svetlobo. Pozneje pa s® postavijo na okno ali pa med šipe. Cveto poldrugi mesec. Kakor hitro odcveto, jih vzamemo iz čaše, pustimo, da se posuše, potem pa jih shranimo na suhem, temnem prostoru. Vendar prihodnje leto te čebulice niso več uporabne za cvetenje v čašah, ker so precej oslabele. Bolje je, da zavržemo take čebulice, saj niso drage. Za tri dinarje se dobe pri vsakem vrtnarju. Če jih hočemo gojiti na krožnikih ali v plitkih posodah, je najprej treba namočiti pesek in mah in pustiti, da voda odteče. Potem pa se čebulice razmestijo med mah in pesek, lahko po deset naenkrat. Mah se previdno vedno iznova zaliva. Gomoljike same se pri tem ne smejo zmočiti, ker jim to škodi. Osnovne smernice za takšno gojenje kakor tudi za gojenje v lončkih so: čimveč solnca, prvi mesec pokrita čebulica ter redno zalivanje. Važno je še odstranjevanje eventualnih poganjkov ob strani čebulice. Da pa nas te cvetlice čim dalje razveseljujejo, jim izberemo kolikor mogoče hladen prostor med šipami ali ob oknu, ker toplote ne prenašajo. Drugače bi nam prehitro ovenele. f\ IA S" A D & I \IKL-ETA j V /V\-£JT U Ali mi res ni obstanka doma? (Nadaljevanje.) Ko si tako kar na celem vtepeš v glavo, da moraš po vsej sili od doma, ne daj se z voditi! Pomni: «Ali smem tudi vso torto sama pojesti?» Ne misli tako daleč. Učitelj razlaga učencem koristi živali: meso, dlaka, koža, gnoj. «Ljudje jedo n. pr. meso živali. Ka j pa napravijo s kostmi? » Učenček: «Devajo jili na rob krožnika.« Ni razumel. Mati: «Dete, s prstom se ne sme nikdar kazati na ljudi.» Otrok: «S čim pa, mamica?* Ni prav. Osemletna Marijanica vidi, ko prešteva njena vzgojiteljica denar. «Gospodična, kje ste pa dobili toliko denarja?* «Glej, Marijanica, jaz vas učim, in vaš očka mi da zato denarja.* f Marijanica dalje časa premišljuje, potem pa pravi: «To pa res ni prav, mi se toliko trudimo, vi pa spravite denar.» Pri zajtrku. Mali Borut sedi z materjo pri zajutrku. Naenkrat reče: «Mamica, pokrij vendar kavo, saj bo vsa panorama izpuhtela!* Še nekaj tednov in pomlad bo tu. V svoji trgovini imam že veliko zalogo pomladnega blaga za dame, gospode in otroke. Tudi za Vas imam veliko izbiro. Gotovo najdete pri meni nekaj, kar Vam bo všeč. Zase kakor za svojce si lahko izberete najnovejšo modno blago, angleški kamgarn in športni ševijot, damsko volneno blago za obleke in plašče, krasno svilo ter fino in trpežno perilno blago. Ce danes še ničesar ne potrebujete, zapišite si moj naslov za prihodnjič. A. ŽLENDER manufakturna trgovina LJUBLJANA, Mestni trg št. 22. Veliko, najnovejšo pomladansko izbiro raznovrstnih elegantnih čevljev svetovnoznanih znamk, kakor: BALLY, TIP-TOP, FOREVER v najmodernejših barvah in oblikah za dame in gospode dobite le v trgovini ŽIBERT, LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA. Velika izbira srčkanih otroških č e v 1 j e v. KLIŠlf E vseh vrsi- por -folog ra.fi] ol/i^ ali risb a It ix vi* jf ur/e n. ajs Orli d n 9 j še k I iš a wnet ST-DEU LJUBLJANA DALMATINOVA 15 Naročnina za list s krojno prilogo je za vse leto Din 68 —, za pol leta Din 35za četrt leta Din 18 —. Za Ameriko in inozemstvo dolarja 2—. Posamezna številka stane Din 5-—, krojna priloga Din 2—. Izhaja vsakega 1. t mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Erna Podgornikova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Prule 11. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16 BRZOJAVNI NASLOV ■ DELTISK TELEFON 2132 0 RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 11.630 * TISK IZ IZDOLBE-NINE V BAKRU (BAKROTISK) TISKARNA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE, KNJIGE, REVIJE, ČASOPISE, DIPLOME, DELNICE, SREČKE, KOLEDARJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE SLIKE POLJUBNE VELIKOSTI, VREDNOSTNE PAPIRJE, RAZGLEDNICE, LETAKE, LEPAKE, POSETNICE, OVITKE, OSMRTNICE, POROČNA NAZNANILA, OVOJE ZA RAZNE INDUSTRIJSKE IZDELKE POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE IZVIRNIH RISB IN SLIK ZA RAZLIČNE REKLAME, VREDNOSTNE PAPIRJE, ILUSTRACIJE, UMETNIŠKO OPREMLJANJE KNJIG, REVIJ IN POLJUBNIH NAROČENIH TISKOVIN SKICE NA ZAHTEVO * KNJIGOVEZNICA JE OPREMLJENA Z MODERNIMI STROJI IN NAJNOVEJŠIM MATERIALOM TER IZDELUJE RAZLIČNA DELA, KI SPADAJO V KNJIGO-VEŠKO STROKO, NADALJE IZVRŠUJE UMETNO VEZAVO KNJIG Z ROČNIM ZLATENJEM PO ORIGINALNIH NAČRTIH IN NAROČILU IZDELOVALNICA TRGOVINSKIH KNJIG V POLJUBNI VELIKOSTI IN OBLIKI Z LASTNIM ČRTALNIM STROJEM Oglejte si ravnokar došle novosti A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA Telefon 24-31 Mestni trg Štev. 10 Telefon 24-31