Važni uspehi naših ministrov in poslancev.
Komaj dober mesec so naši poslanci v vladi in že so dosegli prav lepe uspehe za naše ljudstvo. Nfcši trije ministri so pridni kot mravlje. Pomagajo jim z nasveti in predlogi poslanci Slovenske ljudske stranke, ki so razun težko bolnega poslanca g. Klekla neprestano vsi v Beogradu. Sedaj, ko se sklepa nov državni proračun, se je našim zastopnikom v Beogradu posrečilo doseči sledeče ugodnosti za naše kraje:
1.	Carina na bakreno galico se je dne 25. februarja na predlog Slovenca, kmetijskega ministra dr. Kulovca, popolnoma ukinila. Na stotisoče dinarjev si bodo s tem slovenski vinogradniki prihranili. Pucelj ali Pivko tega nikdar nista mogla doseči.
2.	Carina na žveplo in nekatera umetna gnojila se znatno zniža.
3.	Čisti dobiček iz razredne loterije se pravično razdeli tudi med zadruge, kmetijske podružnice in za živinorejo v Sloveniji.
4.	Dne 11. februarja je finančni minister izjavil v imenu naše vlade, da se morajo davki izenačiti in da se morajo davki zmanjšati, davčni uradniki ne smejo tako strašno pritiskati z davčnim vijakom.
5.	Sprejel se je te dni predlog poslancev Slov. ljudske stranke, da se dohodninski davek zniža za 30%.
6.	Po večdnevni borbi smo dosegli, da odpade v Sloveniji prijava vina. Vinogradniku torej ne bo več treba v jeseni in kadar proda vino, istega prijavljati financarjem. Za naše vinogradnike je to gotovo lep uspeh. Pucelj, dr. Pivko, Radič in Žerjav na kaj takega vsa leta niti zmislili niso!
7.	V prihodnje (po 1. aprilu 1927) bodo znižane tudi prenosnine (desetek). Od posestev se bo desetek znižal od dosedanjih 6% na 4%, od premičnin pa od 2% na 1%. Za mlade gospodarje in dediče bo to velika ugodnost.
8.	Petrolej ne bo več spadal pod državni monopol. S tem bo tudi cena petroleju padla. Minister Kulovec je tudi predlagal, da se popusti trošarina na bencin, ki se potrebuje za kmetijske stroje, ter za obrtniške delavnice in za industrijo. Izgleda, da bo tudi ta predlog sprejet. Zniža se tudi cena soli.
9.	Kdor je bil kaznovan radi sadenja tobaka, ali za prestopke po trošarinskem, monopolskem in taksnem zakonu in te kazni do 1. aprila 1927 ni plačal, mu bodo te de narne kazni s sprejetjem državnega proračuna odpuščene (abolicija).
10.	Zniža se carina na riž in še nekatere druge ljudske potrebščine.
11.	Na predlog ministra Kulovca se je naknadno določilo za regulacijo Drave, Save in Donave 26 milijonov dinarjev.
12.	Za dovršitev nove državne ceste Št. Ilj—Velka— Marija Snežna se je dne 7. marca iz državnega proračuna nakazalo 1,500.000 Din. — Za cesto Lesično—Prevorje— Sv. Urban—-Grobelno je minister Sernec določil 500.000 dinarjev.
13.	Tudi za uboge invalide se je nekaj važnega doseglo: Na pismeno vprašanje poslanca Ž e b o t a je odgovoril minister dr. Gosar pod št. 4144 dne 10. III. 1927, da zadostujejo invalidom za dokazilo, da so res vojni invalidi, vojna zdravniška potrdila in druge listine in da ni absolutno potrebno, da mora vsak invalid prignati 2 priči, ki potrdita, da je bil v vojni ranjen. Le tedaj, če kdo nima listin, mora dokazati svojo invalidnost s pričami.
14.	Železniški delavci in železničarji-miloščinarji dobijo glede vožnje po železnici zopet stare pravice nazaj.
15.	Odstranjena sta hvala Bogu oba samostojno-demo-kratska velika župana Pirkmajer in Baltič.
16.	Prostovoljni darovi, ki jih dajejo razna društva, kakor hranilnice, banke itd., posameznim dobrodelnim in kulturnim društvom in ustanovam, se oprostijo vsakega davka.
17.	Hranilne vloge na vložne knjižice brez ozira na višino vloge se oproste vseh davkov. Pri davkih na teles-
, ne delavce se eksistenčni minimum določi na 6000 Din.
18.	Davek na celokupne dohodke: Od tega davka se v bodoče ne bo več pobirala 30% izredna doklada. Oprostitev od davka za zidanje novih hiš se razširi na celo državo. V mestih čez 50.000 prebivalcev velja ta oprostitev 20 let, čez 25.000 prebivalcev 15 let, v ostalih mestih 10 let
19.	Zakon o taksah: Znižajo se takse na delnice, ki se glasijo na ime, od 4 na 3%. Prenosne takse pri premični-
j nah se znižajo od 2 na 1%, pri nepremičninah od 6 na 4%.
20.	Koncerti, zabave, bioskopi, znanstvena predava-. nja, katera prirejajo šole in šolska mladina, telovadna i društva, Rdeči križ, Invalidsko društvo, se oproste vseh i taks.
V veljavo bodo stopile te ugodnosti večinoma dne 1. aprila. Galica pa je že sedaj carine prosta.
To so gotovo lepi uspehi poslancev Slovenske ljudske stranke. Če ostanemo na vladi dalje časa, se bo dalo polagoma marsikatero krivico popraviti.	F. Ž.
Da bomo nasprotnike poznali.
i	Kako je sedaj dr. Žerjavu pri srcu?
Dr. Žerjav in njegova glasila so vedno oznanjala javnosti nestalnost sedanje vlade. Še danes čitamo po »Jutru« vse mogoče izmišljotine, kako bi se naj preustrojila vlada, da bi izpadla iz nje SLS. Vse varanje javnosti potom liberalnega časopisja ne pomaga samostojnim demokratom prav nič, ker ravno za dr. Žerjava in njegovega brata Pri-bičeviča se zmenijo v Beogradu na merodajnih mestih toliko kot za lanski sneg.
»Jutro« in celo stranko samostojnih demokratov so uščipnili najbolj v živo uspehi, katere so dosegli v zadnjem času naši ministri in poslanci. Teh izvanrednih pri-boritev naše stranke niti »Jutro« ne more tajiti, pač pa se je drznilo lagati tako daleč, da je sedanja vlada v na drugem mestu naštete uspehe naše stranke osvojila na predlog samostojnih demokratov, ki so vendar v opoziciji. Toliko let sta vladala Pribičevič in Žerjav, a od njune vlade ni imela nič država, a najmanj pa še Slovenija. Sedaj, ko sta potisnjena ta dva politika v opozicijo, bi naj naenkrat vlada osvajala njune predloge. Ravnokar omenjena trditev »Jutra« je že več kot za pust in čitatelji Žerjavovega glasila, ki bi mogoče verjeli to izmišljotino, bi spadali ne na pustno maškerado, ampak v blaznico.
Za zadnjo »Domovino« je napisal sam dr. Žerjav »Pismo iz Beograda«. V tem pismu je dr. Žerjav črno na belem razodel, kako hudo mu je pri srcu, ker njegova stranka ne pomeni prav nič v oblastnih skupščinah in istotako je tudi v Beogradu ena velika ničla. Da bi iz te ničle doma in v Beogradu vzrastla vsaj kaka večja številka, prosi dr. Žerjav ob koncu svojega pisma, da bi se vendar le združili vsi naprednjaki v Sloveniji in šli pod komando samostojnih demokratov v boj proti SLS. Občudovati je treba dr. Žerjavovo prosjačenje po združitvi vseh liberalcev, ki mu ni prineslo doslej niti najmanjšega uspeha, a kljub temu
Kaj dela nova vlada?
Beograd, 11. marca.
Novo življenje je zavelo. Ne samo, da razni glasilci napovedujejo prihajajočo vigred, tudi v našem javnem življenju nastopajo polagoma boljši časi. Nova vlada, v kateri je od 1. februarja 1927 tudi naša Slovenska ljudska stranka, hoče polagoma popraviti v gospodarskem oziru io, kar so prejšnje vlade pokvarile. To delo nikakor ni pri-etno. V strašne dolgove je zabredla država vsled slabih vlad, v katerih so sedeli naši nasprotniki. Radičevci in demokrati niso znali drugega kot zapravljati naš denar in s svojo gostobesednostjo delati neprestano zgago in netiti ovraštvo.
Naša stranka je stopila v vlado s samo voljo, da polaga s pametnimi nasveti ozdraviti nezdrave razmere v laši državi. Kakor ni prijetno prevzeti gospodarstvo na zanemarjenem in zadolženem kmetskem posestvu, tako udi ni bilo posebno vabljivo za poslance naše stranke, ko 30 ob teh žalostnih razmerah stopili v vlado. Poslanci niso to storili na zahtevo kluba, ampak med ljudstvom se je 'zražala želja: Pojdite v vlado, sicer nam bodo Radičevci in samostojni demokrati in drugi vse zapravili!
Kaka razlika med našimi ministri in Radičevimi, oziroma demokratskimi! Naši trije ministri v vladi ne kimajo, ampak stavijo predloge za zboljšanje gospodarskega K>ložaja. Radičevci so bili v vladi od spomladi 1925 pa do konca januarja 1927. Skoro dve leti smo imeli Radič-Pa-ičevo vlado, a niti enega pametnega predloga niso spravili na dan. Proračun so skovali tako nesrečno, da ga niti nova vlada popraviti ne more.
Naš Jugoslovanski klub se dan na dan resno posvetuje o zadevah, ki so v najožji zvezi z gospodarskim napredkom našega ljudstva. V naslednjem članku bodem naštel predloge», s katerimi smo že dosedaj prodrli. Tovariši v naši vladi, radikali, se niti načuditi ne morejo, kako marljivi so naši ministri. Ugled Slovencev raste. Žerjav, Pu-*;elj in drugi naši politični neprijatelji so nas vsa leta samo grdili, za ljudstvo pa niso nič storili.
Samostojni demokrati in Radičevci se silno jezijo, ko vidijo, da delo Slovenske ljudske stranke uspeva in da Slovenci vsak dan pridobivamo na ugledu. »Jutro«, »Domovina«, »Tabor« in »Narod« vsak dan pišejo, da bo nova vlada padla. Kadar pa pride v skupščini do glasovanja, pa ima naša vlada vedno veliko večino. Pri glasovanju dne t), marca smo imeli 151 glasov, a vsi nasprotniki skupaj samo 109. Torej 42 glasov večine!
Demokrati se ponujajo v vlado, a jih nihče ne mara. Samostojni demokrati so danes najbolj osovražena stranka v naši državi.
Kakor razmere kažejo, bode novi državni proračun sprejet do 1. aprila. Ako pa do tedaj razprava o proračunu ne bo dovršena, pa dobimo začasni proračun (dvanajsti-ne) za en mesec, a nato bi nov proračun bil do Vel. noči sprejet.
Ako bodo radikali ugodili glavnim našim zahtevam za gospodarsko zboljšanje kmetskega, obrtniškega in delavskega stanu, potem bo tudi naša stranka še naprej sodelovala v vladi. Splošno mnenje je, da moramo Slovenci ostati v vladni večini, ker so naši ljudje pokazali, da imajo pravi smisel za gospodarski napredek in zboljšanje sedanjih tužnih razmer.	>	Ž.
Kako so vzeli Vojtka Hronjca.
Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič.
Vojtek pa je pritisnil koleno na ležečega Valencaka tn ga davil. Cjupaga je zraven padla na tla. Ljudje so se pričeli umikati in bežati iz krčme. Godci so se prestrašeni gnetli v kot k steni. Muranska pastirja sta iztisnila tolpo v vežo; okrog Vojtka se je zjasnilo. Zdaj se je Vojtku približal Florek Francuz in ga zgrabil za ramo:
»Vojtek!«
Potem je zarenčal:
»Vrrr!!! . . .«
Ta hip je Vojtek zgrabil cjupago, zamahnil in usekal 'Valencaka po glavi. Še drugič, tretjič, četrtič, kamor je '.adel.	-
1 lorek Francuz pa je poskočil na vsak udar in piska! ¡nečloveško, kakor jastreb:
»Bij! Jaz ti ga plačam na funte!«
Vojtek je bil.
V kotu pa je vriskal Florek Francuz:
»Vojtek! Vojtek! Hi-hi-hi!« Poskakoval je in topotal a nogami.
Zdajci je Vojtek nehal besneti, pograbil s točilnice steklenico žganja, nagnil in izpil do dna. Potem je hrknil in se ozrl. Valencak razmesarjen, Kasja pohojena, ranje-ma, zadušena. Godci v kotu ne vedo, kam bi zbežali.
»Igrajte!« kriči nad njimi Vojtek.
»Igrajte!« ponovi in jim vrže izza pasa pest tolarjev.
»Igrajte!« in dvigne cjupago.
Godec je naglo nastavil lok in potegnil po strunah.
Vojtek stoji pred godci in poje:
»Le igrajte, le igrajte, kar vam struna da, haj! po smrti vse bo vaše, kar imam doma!«
Pleše. Valencaka je odrinil v stran. Kasjo je žid prestrašen zavlekel pod klop. Hajackova dva z razpraskanima obrazoma stojita pri vratih, držeč cjupage na ramah. Florek Francuz v kotu poskakuje, vriska in žvižga.
Vojtek pleše, a kri mu uhaja; tudi on je dosti izkupil v boju, da se kar trese. Zgrudi se na klop in sede.
»Žid!« zakliče. Žid se trese od strahu.
»Kaj zapoveduje pan heršt (načelnik razbojnikov)?«
»Daj sem papir, pero in — kako se pravi tistemu, s čimer pišeš?«
»Tinto?«
»Prav, tinto. Naglo! To imas za to!«
Vrže mu tolar.
Žid prinese papir, pero in tinto.
»Piši, jaz ne znam!« pravi Vojtek.
Žid namoči pero.
»Piši, kakor bom rekel!«
»Gospodu postenfirarju žandarjev v Novem trgu! Jaz, Vojtek Hronjec Sobuščin, dezerter prvega polka ulancev, naznanjam, da sem ubil Kasjo Penckovsko zaradi nezvestobe in Bronislava Valencaka Borkovskega, ker me je zgrabil za vrat. In prosim, da bi prišli pome. Pojdem rad, branil se ne bom. — Podpiši me: Vojtek Hronjec Sobuščin.« — Amen! Pošljite to z vozom, da bodo žandarji naglo prišli iz mesta. — Vidva, fanta«, se je obrnil k Hajac-kovima, »pa zbežita, da vaju tu ne ubijejo ali ujemo. V Ozpadli dolini, tam kjer s skale voda teče, je zakopano v mošnji dosti srebra in dva kotliča novih dvajsetic. Gre se od suhe limbe za dva streljaja na desno in potem poltre-
tjega doli na levo. Razdelita si in dajta četrt kotliča ovčarju, ker me je imel pri sebi čez leto. Hodita!«
Podal jima je roko in so se objeli.
Mutca sta ga pogledala in odšla.
»Žid«, pravi, »ali je še živa?«
»Kdo?«
»Kasja.«
»Ne pogledam tja — toliko je krvi!«
»Ej, mrtva, mrtva!« je zapiskal Florek Francuz in solze so ga polile.
Potem se je vrgel na tla, začel biti z glavo ob pod, si puliti lase, se zvijati, plaziti, cviliti in obupno ječati.
Vojtek Hronjec pa je povesil glavo na prsi in šepnil:
»Spanec me sili.«
In v polsnu je pevajoč mrmral, še niže sklonil glavo in zaspal.
Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče.
Poljski spisal K. Przervva-Tetmajer; preložil Al. Benkovič.
I.
0 Marisji »Daljni«.
Jasjek (Janez) Mosjenžni je krasno igral na gosli, zraven pa je znal tudi pesmi skladati, da mu daleč naokoli nihče ni bil kos. To sviranje in prepevanje je razglasilo njegovo ime po Marušini in Kravšovi, kakor tudi po Dzja-nišu in Koščeliskah. Ker pa ženske silijo za takimi ljudmi, ki jim gre glas po deželi, zato se je tudi vanj zagledala
Izhaja vsak četrtek in velja	_
s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List »e dopošilja do odpovedi. K& ročni na se plačuj» ▼ naprej. Tel. inlerurban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
▼ Maribor«, .si
Maribor, dne 17. marca 1927.
Uredništvo je Koroška cesta it. 5. Rokopis: se ne vračajo. LJpravništva sprejema naročnino, inserato
in reklamacije. Cene inseralom po dogovoru^ Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacija so poštnine proste. Čekovni! račun poštnega urada Ljubi Ijana 10.603. Telefon intec* urban 113.

izvenevajo vsi njegovi članki po »Jutru« in »Domovini«: Združimo se vsi, ki hočemo slabo Sloveniji in lopnimo po SLSI Dr. Žerjavu je doslej izpodletelo še vse na gospodarskem polju, sedaj okuša bridkost osamelosti v politiki in radi tega mu je tako hudo pri srcu, da nič več ne zapoveduje, ampak samo še izpušča po svojih listih obupne glasove vpijočega iz SDS puščave.
Pobratima Radič in Pucelj v razdoru»
Ko je frčal Radič iz vlade, je najprej po svoji navadi precej časa psoval radikale in našo stranko. Sedaj pa, ko vidi, da njegovo zmerjanje ni vrglo vlade, je postal ponižen. V zadnjem času ni citati po Radičevi politiki naklonjenih listih niti ene zbadljivke na račun radikalov in SLS. Dnevno si izmišlja Radič vse mogoče sestave nove vlade, v kateri bi bili: radikali, on in SLS. Te svoje sanje razlaga hrvatskim novinarjem in ti jih objavljajo po listih. V Beogradu se prav nič ne zmenijo za Radičevo najnovejše spreobrnenje in so zadovoljni, da sta se njegova gosto-besednost in nepremišljenost preselili od vladne mize v Zagreb, kjer sanja Radič v krogu svojih najožjih prijateljev, kako lušno bi bilo, ko bi še mogel enkrat v vlado in pokazati Hrvatom vsaj eno desetino tega, kar so dosegli trije slovenski ministri v enem mesecu.
Zadnji Pucljev »Kmetski list« je prinesel na uvodnem mestu oni Pucljev govor, ki ga je govoril na posmeh «plošnosti v narodni skupščini dne 1. marca. Tega govora ne bo čital nikdo, ker ne spada niti v kako najbolj zakotno vaško oštarijo, kaj šele v parlament in na papir!
Treba tudi povdariti, da odklanja »Kmetski list« odločno Žerjavove klice po združitvi samostojnežev s samostojnimi demokrati. Pucelj hoče voditi in komandirati o-stanke svoje s trtjem zvezane strančice sam in ne v kom-paniji z Žerjavom.
Javnosti je še znano, kako se je Pucelj svoj čas vrinil v Radičev tabor samo radi tega, da je še bil nekaj časa minister. Prave pobratimije med Radičem in Pucljom sploh ni bilo in je Radič svojega slovenskega družabnika že večkrat celo po listih ozmerjal in mu grozil. V zadnjem času je spor med radičevci in pucljevci čisto očiten in je vodja Radičevih oblastnih poslancev v Medjimurju dr. Odič izjavil v »Domu« črno na belem, da Puceljeva politična zapuščina naj gre kamor hoče, ker med Hrvate ne spada. Kakor kažejo vsa znamenja, bo Pucelj kmalu razmišljal sam na razvalinah svoje skakavske politike: kako lušno je blo, ko so še rožice ble!
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Proračun v načelu sprejet. Najvažnejši politični dogodek je bil v preteklem tednu sigurno načelni sprejem proračuna v narodni skupščini. Vlada je zmagala s sijajno večino, dobila je 151 glasov, dočim je glasovalo za opozicijo 109 poslancev. S tem je bil proračun v načelu sprejet in pričela se je podrobna razprava o postavkah posameznih ministrstev.
V	vlado se ponujajo — Radičevci. Radiou je postalo že dolg čas v opoziciji, vidi, da ga hočejo popolnoma odžagati, pa se tako na vse kriplje zopet trudi, da bi bil sprejet nazaj v vlado. Ponižal se je že tako daleč, da hvali SLS in dr. Korošca ter pravi, da mora naša stranka na vsak način ostati v vladi, ker je napravila več v nekaj mesecih, kakor druge vlade cela leta. Še pred nekaj dnevi je pa blatil SLS ter govoril, da se jo mora uničiti. Tudi samostojni demokrati bi radi šli v vlado.
Kralj je odpotoval skupaj s kraljico v inozemstvo in sicer najprej v Rumunijo, nato pa potujeta v Pariz. Kraljevo potovanje je v zvezi z važnimi zunanjepolitičnimi dogodki.
V	splošnem je opažati, da se razmere v naši državi boljšajo! Vlada si je pridobila ne samo v državi sami zaupanje vseh slojev prebivalstva, tudi v inozemstvu se je naš ugled dvignil. Naša slaba zunanja politika nas je spravila v zelo resen položaj. Italija nas je s spretnim spletkarjenjem obkrožila s samimi sovražniki. Upati pa je, da se bo tudi naš zunanjepolitični položaj zboljšal ter bomo zavzemali položaj, ki nam gre kot najmočnejši državi na Balkanu.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija je nenadoma odobrila takozvano besarabsko pogodbo, s katero priznavajo evropske velesile Besarabijo Rumuniji. Italija je s priznanjem te pogodbe dolgo zavlačevala ter sklenila z Rusijo celo prijateljstvo in trgovsko pogodbo. Sedaj pa je Anglija dosegla, da se je tudi Italija priključila protiruski zvezi; seveda bo dobila zato kake druge ugodnosti, najbrže proste roke na Balkanu. Rumu-nija bo Italiji za to uslugo hvaležna ter namerava skleniti ž njo zavezništvo.
Med Anglijo in Rusijo se nadaljuje tajna, toda srdita vojna. Rusija je Angliji nevarna, ker ogroža njeno posest v Aziji. Vstaja Kitajcev proti nadvladi evropskih držav je v glavnem delo Rusije. Angleži se boje, da bi jim Rusi po-bunili še Indijo. Zato skuša Anglija Rusijo čim bolj zaposliti v Evropi ter jo obkrožiti s sovražnimi državami.
Rusija angleških načrtov na glede mirno, ampak ei išče povsod zaveznikov. Javna tajnost je, da obstoja med Rusijo in Nemčijo skrivna zveza, da Nemci grade v Rusiji velikanske tovafne za orožje in strelivo in da so v ruski armadi uslužbeni nemški višji oficirji. Čez nekaj let bode ruska vojska predstavila silo, s katero bo moral računati celi svet. Druge zaveznike si je Rusija pridobila v malih državicah, Latiški, Litvi in Estonski. Vodstvo ruske zunanje politike je prevzel mesto čičerina Litvinov.
Bolgarija se kljub prigovarjanju Italije vedno bolj pri bližuje nam. Menda so v Sofiji spoznali, da italijanska prijateljstvo ni preveč nesebično in da je boljše s tako sosedo, kot je Jugoslavija, v miru živeti.
Zborovanje Zveze narodov v Ženevi je bilo končano dne 10. t. m. Najvažnejši sklep je sporazumno izpraznitev saarskega ozemlja, ki pripada Nemčiji, toda od prevrata je bilo zasedeno od francoskih čet. Saarsko ozemlje je izredno bogato na raznih rudninah in industrija je zelo razvita. Francija bo izpraznila ozemlje tekom 3 mesecev. V Nemčiji smatrajo ta sklep za velik uspeh nemške diplomacije.
Nemčija si s spretno in pametno politiko polagoma
utira pot do one moči in ugleda, kakor pred vojno. Ima pa težke notranje politične boje med pristaši republike in monarhije. Druge velesile se še vedno boje, da bi se povrnila na prestol prejšnja cesarska rodbina, zato pa Nemčijo stalno nadzirajo.
Na Kitajskem še vedno divja državljanska vojna. Kan-tonskim četam se je posrečilo popolnoma obkoliti vojno obmorsko pristanišče Šangaj in je padec tega mesta le še vprašanje nekaj dni. Evropski del Šangaja so zasedle angleške, ameriške, francoske, italijanske in japonske čete.
Kaj je novega?
ZA INVALIDE.
Nekatera sodišča v Sloveniji zahtevajo od vojnih invalidov, da mora vsak invalid, če hoče dokazati, da je bil ranjen v vojni, dobiti dve priči iz bojišča, ki moreta pod prisego potrditi, da je dotični bil na bojišču ranjen. Ker veliko invalidov ni moglo dobiti takih prič, a sodišča invalidske listine in zdravniška spričevala itd. niso hotela sprejeti kot dokaz, je na stotine težkih invalidov prišlo ob svoje pravice.
Invalidi so me naprosili, naj g. ministra opozorim na ta nedostatek. Minister dr. G o s a r mi je te dni uradno in pismeno odgovoril, da morajo sodišča najprvo (»prvenstveno«) sprejeti in upoštevati kot dokaz listine, ki so jih invalidi dobili od zdravnikov, bolnic in komisij. Če takih listin invalid nima, zadostuje pričevanje častnikov ali pod častnikov vojaških čet, pri katerih je invalid služil in bil ranjen in šele tedaj, če tudi teh ni, dve priči z bojišča, ki moreta pod prisego potrditi, da je dotični bil ranjen na bojnem polju, oziroma, da si je tam uničil svoje zdravje.
Uradno listino g. ministra sem poslal te dni predsedniku Udruženja vojnih invalidov v Mariboru, g. Fr. Geču. Invalidska organizacija bo gotovo v tem oziru radevolje dala prizadetim invalidom primerne nasvete.
Franjo Žebot, narodni poslanec.
Duhovniške spremembe. Župnijo Marenberg je dobil e. g. Julij Vajda, kaplan pri Sv. Križu na Slatini in bo dne 1. maja 1.1. inštaliran. — Župnija Dobrna pri Celju je podeljena g. kaplanu v Brežicah Karolu Arliču. Novi gospod župnik bo umeščen dne 1. aprila t. 1.
In vendar mora od nas proč! Od Sv. Jurija ob Pesnici nam poročajo: Tukaj smo imeli starešino finančne kontrole, kateri je mislil, da je ljudstvo radi njega tu, a ne on radi ljudstva. Obnašal se je tako, da je vrelo že po celi o-kolici. Imeli smo pred njim tudi stroge financarje, ali znali so z ljudmi občevati. G. Namar pa je šikaniral naše ljudi tako, da je to presegalo že vse meje. Nič nimamo proti temu, če je ostro postopal proti tihotapcem, ali on ni upošteval zakonov, ki dajejo obmejnemu prebivalstvu pravico, da sme 10 km tostran in 10 km onstran meje živeti v gospodarskih stikih s sosedi. On je upeljal nove predpise glede obmejnih kart, nove"* takse itd. Vse pritožbe in prošnje niso nič izdale. Vsi pritožni zapisniki so bili pisani po svoje . . . Prebivalstvo brez razlike strank se je obrnilo na poslanca Žebota in ga prosilo, naj nas vendar reši Na-marja. Hvala Bogu! Sedaj, ko smo zvedeli, da smo rešeni tega človeka, smo se oddahnili. In povedati še moram to, da je Namar bil zagrizen pristaš samostojno demokratske stranke. »Jutro« in »Domovina« sta mu bila evangelij. — Upamo, da njegov naslednik ne bo hodil po nesrečnih stopinjah, katere so bile marsikaterikrat omočene s solzami ubogega kmeta, viničarja in delavca!
Na cesti Št. Ilj—Velka se bo začelo te dni z deli tako, da bo cesta dograjena do avgusta. Kakor slišimo, bo gradbena direkcija potrebovala več sto pridnih delavcev, ki se razumejo na tako delo. Rabilo se bo cementarje, zidarje, pa tudi zemeljske delavce. Priporočamo delavcem, da se pismeno ali osehno oglasijo v pisarni vodstva cestne zgradbe v Št. Ilju v Slov. gor.
Zakaj se okrajna cesta pri Sv. Petru niže Maribora še ni začela graditi. Poslanec Franjo Žebot ije pri okrajnem zastopu dosegel jeseni 1926, da se je za to cesto določilo 500.000 Din, katera svota bi se naj uporabila v letu 1927. Ali veliki župan Pirkmajer je zadrževal do zadnjega potr-! ditev okrajnega proračuna. Dokler pa proračun ni potr-i jen, pa se ne more in se ne sme pričeti z delom.
Duhovnik umorjen in izropan. Še ni dolgo, kar se je | to zgodilo: V mestu je živel star, častit duhovnik. Vsi re-j veži so ga pozvali in ga radi imeli. Nekega dne pa je izgi-j nil. Nihče ni vedel, kam. Čez nekaj dni pa so našli njegov | klobuk v oddaljeni vasi. Častiti gospod je bil umorjen. Kdo ga je umorit? Zakaj ga je umoril? Ali hočete citati to povest? Potem si takoj naročite »Naš dom« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Naročniki »Slovenskega Gospodarja« imajo pravico, da ga dobijo za 15 Din na leto.
Izgubil se je dijak Franc Kavaš iz Bratonec, ki je obiskoval gimnazijo v Murski Soboti. V jutro je ob navadni uri šel zdoma in se ni več vrnil. Najbrže je šel v smeri na Maribor, ker je vedno pripovedoval, da mu v Mariboru ugaja. Star je 16 let, okroglega obraza in bled. Obleko ima rujavo. Starši prosijo, da njim blagovoli naznaniti vsak, ki bi kaj vedel o njem. Naslov staršev: Štefan Kavaš, Braton-ci, pošta Beltinci, Prekmurje.
Zveza slovenskih vojakov razglaša, da se zberejo njeni člani letos na sledečih krajih: dne 29. maja v Petrovčah za lavantinsko škofijo veliko pokrajinsko zborovanje. — Dne 6. junija na Žalostni gori pokrajinsko zborovanje za en del Notranjske. — Dne 12. junija pri Sv. Petru v Ljubljani odkritje veličastnega spomenika in zborovanje. — Dne 31. julija pokrajinsko zborovanje na Križni gori (tov. župnik Hafner) za drugi del Notranjske. — Dne 26. sept. pokrajinsko zborovanje za celo Dolenjsko na Slinovcah pri Kostanjevici (Colarič). — Glavno skupno zborovanje za celo Slovenijo in občni zbor pa bo po Vaši izrecni želji letos spet na Brezjah in sicer dne 21. avgusta. — Poleg tega odkritja raznih spomenikov na najrazličnejših krajih.
Tečaji v »Domu duhovnih vaj« v drugem četrtletju !. 1927. April: Za može: od 2. do 6. Maj: Za duhovnike: od 9. do 13. Za mladeniče: od 26. do 30. Junij: Za rokodelske pomočnike: od 4. do 7. Za mladeniče: od 18. do 22. Za može: od 25. do 29. Vsak tečaj se začne prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega 9.
Olajšave pri plačilu davčnih zaostankov. Finančna delegacija uradno objavlja, da je minister za finance z nared bo dne 24. februarja 1927, št. 22.474, dovolil za plačilo davčnih zaostankov iz prejšnjih let sledeče olajšave: Ako
marsikatera. Sicer tudi on ni bil drugačen kot vsak fant, večinoma pa se ni dosti zmeni! zanje.
Marsikatero bogato dekle bi ga bila rada vzela, njemu pa ni bilo do tega, ker sam ni imel drugega kot to, kar si je prigodel z goslimi na svatbah ali v krčmi, ali kar si je zaslužil s tesanjem in mizarstvom, kajti je znal prijeti za vsako delo.
Sicer so pa godci splošno taki. Kar mu ni všeč, ponujaj mu, on ne vzame; kar pa mu je po volji, za tisto bi dal dušo, čeprav samemu vragu. Ni jim dosti pomagati, taki so, kot bi bili brez pameti.
Sicer pa Jasjek Mosjenžni ni imel pravega obstanka v domači vasi. Neprestano se je potikal okrog, posebno poleti, ko so živino gnali na planine, našel si ga lahko v Pan-ščici, kjer so pasli poroninski, ali na Goseničjih halah in pri Mentusjanih na Mjentusi, v Hoholovski dolini in v Zu-berski med Oravci. Povsod so ga poznali, prišel je, igral in jih naučil nove pesmi. Kamor je prišel, tam je vsem ženskam zmešal glave.
Če pa je bil sam, da ga nihče ni slišal, kje visoko v gorah ali kije globoko v gozdih, takrat je vzel gosli izpod pazduhe in zaigral ter zapel svojo pesem, drugačno, kakor jih pojo po goralskih vaseh na Skalnem Podhalu. Glasila pa se je nekako tako-le:
Hodim, hodim med vrhovi, poj mi, struna, poj!
Gledam semkaj, gledam tjakaj velik dom je moj!
Gledam semkaj, gledam tjakaj, pojte, gosli, mi! —
Vzel bi bedno srce svoje, vzel v obe dlani.
Vzel bi vroče srce svoje, da ga komu dam.
Vrgel bi ga komu k nogam, toda kam, ne znam.
Vrgel bi ga pred dekleta, — pojte, strune ve! —
ki se skriva mi v daljavi, toda kije, kdo ve!
Vrgel bi ga, naj razpoči — struna, poj glasno! —
a pred njo le, ki jo ljubim, ljubim tak močno . . .
Pa ga ni dekleta, ni ga — struna, le igraj! —
le oko se mi ozira tja na sveta kraj . . .
Tako nekako se je glasila Jaškova pesem. In ta Jasjek ee je seznanil z Marisjo Hoholovsko iz Koščelisk, ki je pasla pod Omakom. In ta Marisja Hoholovska je bila zelo čudna, da nihče ni videl takega dekleta. Kar nenadoma sede na kamen ali na kak štor, se zagleda in tako sedi po pol dne. Doma v izbi ali kje za kakim zidom dela prav tako. Imela je modre, nekako meglene oči; gleda z njimi po svetu, a jasno je, da ne vidi ničesar na svetu. Ako jo ogovoriš, takoj nagne glavo, se posmeje in izpregovori tako sladko, kakor bi ti med kapal v srce.
Hodi na ples, hodi na svatbe, tudi s fanti se pošali, a vidi se, da tega nima v glavi, da drugod hodijo njene misli. Najrajši sedi kje v samoti pri kravah, ali pa se zamakne doma v eumnati. Tam leže na posteljo, tam na travo, za-meži in leži. Imenujejo jo Marisjo »Daljno«, ker je njena duša zbežala nekam daleč od sveta.
Marsikateri bi jo bil rad vzel, ker je bila zala devojka, zrasla kot cvet, domača, skromna in premožna. Ona pa ni hotela in se je zahvaljevala.
»Povabi me na svojo svatbo z drugo, jaz pa te povabim na svoj pogreb«, pravi in se smehlja tako žalostno, kakor bi cvet venel, in ta odgovor je tako jasen, kakor voda v potoku. Bila je že triindvajset let stara, pa je bila vedno taka. Ko jo je Jasjek Mosjenžni Muzika spoznal pod Ornakom, to leto ni šel več k poroninskim na Panščice, tudi ne v Zu-bersko dolino k Oravcem. Ostal je v Koščeliskah, posedal, igral in prepeval. Včasih je pogledal Marisjo Hoholovsko,
ko pa se je ona ozrla nanj, so mu gosli zatrepetale v roki in nehal je igrati, kakor bi mu bili prsti odreveneli.
Pastirioe pa so rekale druga drugi: »Hej! Naš Jasjek se je zaljubil v Marisjo »Daljno«! Sam Bog se ga usmili!«
In zavist jih je morila, kajti dekleta so taka, da včasih same nočejo, druge pa vendarle zavidajo. Nekatere so drugačne, pa jih je malo.
In ta Marisja ne rečem, da bi ne bila rada videla Mos-jenžnega, včasih se je celo zdelo, da ga ima rada, a kakšna je bila ta ljubezen, to je bilo težko reči. Govorila je z njim, ako je igral, je poslušala, včasih ga je celo sama poprosila, naj igra, včasih je tudi tiho pošepetala: »Zaigraj mi o tistem Janičku, ki je vole pasel . . .«
In pri tem ji je takoj obledelo lice.
On pa je zaigral tisto pesem:
»Ko sem zadnjič vole pasel, kjer je zelen gozda kraj, pride k meni dična deva: kaj počenjaš, Janko, kaj?
Kar počenjam, to počenjam, tega ne vedo ljudje, ve to sama vrla deva, pa nikomur ne pove . . .«
Včasih je sviral kar po celo uro ali dve, ona pa je poslušala in postajala čezdalje bledejša.
Potem pa je rekla: »Hvala ti«, in je odšla. Večkrat se je nato skrila, da je nihče ni mogel najti.
»Ej, Jasjek, ne boš si prisviral Marisje!« so mu govorila dekleta.
»Pa rajši njej igram, nego vam«, je odgovarjal Jasjek-
»Škoda te je, Jasjek.«
»Naj tudi umrem zanjo, me ne bo škoda.«
»Ni ti namenjena.«
»Saj bi bilo pa tudi čudno, ako bi mi bila.«
(Dalje prihodnjič.)
zaostanek presega svoto enoletnega predpisa, mora davčni zavezanec v letu 1927 plačati eno četrtino vsega davčnega zaostanka; ako znaša zaostanek nad tri četrtine, a ne presega enoletnega predpisa, bo plačal v letu 1927 eno tretjino; ako je zaostanek večji od polovice, a ne presega treh četrtin, se plača v tekočem letu -polovica, ako je pa zaostanek večji od ene četrtine, mora biti celotno poravnan v 1. 1927. Primerja se zaostanek po stanju z dne 31. dee. 1926 in predpis za to leto. V smislu te odredbe odgodeni deli zaostankov dospevajo v plačilo v terminih, ki veljajo za plačevanje tekočih davkov. Le ako ves zaostanek ne presega ene četrtine enoletnega predpisa, ga mora davčni zavezanec celotno plačati takoj. V primerih očividne nevarnosti smejo davčni organi izjemno od teh določb izterjati takoj ves davčni zaostanek.
Glavno zastopstvo »Vzajemne zavarovalnice« v Man-boru je prevzel g. Rudolf Šega, bivši tajnik Jadranske banke. Poslovni prostori se nahajajo v Mariboru, Krekova 8. Pripominjamo, da je ta zavarovalnica edini slovenski zavod te vrste, vsled česar je dolžnost Slovencev, da se ga poslužujejo. Vsa pojasnila, pismena in ustmena, daje zgoraj označeno zastopstvo.
Avtomobilska zveza Gornja Sv. Kungota z Mariborom in nasprotno. Vsak dan vozi iz Maribora zopet lepo opremljeni avto g. Senekoviča ob enih popoldne izpred hotela »Črni orel« (Žemljic) s 16 sedeži. Iz Gornje Sv. Kungote •v Maribor vozi vsak dan ob sedmih zjutraj ter ima zvezo •z jutranjimi vlaki proti Ormožu, Ljutomeru in Ljubljano. Cena 10 Din. Vozi ob vsakem vremenu.
V Dravo je hotela skočiti. Ljudje, ki hodijo v velikih gručah preko velikega mosta v Mariboru, so zapazili zadnji pondeljek žensko, ki je že bila splezala preko železne ograje mosta in se hotela pognati v valove Drave. Nekaj -krepkih rok je žensko še pravočasno zadržalo dn izročili so jo policiji, ki jo je odvedla v zapor. Pri zaslišanju je pri mala, da je pobegnila od svojega moža v Hudinji pri Laškem in hotela stopiti v Mariboru v službo. Službe ni dobila in iz obupa, kako se bo preživela, si je hotela končati sama življenje.
Zagoneten mrtvec v Dravi. V pondeljek, dne 14. t. m. okrog 11. ure dopoldne je priplavalo po Dravi moško truplo ter se ustavilo pod glavnim mostom na stebrih, ki so zabiti v vodo. Ljudje z mosta so videli v vodi truplo ter obvestili policijo. Spravili so truplo na suho. Mrtvec je star 40—45 let, malo plešast, oblečen je v domačo rjavo volneno obleko in doma tkano srajco, povrhu ima rjav sviter, na nogah ima obute čevlje iz govejega usnja na zadrgo. Truplo je ležalo v vodi najmanj 14 dni, ker je koža na prstih že odstopila ter je bil obraz popolnoma zabuhel. Truplo na prvi pogled ni kazalo nobenih znakov nasilja, toda ko so mu odpeli obleko, so odkrili na trebuhu globoke rane, izvirajoče najbrže od noža. Odkod je priplavalo truplo, se ne da ugotoviti. Mogoče je kak splavar, po obleki sodeč pa je gotovo doma s Pohorja.
Velika goljufija s ponarejenim čekom. Zadnji pondeljek se je zglasil v Posojilnici v Narodnem domu v Mariboru lepo oblečen gospod majhne postave s čekom, ki se je glasil na svoto 60.000 Din in je bil opremljen s podpisom in pečatom od znane in velike žganjarske tvrdke Iv. Bauman v Št. Ilju v Slov. gor. Tvrdka Bauman dela v denarnih zadevah z zgoraj omenjenim zavodom in je dvigala že večkrat velike svote. Uradništvu Posojilnice se ni zdela svota 60.000 Din prav nič sumljiva in jo je kratkomalo izplačalo. Baumana je zavod obvestil o dvigu, ta se je zglasil osebno v torek pri posojilnici in izjavil, da ni dal on prav nobenega naročila za to visoko svoto. Posojilnica je nasedla pretkanemu goljufu, ki je gotovo kak Zagrebčan in je prišel na nepojasnjen način do Baumanovega podpisa
in pečata.; Zagonetno zadevo preiskuje mariborska policija in je upanje, da bo goljuf prišel v roke pravice, ker je natančno znana njegova zunanjost.
Vlom. V noči od 14. na 15. t. m. je bilo vlomljeno v pisarniške prostore na carinarnici v Mariboru. Vlomilec je odnesel le ročno blagajno, ki je bila na mizi in v kateri je bilo nekaj zaplenjene zlatnine. Uzmovič mora biti kak »carinski uslužbenec, ker je že par dni manjkal ključ od prostorov, v katere se je izvršil vlom.
Zopet Slučaj smrti vsled stekline. Prt Sv. Barbari v Slov. gor. je zadela tragična smrt nekega uglednega kmeta. Pred 6—7 tedni ga je ugrizel domači pes, o katerem ni nihče sumil, da je stekel. Pes je nato obgrizel še enega konja in vola, nakar je poginil. Pred nekaj dnevi so se pa na gospodarju pričeli pojavljati znaki stekline in v nepopisnih mukah je izdihnil. Konja in vola so nato ubili, ker bi iblli tudi živali oboleli na steklini. — Slučaji stekline se letos silno množijo in oblasti morajo podvzeti najstrožje mere, da se ta nevarnost omeji.
Smrtna kosa. V Vajgnu pri Jarenini je umrla dne 14. t. m. posestnica gospa Magdalena Lorber v 80. letu svoje dobe. Pogreb se vrši danes, dne 17. marca na župnijsko pokopališče v Jarenini.
Smrtna nesreča. Dne 11. t. m. popoldan med 4. in 5. uro se je smrtno ponesrečili 44 let stari posestnik Jakob Vogrin iz Polic. Navedeni dan so odšli ponesrečeni in gospodar gozda Martin Roškar iz Polic in njegova viničarka Juliijana Zorjan v hosto k tlom spravljat črešnjevo drevo, ki jim je pri podiranju obviselo na drugih drevesih.. Ko sta lastnik gozda in pa ponesrečeni začela drevo žagati, se je isto prelomilo, pri čemur je ponesrečeni Jakob Vogrin pri umiku padel pod drevo, ki mu je zadjalo tako močne notranje poškodbe, da je na posledicah istih drugi dan v jutro umrl. Pokojni zapušča žalujočo ženo in šest nepreskrbljenih otrok, ki so izgubili svojega očeta. Rajni je bil marljiv delavec, katerega so vsi radi imeli radi pridnosti. Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj, žalujoči ženi in otrokom pa naše sožalje!
Smrtna kosa. V Lahonoih je umrl g. Jožef Oštrak, posestnik in bivši dolgoletni župan. Bil je celo svoje življenje delaven in silno skrbno gospodar ter si je s pridnim delom pridobil lepo premoženje. Kot zvest naš pristaš je bil dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Naj v miru počiva!
Razno od Male Nedelje. Pust je minil brez nesreče. Ravšl bi seveda drugače sodil. Saj so mu zmešali naši orožniki v Draikovcih, kjer je vasoval, štreno. Vsa čast njim! — Dne 3. aprila priredi v Društvenem domu Slomškovo prosvetno društvo v čast našim skrbnim očetom in dobrim materam slavnostni večer s petjem, deklamacijami in štirimi življenjskimi slikami. To je prva prireditev te vrste pri Mali Nedelji. Nastopita tudi dva tuja govornika. Naši roditelji pač zaslužijo, da se jim enkrat v letu v hvaležnosti poklonimo. Ta dan naj bo nekak družinski praznik, dostojen sklep tridnevnice za naše starše.
Božidarju Raiču, gorečemu buditelju in voditelju naroda, izbornemu ljudskemu govorniku, neustrašenemu rodoljubu in plodovitemu slovenskemu pisatelju, namerava letos ob stoletnici njegovega rojstva vzidati mariborsko Zgodovinsko društvo na njegovi rojstni hiši na Žvabu, fa-ra Sv. Tomaž pri Ormožu, skromno spominsko ploščo. Ker pa je Zgodovinsko društvo samo v slabih gmotnih razmerah, smo razposlali te dni nekaterim posameznikom in denarnim zavodom prošnjo s položnico, da vsak po svojih močeh prispeva v to svrho. Obračamo pa se tem potom tudina vse druge rojake posebno iz ptujskega, ormožkega in ljutomerskega okraja, da kaj darujejo za Raičevo spominsko ploščo. Vsi prispevki naj se pošiljajo na Zgodov.
društvo v Mariboru, ali pa na župni urad Sv. TomaŽ pri Ormožu.
Otvoritev in blagoslovitev hiralnice v Muretincih. V
nedeljo, dne 20. marca, popoldne se bo otvorila in blagoslovila hiralnica v Muretincih pri Moškanjcih: ob 3. uri popolne bodo litanije in sv. blagoslov v tamošnji že posvečeni kapeli, nato govor na dvorišču hiše ter blagoslovitev poslopja.
Visoka starost. V okolici Dolnje Lendave so pretekli mesec umrle kar štiri osebe, ki so prekoračile starost 80 let in sta bili dve že blizu 90 let: Lavrenčič Ana in Katarina Sabo 88 let, Elizabeta Kenjeres 86 let, Janez Maati 84 let. Pri ženskah je starost 80 let že nekaj izrednega, a tu imamo tri slučaje starosti blizu 90. leta.
Smrtna kosa. V Zaklu pri Gomilskem je umrla dne 8. t. m. skozinskoz marljiva vzorna gospodinja Uršula Komar. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 10. t. m. ob ogromni udeležbi ljudstva. V slovo ji je ob odprtem grobu govoril domači č. g. župnik Ivan Grobelšek, ob asistenci kaplana č. g. Maksa Šlander, ki je na pogreb prihitel iz Raijhenbur-ga. Gomilsko pevsko društvo je zapelo dve ganljivi žalo-stinki. Rajna je bila velika dobrotnica cerkve ter ubogih zapuščenih, zato jo je pa ljubila in spoštovala cela fara. Spavaj sladko, blago srce!
Slomškova tiskovna zadruga v Celju ima I. občni zbor v četrtek, dne 31. marca 1927 ob pol 11. uri dopoldne v dvorani hotela »Beli vol« v Celju. Ob nezadostni udeležbi se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. Spored: a) Poročilo o poslovnem letu 1926. b) Slučajnosti. — Odbor.
Žrtev poklica. V sredo, dne 9. t. m., je na popoldanskem tretjinskem šihtu na vzhodnem obratu (Terezija) na Paseti horicontu v Trbovljah podsulo rudarja-kopača Jurija Erjavca. Ko je stal na odru, pripravljen za izkop gornjega dela na premogu, se je prelomil stropni tram, ki pod pira že izdelani izkop, kateri je napolnjen z zasipnim materialom. Ko se je tram prelomil, je zasdpni material oder, na katerem je stal Erjavec, podrl na tla in Erjavca pod seboj zasul. Akoravno so ga po preteku 10 minut že izkopali iz ruševin, že ni bil več pri življenju. Star je bil 46 let. Rudar pač ne ve ne za uro, ne za dan svoje smrti, česar bi se moral pač večkrat spominjati.
Razne novice iz Sv. Ruperta nad Laškim. Proč mora od nas, proč, nič več je ne maramo, nič več je ne rabimo, namreč starke zime. Pa je presneto trdo slovo: upira se z vsemi štirimi in ko že leze raz Kalobja in svetinskih bregov, pa še pogleda jezno nazaj, puhne s svojo ledeno sapo v Podgorje, pobeli za kratek čas Javornik in Modoč; toda vse nič ne pomaga, njeni dnevi so šteti! Pa tudi samostojni »Domovini« so v ruperški župniji urice štete: samo Špi-lanc Še v njo veruje, vsak drug pa se tega lista sramuje! 19 naročnikov je imela »Domovina« tukaj pred kratkim, sedaj jih je le še osem. »Slovenski Gospodar« pa pri nas vrlo napreduje, da je kar veselje: to vam je vsako nedeljo jutro po prvem opravilu dirindaj pred župniščem, ko čaka 88 naročnikov na svoj list. Pa tudi berejo svoj pravi kmet-ski list in ga upoštevajo. Minuli teden so se tečaja za cepljenje v kmetijski šoli v Sv. Janžu ob južni žel. udeležili ne samo fantje, ampak tudi možje; ravnotako so pohitele na mlekarski in sirarski tečaj v Sv. Jurij ne le dekleta, ampak tudi gospodinje. In vsi udeleženci in udeleženke teh tečajev so se vrnili domov polni hvale do predavateljev, polni navdušenja za novo delo na svojih domovih. Taki poučni tečaji naj postanejo blagoslov za kmetsko ljudstvo posebno v teh hudih časih! — Tudi hmelja smo se popri-jeli pri Sv. Rupertu; poskusi so se že dve leti krasno obnesli. Nekateri strašijo ljudstvo, da bo država hmelj mo-nopolizirala; a gotovo se bo slovensko ljudstvo takemu ko-
Naša društva.
TELOVADNA AKADEMIJA MARIB. ORLOVSTVA dne 19. marca 1927 ob 20. uri v veliki Gotzovi dvorani.
Spored:
Fanfara.
1.	Osmorica.
2.	»Perioice.« 8. Bradlja.
4.	Proste vaje članic.
5.	Skupine.
6.	»Za materjo.«
Odmor.
7.	Drog.
8.	»Mi smo vojaki-korenjaki 1«
9.	Proste vaje članov.
10.	»Mlade kuharice.«
11.	Hkratne vaje na treh konjih.
12.	»Tržaškim bratom.«
Svira mariborska vojaška godba. Proste vaje članic spremlja ženski zbor pevskega društva »Maribor«. Med simboličnimi vajami »Za materjo« poje moški zbor.
Gornja Sv. Kungota. Na praznik sv. Jožefa, ob 3. uri popoldne po blagoslovu priredi v šoli tukajšnje katoliško Prosvetno društvo ljubeznjivo in srčkano igro »Marijin otrok» v treh dejanjih ter deklamacijo s petjem »Zupan«. Ljudje božji, od blizu in daleč, pridite pogledat to prelepo igro, ki vas bo navdušila delati za Marijino kraljestvo, ter vas bo prepričala, kakšna sreča je biti pod Marijinim varstvom.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naše bralno društvo priredi na Jožefovo po večernicah v dvorani »Očetov dan« v proslavo naših dobrih očetov. Na dnevem redu so pesmi, deklamacije, dva pri-zorčka, slavnostni govor. Bo zelo lepo. Očetje bcnediški, polno-številno na vaš dan!
Slivnica pri Mariboru. Tukajšnje izobraževalno in bralno društvo naznanja svojim članom, da se vrši v nedeljo, 20. marca, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu občni zbor. Spored: 1. branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo predsednika in odbornikov; 3. sprejem novih članov; 4. volitev odbora; 5. slučajnosti Odbor.
Cirkovce. Tukajšnja Dekliška zveza priredi dne 25. marca, ob S. uri popoldne v proslavo materinskega dneva igro »Pod božjim varstvom«. Vsi prijazno vabljeni.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Tukajšnja Dekliška zveza priredi dne 25. t. m. popoldne za »Materinski dan« akademijo s pestrim sporedom. Ker bo to nekaj posebnega, zlasti za naše mamice, zato jih že danes vabimo, da se udeležijo v obilnem številu, kakor tudi vsi prijatelji naše organizacije. — Za Veliko noč pa pripravlja Marijina družba lepo igro »Trojna pot«, saj se mora tudi ona pokazati na lepem odru v novem Slomškovem domu. Bog živi!
Središče. Kakor že omenjeno uprizarja tukajšnji Ljudski oder v dneh: 27. marca in 3. aprila, ob 7. uri zvečer, 10. in 18. aprila, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Središču »Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa« ali »Pasijon«. Nastopa 84 oseb in se igra pri popolnoma novi sceneriji in v novih jutrovskih kostumih. Vstopnina: sedeži 10 in 8, Din, stojiča 4 Din. Predprodaja vstopnic za vse prireditve od 19. marca naprej pri g. Rudolfu Lukačič, Središče ob Dravi. Vstopnice se rezervirajo le proti predplačilu. Cenjeno občinstvo se prosi, da se na to ozira, da ne bo končno morebitnih sitnosti in neprilik. V pričakovanju velikega obiska, kličemo vsem: Bog živi! — Na svidenje pri Pasijonu!
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru ponavlja v dneh 19. in 27. marca »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«. Začetek ob 3. uri popoldne. Gostje, ki se pripeljejo po železnici, se lahko o pravem času vrnejo, ker bo predstava ob 6 in četrt končana. — Pridite v obilnem številu!
Sv. Frančišek v Sav. dolini. Dovolite, gospod urednik, da se oglasim v našem Slovenskem Gospodarju, ki ima v naši župniji precej naročnikov in ga prav z veseljem beremo. Danes nekaj novic o društvenem delu. V nedeljo, 6. marca je imelo katoliško prosvetno društvo občni zbor pri številni udeležbi. Z velikim zanimanjem smo poslušali predavanje č. g. gvardijana p. Ambroža iz Nazarja, ki nam je v poljudnih besedah pojasnil pomen izobrazbe in nas vzpodbujal k vztrajnemu delu v naših katoliških društvih. Srčna hvala g. predavatelju za njegov trud, želimo še v bodoče več takih predavanj. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni člani, od katerih pričakujemo, da bodo uspešno delovali za pro-cvit in napredek društva. Kaj pa Društveni dom? Ali že stoji? Ne še, vendar se pomalem pripravlja in upamo, da bo letošnje leto vsaj v glavnem pod streho. Seveda bi vse delo lahko bolje šlo naprej, če bi se vsi za to resno zavzeli ter ne gledali samo po strani in kritizirali. Društveni dom bo last cele župnije, zato je dolžnost vsakega farana ,da po svojih močeh pomaga. Če po drugih župnijah zamorejo postaviti krasne društvene domove, zakaj bi pa mi ne zamogli. Torej več korajže in požrtvovalnosti! Obračamo se pa tudi na naše rojake in sosede, kakor na vse prijatelje našega gibanja, da nam po možnosti naklonijo vsaj malo vsoto, da se nam čimprej uresniči naša želja. Bog živi!
Žrebanje loterije solčavskega Orla se preloži od 19. marca na 23. junij t. 1. Zato je še dovolj časa za razprodajo srečk. Čeprav je že tega prošenja v Sloveniji danes preveč, vendar mislimo na to, če bi vodne nesreče ne bilo, tudi loterije ne bi bilo potreba!
Književnost.
»NAŠ DOM «
Nikjer drugod še niste slišali o čudežnih uslišanjili A. M. Slomška. »Naš dom« pa ¡ima v tej številki opisanih več takih slučajev. Najimenitnejši je: čudežno ozdravljenje šolske sestre Alvernije Petaus z Vrhnike pri Ljubljani. Opisani so pa tudi drugi slučaji: iz Celja itd. Po vsem Štajerskem bodo te opise oitali z največjim zanimanjem, pred vsem pa častivci Slomškovi bodo z veseljem segli po »Našem domu«. In kdo ne bi častil Slomška?
Kako se je »Naš dom« letos priljubil, naj priča le eno izmed mnogih pisem:
Iz Š t. Andraža pri Velenju piše posestnik Tomaž Leonarski: »Moja hčerka in sinova ga zelo radi berejo in mi niso dali miru prej, da sem ga naročil. Res, zelo se je »Naš dom« poboljšal po vsebini, zato pa bo gotovo kmalu imel veliko naročnikov. Bog ga živi! Le kmalu ga zopet pošljite!«
Priljubil se je tudi radi svoje povesti, ki jo naročniki zelo hvalijo in pravijo, da jim že dolgo ni ugajala kaka povesit tako kakor ta v »Našem domu«.
Dekleta imajo svoj gospodinjski kot, kjer dobijo lahko na vsa mogoča vprašanja iz gospodinjstva odgovore. F a n t j e pa s pridom prebirajo gospodarski pouk.
Dr. Fr. Jankovič, ki je bil minister in poslanec, in je eden izmed najboljših zdravnikov, piše o tem, kar bi naj vsak kmet imel kot svojo domačo apoteko.
Noben slovenski list Vam za to ceno ne da toliko pouka in zabave. Če ga še niste, ga takoj naročite! Kdor ne bo hiter, tisti prvih treh številk ne bo mogel več dobiti. — Pišite še danes upravi »Našega doma«, Maribor, Aleksandrova cesta 6 I in povejte, da imate kot naročnik »Slov. Gospodarja« pravico, da ga dobite za 15 Din na leto.
Pozor na Šmarnice za leto 1927. Do konca tega mesca izidejo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru Šmarnice za leto 1927: »Marija, vzor krščanskega življenja.« Spisal jih je g. dr. Franc Kruljc, dekan v Laškem. Naročijo se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stanejo vezane 20 dinarjev. Z razpošiljanjem se začne po 1. aprilu. — Kdor ve, kako vnet častilec Marijin je g. pisatelj in kako navdušen dušni pastir, njemu bo jasno, da je to svojo gorečnost in navdušenje za čast božjo in slavo Marijino ter za izveličanje ne-umrjočih duš položil tudi v svojo knjigo. To globoko zamišljeno knjigo najtopleje priporočamo vsem častilcem Marijinimi
raku z vsemi postavnimi silami uprlo. Naše poslance pa prosimo, da so na straži!
Po gostiji — smrt. Žalosten je bil začetek posta za neko družino v Gomilici. Sin je bil kot drug štiri dni na gostiji. V četrtek je bilo veseljačenja konec. Glava mu je otekla in v petek zjutraj ga že ni bilo več med živimi.
Za umor samo šest mesecev. V Subotici je bila žena, ki ije umorila svojega moža Hubička, obsojena samo na 6 mesecev zapora. Za razpravo je vladalo med ljudstvom ogromno zanimanje in je občinstvo milo obsodbo z navdušencem sprejelo. Umorjeni je bil namreč "ijanec, ki je svojo ženo stalno pretepal ter mučil. Po več dni je ostajal od doma in se zadrževal pri drugih ženskah, ko pa se je vrnil pijan domov, je pretepal ženo in otroke. Ko se je neki dan zopet priklatil pijan domov in začel pretepati hčer, je žena vzela poleno in ga udarila po glavi s tako silo, da je mrtev obležal.
Požar zahteval štiri človeške žrtve. V soboto zjutraj ob štirih ije nastal požar v neki kmetski hiši v Podgori, občina Dol pri Ljubljani. Zgorele so štiri osebe in sicer stara mati, domači rejenček, rejenček iz občine Dobrunje in neki rejenček iz Ljubljane.
Uredništvo »Slovenskega Gospodarja« izjavlja, da g. Ferdo Meško, posestnik pri Veliki Nedelji, ni pisec dopisa v št. 10 »Slovenskega Gospodarja« ter ni z dopisom, ki je izšel pod naslovom »Velika Nedelja«, v nobeni zvezi.
Nenavaden pojav. Znana tvrdka »Ljubljanski maga-cin« v Celju, Kralja Petra cesta 13, je pričela v svrho čim večjega prometa z veliko loterijsko prodajo manufaktur-nega blaga. Ta način prodaje, ki je zelo udomačen na Angleškem in v Ameriki, pri nas pa je še popolnoma neznan, se vrši na ta način, da dobi vsak kupec pri nakupu kot nagrado posebno srečko, ¡s katero lahko zadene ves tisti de- jj nar, ki ga je plačal za blago. Ako torej kdo kupi obleko, je zelo verjetno, da ibo dobil to obleko popolnoma zastonj. Žrebanje srečk se vrši vsakih 14 dni pod nadzorstvom kupcev, tako da je vsaka nepravilnost popolnoma izključena. Ta novost bo imela brez dvoma veliik uspeh in bode zadovoljila vsakega. One, ki se zanimajo za stvar, opozarjamo na inserat tvrdke »Ljubljanski magacin«, Celje.
Prepričajte se, da bodete najbolj zadovoljni, če si nabavite vsakovrstno blago za obleke in periio v staroznani trgovini Fr. Sršen v Ljutomeru. Na razpolago imate tam tako veliko izbiro kvalitatitvno najboljšega blaga in po tako nizkih cenah, da bodete presenečeni. Posebno velika je zaloga raznih štofov za moške obleke in volnenega blaga za ženske. Ako nimate prilike osebno si ogledati zalogo, blagovolite pisati po vzorce in navedite po približno kakšni ceni in kako blago želite imeti povzorjeno. — Poskusite!	348
emmmmmmmmamammeammmmammmmam^mamammmmnmm w—iibiii »■iiiiiiiim imii —>iwi imiiii	j.
Za razvedrilo.
Čudna večerja. Gost o polnoči napram vinskim bratcem: »Lahko noč, grem domov, da dobim vegetarijansko (sočivnato) večerjo.« — »Kaj mislite s tem reči?« ga hitro vprašajo drugi. — »Žena mi je naročila, da če me ob desetih ne bo domov, me bo s fižolovko.«
Ni moderno. Premožen posestnik pošlje svojo hčerko Tinico v mesto v dekliški zavod, da se dobro izobrazi. Čez leto ni pride Tinica na počitnice. Vsa družina sedi pri kosilu. Oče kihne in vsi reko: Bog pomagaj! — le Tinica še molči. Oče meni, da se je Tinica ikam zamislila, zato kihne še enkrat in sicer močneje. Vsi zopet reko: Bog pomagaj! — le Tinica ne. To razjezi mater in ona pokara hčer. Ta se pa zravna in reče: »Ni več moderno reči: Bog pomagaj! kadar kdo kihne — in če bi oče kihnili tako, da bi počili, jaz nikar ne por očem: Bog pomagaj!«
Valuta. V mestu Genfu so zborovali zastapiiki različnih držav. Zredno so se razšli, so morali seveda poplačati,, kar so potrošili. Amerifkanec je segel v žep telovnika in plačal vse z denarjem, ki ga ;je z dVerna prstoma dvignil Iz žepa. Anglež je vzel denarnico in nametal bankovcev. Avstrijec pa je vzel iz žepa vozni list in naročil, naj takoj raz-tovorijo en vagon bankovcev na kolodvoru. Rus je bil zadnji. Ta je pa odprl mali kovček, v katerem je bil stroj za izdelavo denarja. Ta stroj je izročil in rekel: ».Natisnite si našega denarja, kolikor hočete!«^
Gospodarstvo.
lastnikom gepljev in drugih strojev 3TA deželi;
Na številna vprašanja, kaj bo v prihodnje z zavarovanjem delavcev pri motorjih, mlatilnicah„ gspljih in enakih strojih na deželi, nam je poslal poslanec Franjo Ž.e b o t na našo prošnjo sledeče pojasnilo iz Beograda:
Ker so se dosedaj vsako leto množile pritožbe kmetskih gospodarjev radi postopanja bolniških, oziroma nezgodnih zavarovalnih uradov in ker so bolniške blagajne predpisovale velika plačila za zavarovanje delavcev pri strojih, |e minister dr. G o s a r odredil naslednje: Stroji, motorji itd. se bodo sicer morali tudi v bodoče naznaniti, ali zavarovanje delavcev ho čisto drugače urejeno. Lastnik stroja bo dolžan zavarovati samo dve osebi in samo za tiste dni, ko bo stroj obratoval.. Za obe osebi bo plačal na dan* samo 1 Din zavarovalnine; Naznanilo in plačilo se bo izvršilo naknadno, torej po mlatvi. Zavarovanje se me glasi na ime delavca, ampak samo na dve osebi.
Zadruge, občine ali kmetijske podružnice, ki imajo motorne, parne ali kake take mlatilnice, oziroma druge kmetijske stroje, pa morajo zavarovati po štiri osebe. Tudi tu se zavarovanje ne bo glasilo na imena, ampak splošno na štiri osebe. Na dan bo treba plačati od' vseh štirih oseb 3.75 Din. Naznanilo in plačilo sledi tudi tu za nazaj,, t. j. ko je delo že dovršeno. »Središnji urad«, oziroma bolniške blagajne so že dobile tozadevna navodila od g. ministra.
Mislim, da je ta rešitev zavarovanja ugodna. Ložje bo kmet plačal za štiridnevno mlatitev 4 dinarje, nego bi v slučaju, če stroj zmečka delavcu roko, plačal 20.000 dinarjev stroškov in odškodnine, kakor se ije-te zgodilo lansko leto nekemu kmetu v mariborskem okraju.
Minister naše stranke g. dr. Kulovec ije dosegel, da bo bencin, ki ga potrebujejo kmetje in obrtniki za pogon strojev po 1. aprilu 1927, trošarine prost. Gotovo je tudi to lepa pridobitev za naše kraje.
Samostojneži, Radičevci in demokrati, ko so bili na vladi, se za take stvari sploh zmenili niso.
Nadaljni trije učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki so bili radi škrlatinke v zavodu preloženi na poznejši čas, se vršijo zaporedoma pet dni, to je od 28. marca do 1. aprila t. 1. in sicer: L dne 28. marca (pondeljek) o vzgoji trte m o grozdnem sukaču; II. dne 29. marca (torek) o cepljenju in trsničarsstvu; III. od 30. marca do 1. aprila (sreda, četrtek in petek) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in razkazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojega spola se naj tečajev udeležijo v obilnem številu. Pismene prijave sprejema direkcija navedene šole. Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega tečaja dobe denarne podpore, ako predlože uradna potrdila svoje občine, da
Zdravstvo.
ZGRADBA ODDELKA ZA JETIČNE V MARIBORSKI
BOLNICI.
V nedeljo, dne 20. t. m., se vrši v mariborski bolnici pomembna slavnost. Tega dne se slovesno blagoslovi novi oddelek za jetičnike. Blagoslovitev izvrši knezošikof dr. A. Karlin.
Jetika je bolezen, na kateri umira največ ljudi. Zlasti med našim narodom je jetika zelo razširjena. Dokazano je, da umre pri nas od 100 ljudi 60 radi jetike. Ta številka nam kaže, kako strašna sovražnica nam je jetika; število slučajev pa narašča od leta do leta, tako da s strahom zremo v bodočnost, kako bi se ta nevarnost odpravila.
Povsod p>a ni jetika bolezen, ki hi zahtevala toliko žrtev kot pri nas. Imamo države v Evropi, v katerih je jetika danes redka bolezen, dasi je bila pred leti prav tako razširjena, kakor pri nas. Te države so jetiko zatrle z vstraj-nim in vsestranskim pobijanjem. Bolnike, ki tvorijo stalno nevarnost za zdrave, se je namestilo v posebnih zdraviliščih, kjer so se zdravili na stroške države, ljudstvo pa se je v posebnih tečajih, s knjigami, s tiskanimi navodili poučevalo, kako se mora jetiko zatirati. Uspeh ni izostal. Stroški, katere je država žrtvovala, so se bogato poplačali z zdravim zarodom, kojega ne uničujejo bolezni in ki je krepak in odgovoren za življenski boj.
Pri nas se je v boju proti jetiki dosedaj malo storilo. Država ni pokazala razumevanja za to, da bi po vzgledu drugih držav pričela z zatiranjem jetike. Nimamo zdravilišč, ne drugih pripomočkov. Jetični bolniki so se zdravili v navadnih bolnicah ter okuževali še druge bolnike.
Kar ni storila država, to je pričelo delati zasebno društvo, ki se je leta 1922 ustanovilo v Mariboru z imenom »Protituberkulozna liga v Mariboru«. Društvo je ustanovil privatni docent r. Ivan Matko, ki je prvi uvidel, kaka nevarnost preti našemu narodu od jetike ter je zastavil vse svoje moči, da organizira splošen boj celega naroda proti temu sovražniku. Dr. Matko je še danes duša tega društva in njegovemu delu je pripisati, da je Protituberkulozna liga storila toliko za jetičnike.
Društvo je pričelo delati brez sredstev, zanašajoč se na znano dobrosrčnost našega ljudstva. In ni se motilo. Ljudstvo se je odzvalo pozivu z darovi, ki so omogočili najprej ustanovitev dispenzarja ali preiskovalnice za jetičnike, kjer se na pljučih bolni brezplačno preiščejo ter zdravijo. Disipenzar ima lastnega zdravnika in izvežbano oskrbovalno sestro.
Z ustanovitvijo in vzdrževanjem dispenzarja pa društvo ni bilo zadovoljno. Njegov cilj je bil, ustanoviti zdravilišče za jetičnike, pred vsem za take, ki bolujejo na odprti jetiiki, ker so ti reveži najbolj pomilovanja vredni; poleg tega pa so za zdravo okolico najbolj nevarni, ker se v njihovih pljunkih nahaja nebroj bacilov, ki okužiijo še zdrave.
Društvo je pričelo zbirati darove ter je poverilo to nalogo g. dr. Matku, ki se je dela temeljito oprijel. Z nabiranjem od hiše do hiše, od tovarne do tovarna je naprosil skupaj toliko materi jala, lesa, apna, cementa, opeke itd., da se 'je s tem zgradil na podstrešju mariborske bolnice nov, najmodernejše urejen oddelek za jetične bol like. Z nabiranjem se je pričelo marca meseca 1926 in letos marca, komaj po enem letu, že stoji oddelek ter se preda na uporabo bolnici. Število darovalcev obsega 15.000 oseb. Med temi so taki, ki so darovali po cele vagone materijala. Vrednost nabranega materijala znaša nad 350.000 Din. Za zgradbo pa je društvo žrtvovalo poleg materijala še točno 345.355 Din 53 p v gotovini, katero je nabrala potom prostovoljnih prispevkov.
Uspeh pa je tudi vreden tolikih žrtev. Novi oddelek obsega 9 bolniških sob s skupno 24—30 posteljami, ima ličen balkon, veliko prostozračno lopo za solnčenje in bivanje na svežem zraku, kooalnico, zdravniško sobo z operacijskim oddelkom, .kuhinjo, sploh vse pritikline, kot jih mora imeti moderno urejen oddelek bolnice.
Društvo deluje v splošnem tako, da zasluži vso pomoč in pažnjo. Brezplačno je razdelilo 35.000 knjižic z navodili za pobijanje in obrambo proti jetiki. Knjižice nosijo naslove: »Boj proti jetiki«, »Pouk o sušici«, »Cilji in naloge am-hulatonija Protituberkulozne lige«, »Pomen svetlobe, vode in zraka za človeški organizem«. Poljudno pisane knjižice ali brošure so najboljše sredstvo, da se zanese smisel za boj proti jetiki in navodila; kako se ta bolezen pobija, med najširše plasti ljudstva. Društvo prireja tudi poučna predavanja. Delo društva se je omejilo v glavnem na mesto Maribor. Tudi v drugih mestih se že ustanavljajo podružnice društva. Potrebno bo pa tudi, to misel zanesti na deželo, med kmetski narod, ki tudi mnogo trpi od jetike. Mogoče se bo dalo ustanoviti odseke za pobijanje jetiike v o-kviru naših prosvetnih društev. Protituberkulozna liga v Mariboru jim bo šla na roko z nasveti in navodili, dajala bo na razpolago predavatelje, organizirala bo tečaje. Danes se še ne zavedamo, kakega pomena bo to naše delo, če se ga oprimemo res z vso vnemo. Uspeh se bo pokazal šele po letih. Delo je pa tako plemenito in človekoljubno, da mora najti odziva med našim ljudstvom.
so podpore potrebni, ali pa ako jih kmetijski: referent do-Žmave ™ t0 P°Seboj Predlaga- — Direktor Andrej
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš, še enkrat se opozarja na predavanje o grozdnem sukaču, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 27. t. m., ob 9. uri dopoldne v srednji vinarski m sadjarski šoli. Stvar je vdevažna. Ob enem se ponovi opomin za naročbo galice v trgovini Klanjšek in Penic, etrinjska ulica 9.	J
Uporaba denarne svote, katero je nakazalo poljedelsko ministrstvo Radi slabe in od povodenj „blatene krme &e je pojavila letos po slovenskoštajerskih krajih in po Prekmurju pri goveji živini metljavost. Nekateri posestniki ljutomerskega okraja in predvsem v Apaold kotlini so ob vso govejo živino in že davno ne vejo, s čim bodo ob delovali to spomlad zemljo. Ker so bili zgoraj omenjeni kra|i tako kruto udarjeni od te bolezni, jim je na nujno prošnjo poslancev Jugoslovanskega kluba in obl. skupščine nakazal za prvo od pomoč poljedelski minister dr Ku-lavec 70 000 Din. Ta svota se je uporabila za nakup »Distola«, ki je eno najbolj uspešnih sredstev za zdravljenje metljavosti. »Distol« se je naročil od tvrdke v Karlov-ou, ki je dala to zdravilno sredstvo po znižani ceni in sicer 9 Din ena kapsula. Kapsule so se razposlale 7. marca srez-
poglavarstvom z naročilom, da ta razdelijo zdravilo ■sporazumno z župani po temle 'ključu: čisto revni posestniki, ki premorejo le kakih 5 oralov zemlje, dobijo zdraho zastonj, oni v posesti 5-10 oralov za polovično ceno (4 50 Din kapsula). Izkupiček se bo uporabil za nadaljni
w oiSK?Največ tega zdravilnega sredstva in sicer -krog 2000 kapsul je bilo odposlanih v ljutomerski okraj in v Prekmurje. ker so tamošnji kraji najbolj potrebni nujne pomoči, sicer^bi težko prizadeti živinorejci obupali Kakor pravijo novejša poročila, so mteljavost v najhujše prizadeli krajih zajezili in jb bodo z vztrajnim zdravljenjem tudi lztrebih. Na popolno iztrebljenje se lahko računa, ko bo. pnsla sveža paša in novo ter ne več biatno seno
Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv Lenartu v Slov. gor., r. z. z o. z., obvešča-s tem vse rejce go-vede un svinj, da bode popisala v svojem okolišu prihodnje dni pri vseh rejcih govedo in svinje, ki so za pleme Rejct se prosijo v svojem lastnem interesu, da popisovalcu svojo živino pokažejo ter mu dajo po resnici vse podatke, katere potrebuje Živinorejska zadruga. Vsi živinorejci se opozarjajo, da je Živinorejska zadruga zelo važna, koristna m širOkogrudina naprava ter se vabijo k pristopu!
Žvepleno-apnena brozga. O uspešni uporabi te brozge izjavlja uprava posestev Josipa grofa Bomballes v Opeki sledeče: »V naših vinogradih rabimo žveplovo apneno brozgo že osem let in sicer ob času rezatve na pomlad in pozneje ob času škropljenja proti plesnohi in peronospori. Za mazanje trte v spomladi vzamemo na 100 litrov vode 30 litrov žveplovoapnene brozge. Ko se trs obreze in očisti, se namažejo vsi deli trsa s to raztopniuo in na ta način se uničijo na trsu prezimeM; trosi bolezni. Za škropljenje proti plesnobi vzamemo na 100 litrov vode 3 litre žvepleneoapnen brozge. Da si prihranimo na času in delavcih, škropimo tako, da materijalu, ki je pripravljen za škropljenje proti peronospori, pridenemo- na vsakih 100 i gotovega škropiva 3 litre žveplenoapnene brozge. Vse se dobro zmeša in potem škropi obenem zoper peronosporo in plesnobo. Z žveplovoapneno brozgo škropimo samo tam, kjer se pojavlja plesrtoba (oidij) in sicer vedno po potrebi. Kjer bolj močno nastopa bolezen, škropimo večkrat, kjer pa oidij redkoma nastopa, škropimo samo tedaj, kadar se oidij pokaže, oziroma pojavi. Ves čas, odkar rabimo to ^brozgo, opažamo, da se dia z njo doseči lepe uspehe ter je možno ž njo obvladati plesnobo. Zadnja leta ne žveplamo več, ampak rabimo samo omenjeno brozgo in sicer za 80 oralov vinograda rabimo 3000—3500 kg te brozge. Z uspehom smo bili vedno zadovoljni in ni se nam nikdar pripetilo, da bi se listje ali mladiče na trsju osmo-dilo, ako smo rabili raztopino v zgoraj opisanem razmerju. Kar se tiče dela samega, je isto mnogo bolj priprosto, kakor puhanje z žveplom, ker delavci ne o bolijo na očesih. Da se prihrani mnogo delavcev, je očividno. Pač pa je treba škropilnice po vsaki uporabi temeljito očistiti z vodo, ker jih brozga sicer lahko kvari. Mi smo, kakor rečeno, z uspehom jako zadovoljni in hočemo omenjeno brozgo rabiti tudi v naprej ter jo toplo priporočamo vsakemu vinogradniku, kateri ima posla z oidijem ali plesnobo.« Enake izjave o učinku žveplovoapnene brozge so podali tudi znani lastniki vinogradov, kakor: gg. Jakob Zadravec iz Središča, Maks Ulm iz Zavrča in Josip Tscheligi iz Maribora in drugi. Slednji še dostavlja, da pomladno mazanje z žveplovoapneno brozgo prepreči prerano odgajanje trsja in vsled tega ipozebo v spomladi. — To žveplenoapneno brozgo izdeluje v prvovrstni kvaliteti tvrdka Anton Jurca v Ptuju, tovarna za žveplene izdelke.
Mariborski trg, dne 12. marca 1927. 52 slaninarjev je pripeljalo 169 zaklanih svinj na trg, ki so prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din za kg na drobno ter 15 do 17 Din na debelo. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 32.50 Din, kokošem 30 do 50, racam in gosem 60 do 80, puranom 75 do 100, domačim zajcem 8 do 25 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice, sadike. Krompirja je bilo 6 vozov, ki se je prodajal po 6.25 do 7 Din mernik, oziroma po 2 do 2.25 r)in kg, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, grah v stročju 18 do 20, čebula 5 do 6, česen 12 do 18, med 35 do 40, maslo surovo 44 do 46, kuhano 45 do 48, čajno 55 do 65 Din kg. Solata in motovilee 1 do 2 Din kupček, glavnata solata, endivija, ohrovt 1 do 2 Din, karfiol 3 do 10 Din, sveže zelje 2 do 5 Din komad. Mleko 3 do 3.50, smetana 12 do 14, oljčno olje 26 do 36, bučno olje 18 do 24 (po trgovinah tudi po 16) Din liter, jajca 1.25 do 1.50 Din komad. Sadje: jabolka in hruške 4 do 10, suhe češplje 7.50 do 10, dateljl
24	do 36 Din kg, limone 0.75 do 1.25, pomaranče 1 do 3 Din komad. Cvetlice: 1 do 5, z lonci vred 10 do 50 Din komad, sadike (jabolka, hruške, marelice, črešnje, višnje, breskve, rože) 10 do
25	Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 6, leseni ročni vozičiki 150 do 300 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 9. t. m. so kmetje pripeljali 12 vozov sena in 10 vozov slame, v soboto 12. t. m. pa 7 vozov sena in 10 vozov slame na trg. Cene so bile senu 80 do 100, slami pa 35 do 55 Din za 100 kg. Slama se je prodajala tudi v škopih po 1 do 1.50 Din komad.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. marca 1927 se je pripeljalo 130 svinj, 1 koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—112 Din. 7—9 tednov
stari 150—200, 3—4 mesece stari 250—350, 5—7 mesecev stan 400 —450, 8—10 mesecev stari 500—550; 1 kg žive teže 9.50—10. 1 kg mrtve teže 15—16 Din. Prodalo se je 82 komadov.
Graholko dobite v trgovini Franca Senčarja pri Mali Nedelji in v Ljutomeru.
Viničarski vestnik.
SAMOPOMOČ V ORGANIZACIJI.
Temeljni program organizacije Strokovne zveze viničarjev je, dvigniti viničarski stan gospodarsko. To se pač pravi, priboriti poedincu človeka dostojno eksistenco ter mu isto zasigurati ob neugodnih prilikah, ali priskočiti na pomoč, ko mu grozi nesreča v bolezni.
V tem oziru mora naša organizacija biti prva in največja zaščitnica viničarjev pred vsem že zato, ker posameznik nikakor ni v moči, pomagati si sam in tudi ne v potrebni meri njegova bližnja okolica. Pri uspešnem udejstvovanju teh stremljenj mora biti dobro urejena stanovska organizacija, (ki ije edino zmožna podpirati gmotno svojega člana v trenutku, ko mu preti nevarnost.
Viničarjev je vseh skupaj pri nas okroglo 40.000. Pomislimo, kolika množica in ravno ta je v sociijalnih pridobitvah na najslabšem. Krivdo teh razmer nosimo v glavnem zraven obstoječega kapitalističnega sistema tudi mi sami. 'Nikdar se za skupnost nismo zganili, nikdar do teh časov se nismo pobrigali niti sami zase, za svoj stan, kot to vidimo pri drugih stanovih.
Brezbrižnost, nezaupnost vase in v sotovariša, vedno čakanje, da bode boljše že samo prišlo, vse to enkrat odstranimo! Stopimo na plan, dvignimo vsi naše življenjske sile, združimo jih v skupni organizaciji, ki se zopet naj u-smeri samo najbolj za enim ciljem medsebojne samopomoči. To je glavna odrešilna vejica, po kateri zamoremo priti v lepšo bodočnost. Morem* si pa ustvariti to le sami s svojim požrtvovalnim delom za skupnost na podlagi stanovske zavesti, vzajemnosti in z idejo: vsi za enega, eden za vse! Zahtevati, naj daje samo ostala družba, mi pa bi roke križem držali tam, kjer bi morali pokazati vso svojo •moč in zrelost, nikakor ne odgovarja našemu stanju ter tudi nikdar tako ne more nuditi nam gospodarskega zboljšanja, ikaikoršnega potrebujemo.
Zato se viničarji zbudimo iz stoletnega spanja za svoje stanovske koristi lin storimo vse, da se ideja že v tem pravcu delujočih organiziranih viničarjev razširi do zadnje koče. Storimo najprej, da se po vseh viničarskih okoliših izpelje dosledno naša organizacija Strokovna zveza viničarjev s sedežem v Ljutomeru. Ko to storimo, nam bo iz prispevkov številnega članstva dana možnost, ustvariti velik organizacijski fond, iz katerega se naj črpa članom izdatna, potrebam primerna podpora za slučaj bolezni, po roda, smrti itd. Organizirajmo se, zbirajmo majhne prispevke, toda vsi in ne samo nekateri, ter si s tem ustvar-jajmo koristi skupnosti in poedincev na znotraj, v zunanjosti pa ugled pri drugih stanovih. Da bo naša organizacija to, kar bi morala biti, se da storiti le na ta način. V ta namen se pripravlja pri načelstvu organizacije vse potrebno in na bližajočih se občnih zborih skupin zveze bomo pojasnili nov načrt. Želimo pa, da se občnih zborov udeleže tudi neorganizirani viničarji, tudi majhni posestniki se lahko poslužijo ugodnih pravic pri nas. Naj ne zamudi nobeden te ugodne prilike, vsak naij stori s tem sam sebi dobro. — Tajništvo.
Pisma iz domačih krajev.
Pesnica. Govori se, da se ]e tukaj pred kratkim ustanovila orjuna in pri nas zelo dobro znani dr. Irgolič bi pomagal pri njenem porodu. Tudi nekaj železničarjev je pristopilo. Kaj ne, železničarji, sedaj se bo po Pesnici cedil samo med in mleko, ker ste tako strokovno organizirani? Orjunašem Cerneju, Skergetu in Žižku svetujemo, naj imajo svoje orjunaše lepo na pankelci, da ne bodo špilali vragulij, kakor so jih orjunci pred par leti v Trbovljah, Mariboru ali pred kratkim pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Ali bi ne bilo dobro, najbolj razborite orjunaše poslati med kačake v Macedonijo, da si tam ohladijo svojo vročo kri?
Brezole pri Račjem. Dolg predpust je bil, a malo gostij, samo dva para smo vpregli v jarem zakona. Zatisnil je pa na veke svoje oči eden najstarejših mož naše vasi, star nad 80 let. Gospodaril je 50 let na posestvu, lahko bi bil praznoval zlato poroko. Kot gospodar je bil vedno marljiv ter mirnega značaja ter je rad dejansko pomagal revnejšim slojem! Blagopokojnemu svetila večna luč. — Hmeljarsko gibanje je pri nas precej živahno. Rog ■daj obilo blagoslova našim kmetom z novimi kulturnimi nasadi.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naš pevski odsek pri bralnem •društvu nas je na pustno nedeljo razveselil z lepo prireditvijo. -Zapel je štiri krasne pesmi pod veščim vodstvom našega orga-nista Jožefa Krajnca. Tudi spevoigra »Kovačev študent« nam je zelo dopadla. Poučni govor nas je vspodbujal, kako naj v društvu gojimo družinskega duha. Srečolov s 300 dobitki in sledeča licitacija sodčka vina, tort, zajca, svinjk, petelina, sta razvnela vse udeležence. Kdor ni dobil dobitka pa je imel sladko zavest: Pomagal sem nekoliko društveni knjižnici. Ta si bo res sedaj •opomogla, za kar gre hvala kupovalcem srečk in darovalcem lepih dobitkov, ki so bili mnogi naši udje, potem domači trgovci in gostilničarji, trgovci v Gor. Radgoni, v Negovi, pri Sv. Antonu, pri Sv. Trojici pri Sv. Lenartu in še nekateri v Mariboru. Iskrena hvala vsem! — Na gospodarskem tečaju smo predelali glavne reči iz sadjarstva, vinarstva, kletarstva in živinoreje. Udeleženci so Prihajali z velikim veseljem. Ne bo ostal brei sadu. Voditelju te-Mih. Senekoviču pa srčna hvala za ves trud! — Rekrutni tečaj smo zaključili predzadnji torek. Naši rekruti so se sešli devet večerov: bilo jih je redno 17. Narednik Ciril Zupe jih je izvrstno vpeljal v začetek vojaške službe. Na pustno nedeljo so po v°j . Prikorakali iz Društvenega doma v cerkev k službi božji. Bilo jih je lepo gledati. Imeli so skupno obhajilo in pridigo. Slovo so obhajali v dvorani zadnjo nedeljo. Ob tej priliki je bilo mnogo lepih nagovorov. Med rekruti so tudi trije vrli Orli. Predavanja, ki so jih imeli p^g telovadbe, Ciril Zupe, M. Geratič, Fr. Zemljič in oba duSna pastirja, so podala trdno podlaga za uspešno vojaško službovanje. Rekrutje, ne pozabite lepih naukov, srečno dovršite častno vojaško službo in se nam nepokvarjeni vrnite!
Laporje. Na Videžu je umrl 8. t. m. Franc Venovar, veleposestnik, naš dober pristaš Zadela ga je kap. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi 10. t. m. vrli krščanski mož, počivaj v miru!
Stoprce. Dne 9. t. m. smo spremili k večnemu počitku vrlega našega somišljenika in mnogoletnega naročnika »Slov. Gospod-darja« Jožeta Cretnika, posestnika v Stoprcah. Kako priljubljen je bil rajni, priča njegov slovesen pogreb, ki so se ga so-farani udeležili v obilnem številu. Pogrešali bomo njegovi sosedi ljubeznivega in dobrega soseda, pogrešala pa bo njegova
žena in še mladoletni otroci svojega skrbnega očeta in gospodarja. Častiti gospod župnik Karol Lampert je opravil'sv. inašo zadušnico in molitve za mrtve posebno slovesno in podprl, da so se zbrali pevci, ki so pod vodstvom gospodične učiteljice Lize Kukovčeve ginljivo zapeli slovo na domu in ob odprtem grobu in je opravila orglanje in petje pri sv. opravilu. V imenu žal. obi-telji se iskreno zahvalimo gospodu župniku, ki je rajnega vedno tolažil v težki bolezni in pa g. učiteljici za orglanje in spretno vodstvo petja in pa vsem ljubeznivim pevcem za sodelovanje.
Sv. Urban niže Ptuja. Prav bogato žetev ima letos bela žena smrt pri nas. Staro in mlado, vse se ji klanja in pada pod njeno koso. Nesrečna španska prav neusmiljeno razsaja in se razširja. Umrlo jih je tekom zadnjih dveh mesecev že čez 30. — Med temi smo tudi položili k zadnjemu počitku Ano Reišp, posestnico iz Jirsovc. Umrla je po kratki bolezni 23. februarja v 76. letu starosti. Bila je dobrega značaja, posebno usmiljena do siromakov, poštena in prijazna do vseh, vedno živeča v miru s sosedi in splošno priljubljena, kar je tudi na zunanje pričal njen lepi pogreb. Naj v miru počiva!
Cezanjevci pri Ljutomeru. Na gostiji Ivana in Frančiške Novak iz Vogričovec je posestnik Franc Filipič nabral za božji grob cezanjevške cerkve med gosti 85 Din. Vsem darovalcem Rog plačaj!
Velika Varniea. Srečna deklica Terezija Lesjak je februarja meseca v trgovini Kozel kupila »Gazelac-milo. V tem koščeku mila je našla predvojni 10 kronski ogrski zlat. Bog daj srečo še drugim pericam!
Leskovec. Kakor vse kaže, nova vlada dobro dela. 1. Omejila je rubežen. Pri nas smo tega imeli že dovolj! 2. Povzročila, da ne bomo plačevali osebne dohodnine. 3. Vinogradnikom ne bo treba naznanjati vina, ki so ga doma pridelali in vkletili. 4. Z 20 odstotnimi boni bomo lahko plačali dačo. Hvala Slovenski ljudski stranki, da se tako poteguje za ljudstvo! V enem mesecu, kar je na vladi, je več dosegla kakor Radič—Pucelj—Žerjav v petih letih! Ti so nam samo davke zvišali in posestva rubili. Hvala Bogu, da je tega konec! Bog daj, da bi bila SLS dolgo na vladi, da bi nam še spravila več ugodnosti. Haložani posebno želimo, da bi šlo v ceno naše vino. Rojimo se, da se vino dela v kleteh vinotržcev! — Velika nesreča je trošarina za nas male posestnike. Kmetje-poljanci vina ne kupujejo, ker se boje trošarine. In tako leži v Halozah vino v kleteh, na polju pa kruh v miznici. Poljanci stradajo vina, mi pa kruha! Nadalje želimo, da bi se omogočilo, da naša vina gredo v Avstrijo. Saj Nemci želijo našega vina, mi pa potrebujemo denarja. — Naši trgovci so vsi proti SLS. Ime Korošec je kakor pik čebele! Mi volilci SLS smo morali veliko prestati. Imeli so nas za Judeže-izdajalce in Rog ve kaj vse! Gospodu župniku se niti ne sanja, koliko smo trpeli, ker smo volili SLS. Ali se nobi dal dobiti trgovec, ki bi bil dober in odločen pristaš SLS? Tega potrebujemo v Leskovcu! Gospod župnik, pomagajte nam!	—r—
Sv. Trojica v Halozah. Kadar mi dopušča čas, vzamem te v roke dragi Slovenski Gospodar, ki te vsakokrat željno pričakujem. Pride mi vedno na misel, zakaj bi se tudi pri nas kaj ne ustanovilo. Oh, kako veselo bi bilo tudi v naši fari, ako bi se po zgledu drugih tudi pri nas ustanovil pevski zbor. In res, odkar smo dobili novega gospoda organista Kokoteca, se je ustanovil pevski zbor, kateri že šteje trideset dobrih fantov in deklet. Ko prideš v nedeljo v cerkev k sv. maši, ne moreš se dovolj diviti lepemu petju. Ti pa, draga mladina, le tako naprej. Vsa čast pa gre g. organistu Kokotecu Andreju, ki se toliko trudi. Bog ga naj živi še mnogo in mnogo let.	J. C.
Formin. Pred kratkim se je poročila Marija Janžekovič iz Formina z Jakobom Murko, posestnikom v Zgor. Pristovi.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Neizprosno kraljuje smrt v Marijini družbi. Vsako leto presadi Marija nekaj dekliških cvetk v svoj nebeški vrt. Dne 4. marca je ostavila dolino solz Marija Tu-tičnik, zgledna članica Marijine družbe. Njeno edino veselje je bilo, da je posvetila vse svoje moči Bogu in Mariji. Mnogo se je trudila za olepšanje hiše božje. Polna je bila dobrih del. Sama sicer uboga, a je vendar po zgledu sv. Frančiška utrla premnogim njihove solze in jih dušno in telesno obogatila. Naj počiva v miru blaga duša, njen visoki zgled naj vnema srca za krščansko življenje. — Boben poje tudi pri nas pri mnogih hišah. Vzrok tega prežalostnega pojava je neznosno breme davkov in neznosno pijančevanje, ki noče prenehati. — Ceste so bile v žalostnem stanju dolgo let. Po prizadevanju našega vrlega župana postajajo naše občinske ceste vzor okrajnim. Ljudstvo je veselo ko vidi, da se občinski odbor trudi, da ustreže najnujnejšim potrebam občanov. — Marijina družba in Orliški krožek se že neumorno trudita, da — proslavita materni dan dne 25. marca. Pridite matere pogledat to redko slovesnost naše mladine in se prepričajte na lastne oči, da mogočno gori v srcih naših krščanskih deklet plamen goreče ljubezni do svojih milih in dragih dobrotnic.
Polzela. Kot slovo od pustnega časa, časa svatb in veselja, so nam naši igralci priredili na pustno nedeljo smeha polno komedijo »Moč uniforme«. Izvrstno podana igra je navdušila občinstvo, katero ni štedilo s pohvalo. Splošna sodba je bila, da tako igrane igre že dolgo ni bilo na Polzeli. Tudi moški pevski zbor, kateri je nastopal pred in po predstavi ter med odmori pod vodstvom organista g. Serbaka, je žel mnogo aplavza. — Nogo si je zlomil pri spravljanju drv načelnik tukajšnjega orlovskega odseka ter eden najboljših igralcev in delavcev na kulturnem polju, Matevž Dušič. Upamo, da ga kmalu vidimo v naši sredi. — Zadnji čas sta umrli M. Leskovšek in A. Cvenk, obedve stari čez 80 let. Za praznik Brezmadežnega spočetja nam obetajo naša dekleta nekoliko iznenadenja. Govori se nekaj o »Izgubljenem raju« in še o marsičem, pa ne vemo natančno, kam stvar meri. Prepričani pa smo, da bomo pri obisku prve prireditve naših deklet lahko za nekaj časa pozabili na solzno dolino ter se vsaj v mislih preselili v izgubljeni raj. Bog živi!
Vransko. V nedeljo, dne 20. t. m. pripelje se sadno drevje iz St. IIja, največ Bobovec. Vsi, ki rabite, pridite po njega!
Mozirje. Na prvo postno nedeljo nas je počastila s svojim obiskom »Vdova Rošlinka«, ali društvo »Engels« iz Šoštanja. Malo nas je šlo gledat v tem času to »prelestno vdovsko cvetko«, pa še ti smo zapustili svoje plačane sedeže prej, kakor je mogla uboga vdova pokazati vse, kar je mogla; namreč svojo igralsko umetnost. — Igralo se je tako slabo in prostaško, da smo postali kar rdeči. Ako hočeš »Rošlinka« dobiti kje oboževatelje, tedaj si izberi drugi kraj in drugi čas, pa bodi prepričana, da če boš take »špilala«, ne dobiš nobenega. Ne misli .»Rošlinka«, da smo tako dobro razpoloženi, da bi vse, »kar pride od zgoraj dol«, zavžili z užitkom in ploskanjem. Torej »Rošlinka«! Ostani zdrava tam kjer si — za vselej!
Solčava. Drugod pravijo, da je gospodarska kriza že končana. Pri nas pa postaja vedno usodnejša. Ni čuda. Saj smo obdani od vseh strani s kitajskim zidom. Na Kranjsko nam zapira pot nad 2000 visoko skalovje, na Koroško državna meja, na Štajersko pa nam je voda odnesla cesto. Prodati ne moremo ničesar, kupiti je treba vedno mnogo in vsako stvar podraži donos v Solčavo prav občutno. Največ smisla za naše težave pa ima še vedno naše skalovje. Gospodje, ki imajo odločitev ceste v rokah, pa podajajo prav sramotne izjave. Zdaj se je še našel hudobnež, ki trdi, da ceste sploh ni treba več graditi. Na vprašanje zakaj, je odgovoril: Pozimi nam zadostuje felefon brez žice, spomladi imamo po Savinji prosto plovbo, do poletja nam bo pa Sopar aeroplan napravil. Izgleda res, da bo aeroplan prej gotov ko cesta.
Šmarje pri Jelšah. Naša mladina priredi na Marijin praznik, 25. t. m. po večernicah dobrim materam na čast »Materin dan«.
Na vsporedu so razne deklamacije, kakor: »Kaj so naše mamice?* »Hči na materinem grobu«, »Materina roka« in druge. Govor o materi bo imel č. g. Strmšek. Nazadnje pa prirede dekleta micno igrico »Pod božjim varstvom«. Matere in vsi, ki ljubite svoje dobre mamice, pridite!
Laško. Letošnji predpust je bilo tu poročenih 11 parov Na veseli gostiji Franca Zdonc in Helene Kosmus v Slivnem st. 5 se je na predlog g. Valentina Kosmus nabralo za Dijaško semenišče v Mariboru 100 Din. Da bi se spomnili dijaškega semenišča še tudi na drugih gostijah. Obilo sreče v novem stanu!
št Vid—Grobelno. V pondeljek, dne 7. marca smo izročili materi zemlji najstarejšo ženico tukajšnje fare, bivšo posestnico Jerico Jezovšek. Do svoje visoke starosti 91 let je bila cila in vesela ter vsled živahne narave splošno priljubljena. Četrti rod ie doživela in zelo mnogoštevilen zarod se bode še dolgo spominjal dobrosrčne stare mamice. Tudi občinstvo ji je izkazalo častno slovo. Počivaj v miru dobra žena!
Sladkagora Veseli smo, da se je oblastna skupščina tudi za naše ceste zavzela in za nam tako potrebno postajo med 1 o-nikvo in Poljčanami, in da je ministrstvo lepo vsoto stavilo v
malaToznanila
Oferja z 2—3 delavskimi močmi sprejme Štefan Bregant, Slivnica pri Mariboru 20. 378
Iščem za svoje gorsko posestvo
m. viš. G00—800 m na Hrvaškem izkušenega, zanesljivega, popolnoma samostalno delujočega, oženjen. gospodarskega upravitelja in oskrbnika, ki mora biti popolnoma izurjen v oskrbovanju živine, obdelovanju se-nokošev, zlasti gorskih pašnikov po najmodernejšem načinu (nasadi umetnih senokošev), individualno hranjenje radi mleka! Prošnjik mora biti navajen v samoti živeti in razumeti zdravljenje živine ter je odvisen sam od sebe. Znanje enega slov. jezika predpogoj. Oženjen par brez otrok ima prednost. Obširne ponudbe s prepisi spričeval in opisom življenja pod »Dosmrtno mesto« na Publici-tas d. d., Zagreb, Gunduličeva ul. 11._375
Sprejmemo takoj v službo 2 vi-ničarja, 1 kravarja in 1 volarja
z večjimi delavci. Stanovanje, plača, deputat in zemlja po dogovoru. Oskrbništvo Turniš, pošta Ptuj.	373 3-1
Iščem gospodično ali vdovo, katera bi bila zmožna voditi trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v upravi. 369
Iščem poštenega samskega delavca, ki je vojaščine prost, v stalno službo z vso oskrbo v hiši. Plača, razdelitev dela po dogovoru. Franjo Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Raz-lagova ulica št. 25. 376 2—1
Iščem samostojno prodajalko
z dobrim spričevalom za trgovino z mešanim blagom Hinko Humer Sv. Križ pri Litiji. 372
Pridnega vajenca s celo oskrbo sprejme Oto Tratner, slikar, Krekova ulica 8. Maribor. 341
Ekonom, vešč v poljedelstvu, živinoreji, vinarstvu in sadjarstvu, išče službe. Naslov v upravi lista pod »ekonom«. 354
Majer s tremi delavskimi močmi išče službo; zna vsa lesna dela. Naslov v upravi. 356
Majer za srednjeveliko posestvo, kateri opravlja gospodarska dela z voli in konji, katerega žena oskrbuje krmljenje svinj in molžnjo krav, se sprejme takoj proti ugodnemu plačilu in oskrbi z živili, za celoletno službo. Zakonci z daljšimi službami naj se predstavijo pri: major Pletz, Linsenhof, Rogaška Slatina.	342
Na prodaj gostilne, trgovine, velika in mala posestva od 10 tisoč do 400 tisoč dinarjev. Pojasnila daje brezplačno Josip Grošl, p. Slivnica pri Mariboru.
366
Kovačnico z nekoliko posestva želi kupiti ali v najem vzeti Rep Ferdinand, kovač, Mala Nedelja pri Ljutomeru. Ponudbe na njegov naslov.	338
Posestvo 16 oralov dam v najem proti polovičnemu pridelku ali za 10.000 Din letno. Naslov v upravi.	368
Hišo s pol oralom zemlje, ob okrajni cesti, pripravno za obrt kakor več drugih posestev poceni prodaje realititena posredovalnica Lovro Cremožnika v Celju, Kralja Petra 28. 374
»Posestvo na griču« v Sav. dol. sestoječe iz 17 oralov zemljišča, travnikov, njiv, vinograda, sadnega drevja, hmeljskih nasadov gozda z 2 zidanima hišama in gospodarskim poslopjem, krasna lega, se ugodno proda. Ponudbe pod G. B. 100 na upravo.	.	346
Proda se posestvo, obstoječe iz vinograda, njiv, travnika, sa-donosnika in gozda, z vsem inventarjem. Vsega skupaj je 23 oralov. Nahaja se v enem kompleksu z viničarijo. Redi se lahko 10 glav živine. Proda se po ceni radi preselitev. Brun-ček Josip, Rošpoh 28, p. Pesnica.	367
V najem iščem majhno posestvo. Ponudbe na upravo »Slov. Gospodarja«.	365
Več posestev, manjših, prednost ravnina, zemlja za hmelj, do 80.000 Din, male hiše, gostilne, trgovine, mline, žage, okolica Maribor za nakup ali najem. Ponudbe brezplačno na »Mar-stan«, Maribor, Koroška cesta št. 10.	364
Cepljene trte, rip. portalis, veliki rizling, rulander, dišeči traminec, po nizki ceni prodaja Fr. Raušl, Kukova, p. Juršinci, Ptuj._370
Smrekove okrogle kole za vinograde, ograje in si., 2, 3 in 4 m dolge, prodaja na veliko in malo stalno uprava graščine Grad Bistrica, p. Slov. Bistrica. 371
2-1
Važno za posestnike! Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v ; naši drevesnici nudimo pleme-i nite jablane triletne in plemeniti črešnje dvoletne v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8—12 Din kakor je kvaliteta. Ne zamudite prilike in se oskrbite že sedaj, ko je najboljša priložnost za sadenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgojenim sadjem iz Drevesnice »Vrt«, Dža-monja in drug, družba z o. z., Maribor.__343 4—1
Sadno drevje: Bobovec, Ma-šanegar, kosmači itd., hruške moštnice in maslenke več vrst, po ceni 8 Din za komad v slamo in mah zavito ter na kolodvor postavljeno pri naročilu vsaj 25 komadov. Breskovo drevje najboljih ameriških sort 10 kom. 80 Din. Voznina pa železnici malenkostna. Drevesnica Dolinšek, St. Pavel, Slovenija. _349
Jajca, maslo, surovo maslo, zabelo ter vse poljske pridelke kupuje vedno po najvišjih dnevnih cenah trgovina Franc Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. Prepričajte se!	351
Krompir za kuho in sadit, prvovrsten, beli tu in inozemski, vsako količino in vsak dan; cena 1.75 Din in 2 Din za kg na prodaj. Kupim tudi jajca, plačam za 100 komadov 350 do 370 kron. Točno plačilo. Ivan Göttlich, veletrgovina dež. pridelkov, Maribor, Koroška cesta št. 128a._377 2—1
Vzamem srednje težke vole za
vožnjo hlodov za dobo 9 mesecev. Plačam vsak mesec proč od zaslužka po dogovoru. Naslov u pravi.	360
Izjava. Jaz Marija Travna izjavim, da ni resnično, kar sem govorila čez rodbino Kac, in se ji zahvalim, da je odstopila od sodnijskega postopanja. Marija Travnar, posestnica na Ješenci pri Račah.	336
Stanovanje s sobo in kuhinjo v
Ljubljani zamenjam za enakega v Mariboru. Topolčnik A., Sv. Jerneja cesta 38. Ljublja-na VII._ 344
Za pomlad in poletje priporoča veliko izbiro oblačilnega blaga vseh vrst po priznano zmernih cenah trgovina, mešanega blaga Franc Senca r, Mala Nedelja in Ljutomer. Zaloga vsakovrstnih semen in vseh kolesarskih potrebščin.	350
Lovsko društvo Sv. Primož nad Muto želi oddati v najem za leto 1927 svoj lov petelinov in gozdnih jerebic, za primerno ceno.	339
Izjava. Podpisana Antonija Črešnik, posestnica t St. Janžu pri Dravogradu št. 22, p. Meža, izjavljam, da nisem od novega leta 1927 naprej več plačnica za dolgove mojega moza Tomaža Grešnik. St. Janž pri Dravogradu, dne 15. decembra 1926. — Grešnik Antonija, posestnica.
355
Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah
ima dne 27. marca svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Citanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Slučajnosti.
353
Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 25. marca t. 1., ob pol 9. uri predpoldne v poso-jilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Po-trjenje rač. zaključka za 1. 1926. 4. Prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število udeležencev. Odbor.	352
Naznanilo! Cenj. občinstvu, prijateljem in tovarišem vljudno naznanjam, da začnem s 15. marcem t. 1. točiti prava šibe-niška pristna dalmatinska vina po ugodnih cenah; dobe se vsaki čas mrzla kakor tudi topla jedila; abonenti plačajo dnevno 12—15 Din, postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča gostilničar Josip Fleis, Pod mostom 4, Maribor.	337
Želim prodati dobro ohranjen glasovir na 6 in pol oktav za ce no 10.000 Din. Natančen naslov v upravi lista.	207
Sadno drevje po 4 Din komad,
samo osebnim odjemalcem oddaja Dolinšek—Vrbnjak, St. Ilj, Velenje.	358
Svetovno znano in preizkušeno
STYRIA-K0L0
na
12 mesečne obroke
samo pri generalnem zastopstvu 345
ALOJZ USSAR
Maribor
Gosposka ulica 20/1.
Veieqe Novošaleško Vfi,"ije l perutninarstvo,Velenje l
1100 kokoši pod kontrolo nošenja | valilnik za 7500 jajc na enkrat
Odgojenje po najmodernejših znanstvenih načelih. — V letu 1926 najboljša kokoš 250 jajc.
Štajerske prepeličarke, 3e3 $ ! iti štajerske bele kokoši, sulmdolske kokoši, posebno za pitanje.
1'alilnn Jujcm v marcu Uiti —, v aprilu Oin .»•—.
k ! Posebnost t en dan sta,ra-pišžeta pri fiksnem naročilu v vsak* Jrt množiei in ob vsakem času, jamčimo, da dospejo živa, komad Din 9-—. Ij Pri naročilu črez 100 komadov popust. Ambalaža po lastnih stroških-
M
i »
t
Dol
obvezo in glejte nove cene od čevljev:
Boks moški amerik. Din 159.— Boks « pol širni Boks < nizki Boks nizki ženski Sandali 26—29 Sandali 30—35 Sandali 36^1 Sandali 42-^5
Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik z več 1000 slikami. Industrija čevljev in veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 24. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.	241
159-149,— 149 — 48,— 62,— 81 — 95 —
Kmetovalci!
opozarjaite se, da kupujete vse svoje potrebščine na oblekah, perilu in pleteninah le tam, kjer se Vas res najboljše in najcenejše postreže in to je pri naši znani tvrdki
M. FELDIN, MARIBOR, Grajski trg 1. Vetrinjska ulica.
Pozor! Za velikonočne praznike se bodo prodajale od 1. aprila naprej vse vrste svilene rute po izvirnih tovarniških cenah že od 40 Din naprej.	357
H-$
«jv i
ti

Tvrdka A. Senca in sin v Ptuju
poroča, da je uvozna carina na modro galico ukinjena. Dobavljamo lahko svetovnoznano znamko Monteeantini, gar. 98/99% po najnižji ceni, istotako tudi
330
žveplo in rafijo
V zalogi so: nova letošnja, gar. čista semena, kakor: deteljno triletno in sedemletno, runkelnovo in korenjevo seme, razna travna semena vseh vrst ter velika izbira vrtnih in cvetličnih
semen od Mauthnerja. Nakup: jajc, krompirja, fižola, sur. in kuhanega masla, suhih gob,
vinskega kamna ter vgeh deželnih pridelkov. Zamenjava: najfinejšega bučnega olja. — Prodaja: raznih ma-ziljnih olj, strojnega in prašnega olja, karbolineja in pehača, vseh vrst lakov, firneža, terpentinovega in lanenega olja, ribjega olja. Stalna velika zaloga moke iz raznih najboljših banatskih mlinov.
HiNap propoziio,*nlkiip pnzgodaK
9« pridete, efco teieta
panoaljlvo aro te Ivi-
B»ke torjinv« fina« tner. Suttserjeve r« rredo aatančno o »«kand«, Poprav-laaja al&bii ar •6«soma mnogo kot ara Mina. Brezplačne arehneie ' Telikl llttatrovani 41-'' Tot-cauik. ako javit® «vol točni BMlvrra*-_ lnici ur H. Snttaer t LJaMJaai St KZ Cenik te sta,-«, solidne firme nudi skoro »«Lrčrpuo tebire ar, alataioes **kor tudi daril ia praktičnih prcimetov m «oo»ba	*
Broj 1621/5-1927.
Dražba lova.
Lovska ipravica krajevne občine Ploderšnica se odda potom javne dražbe do dne 31. marca 1929 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, dne 28. marca 1927, ob 10. uri pri sreskem poglavarju v Mariboru levi breg, v sobi štev. 8/pr.
Sreski poglavar v Mariboru levi breg,
dne 8. februarja 1927.	220
Dr. Ipavic s. r.
Vabilo
na
redni občni zbor
Ljudske posojilnice v Celju, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 3. aprila 1927, ob 10. uri dopoldne v posojilni-ški posvetovalnici na Cankarjevi cesti 4 s sledečimi dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1926.
4.	Razdelitev čistega dobička za leto 1926.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
V slučaju, da bi olt 10. uri ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje drug občni zlbor, ki sklepa v smislu točke 32 z. p. ne glede na število navzočih zadružnikov.	359
Načelstvo.
Modro galico 98-99%
žveplo znamke Trezza in Ventilato, rafijo Ia Mayungar Saloidin, prvovrstno apno ter vse druge vinogradniške potrebščine nudi najceneje na veliko in malo
Gospodarska zadruga
v Gornji Radgoni.
Stalna zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil. Zahtevajte ponudbe.
361


LJUBLJANSKI MAGACIN V CELJU
otvori dne 21. marca 1927*
manufakturnega blaga
in sicer na ta način, da pre'me vsak kupec kot nagrado srečko, s katero zadene v srečnem slučau kot dobitek ono svoto .	-	denarja, ki jo je plačal za k u p 11 e n o blago.
Žrebanja se vrše pod nadzorstvom in v prisotnosti kupev. I. žrebanje se vrši dne 3. aprila 1927, II. žrebanje se vrši dne 13. aprila 1927. III. žrebanje se vrši dne 27. aprila 1927. IV. žrebanje se vrši dne 11. maja 1927. V. žrebanje se vrši dne 25. maja 1927. VI. žrebanje se vrši dne 4. junija 1927.
Vsaka srečka more zadeti.
Poj asnilo :
Da razjasnimo naš namen, podajamo v sledečem par primerov:
1 Ako kupite za vsoto 100 Din blaga, imate pravico do dobitka v višini 100 Din. — To pomeni, da dobite vrhu blaga Se denar nazaj. Blago dobite torej popolnoma zastoj. Drugje'plačate blago, in denar, ki ste ga morebiti težko zaslužili, je za Vas izgubljen. Pri nas pa dobite po vsej verjetnosti že pv prvem žrebanju ves svoj denar nazaj.
2.	Ako kupite na primer za 500 Din blaga, dobite razven blaga še srečko, s katero lahko zadenete 500 Din. Poleg dobrega blaga še svoj denar nazaj. Torej blago zaslon*
3.	Ako kupite za 999 Din, ali za 1500 Din, ali za 1900 Din in tako dalje, za katerokoli poljubno vsoto blaga, dobite ves svoj denar nazaj. Tudi če kupite za 10.000 Din ali še za večjo vsoto, lahko dobite že pri prvem žrebanju ves svoj denar nazaj.
Gotovo ste že čuli o onih srečnih ljudeh, ki so zadeli v loteriji velike vsote denarja. Velika je bila njihova sreča, toda Vaša bo še večja. Oni so namreč morali srečke plačati, in marsikdo je zapravil pri tem že mnogo denarja. Vi pa prejmete te srečke zastonj.	.	.
Oblečeni namreč morate biti. Ce pa že kupujete, tedaj se boste vendar ravnali po svoji pameti. In Vaša pamet Vam veli, da kupite tam, kjer je najcenejše in najboljše ia kjer dobite po vsej verjetnosti svoj denar povrnjen, kjer torej dobite blago zastonj.
Naša zaloga obstoja iz svežega, najboljšega in najcenejšega manufakturnega blaga. Posebno opozarjamo na našo zalogo štofov in dež. plaščev. Izdelujemo omeke po men. Marsikdo je že doslej poizkusil kupiti pri pas. Ostal je naš stalen odjemalec. Povprašajte pri njem. Poizkusite še Vi, oglejte si našo zalogo. Pregovor pravi: Vsak jc svoje sreče kovač. Bodite torej tudi Vi kovač svoje sreče in ne zamudite te lepe prilike.
Celje, dne 21. marca 1927.
Ljubljanski magacin v Celju, Kralja Petra cesta 13
proračun za ceste v Sloveniji, katerega bomo gotovo tudi mi najpotrebnejši med potrebnimi deležni. Veliko mož je že zapustilo domači kraj in so šli kruh iskat v tuje kraje. Kdo bo pa pri nas 4elal? Obžalovati moramo le, da SLS ni že prej mogla stopiti v vlado, kajti ravno sedaj bi najbolj potrebovali doma zaslužka. Dve leti, zlasti zadnje, je bila skrajno slaba letina. Kmetje, na kojih domovih se še dozdaj nikoli ni kupovalo žito, ga morajo letos kupovati. Tu velja, kdor hitro da, dvakrat da. Kako prilično bi bilo za naše kraje ravno zdaj zaslužek pri cesti ali pa pri zgradbi železnice Rogatec—Krapina, do kam nimamo daleč na delo in zaslužek.
Sv. Florjan pri Rogatcu. Kljub temu, da so demokratje pri oblastnih volitvah tako žalostno pogoreli, se pri nas še vedno nahajajo ljudje, ki se čutijo v oblasti. Tako predvsem naš župan in oblastni poslanec Perkovič in njegov pomagač Pobežin. Ta «adnji se vedno čuti zmožnega za razna kuratorska mesta pri -osirotelih otrokih. Naj povemo širši javnosti en tak slučaj: Pred dobrim tednom je umrla v naši župniji neka vdova-gospodinja — mož njen pa 6 dni pred njo — ter zapustila 6 nedoraslih deklic in enega fantka. Komaj je zatisnila svoje oči za ta svet, se je že ta možakar potom županstva ponudil sodniji za varuha otrok, in ni še pokojna menda ležala pol dneva na parah, že pride ta Pobežin z županom Perkovičem ter preišče vse shrambe na podstrešju iste hiše ter poizveduje pri otrokih po gotovem denarju. Ker je rajna mati pred smrtjo izrecno rekla, da tega noče imeti za varuha svojih otrok, ter je drugega poštenjaka izvolila, so so-sadi in sorodniki napravili primerne korake proti Pobežinu. Drugi dan po pogrebu, to je bilo 3. marca, sta bili obe ženski iz sosedne hiše pri osirotelih otrokih radi pomoči pri gospodinjstvu. Kar pride naenkrat tisti Pobežin, ki se je še vedno čutil v oblasti, ter je začel ženski iz hiše nagajati, ko je pa od njiju slišal, da bo mesto njega drugi kurator odločen, se je zagnal z divjo jezo t eno žensko ter jo začel daviti. Gotovo bi se bilo kaj hudega zgo-Jo, ako bi ga ne bila druga ženska proč potegnila. Kako sedaj svojo jezo kuha, ker je propadel pri kuratorstvu in kaj tuhta v svojem razjarjenem srcu, to nas dalje nič ne briga, a zelo nas je ¡'rigalo, da o tem izve tudi drugi svet izven »Sentflorjanske doline ¡pohujšanja«.
Mariborska porota.
Surov napad.
Dne 7. t. m. se je pričelo pred mariborskim okrožnim sodiščem zasedanje porote. Prvi se je zagovarjal radi napada in uboja Rupert Doki iz Police pri Ljutomeru. Dne 14. novembra 1926 je na potu iz Ljutomera v Sčavnico napadel z nožem mimoidočega Ivana Trstenjaka, ga sunil v prsa in mu prebodel srce. Doki se je vračal v družbi tovarišev Alojza Horvat in Ivana Bračko od vojaške priglasitve v Ljutomeru. Med potjo so na več krajih pili, tako da so bili malo vinjeni. Ko so prišli iz gostilne Domiter na Plitvičkem vrhu, so srečali Ivana Trstenjaka, ki je bil znan kot eden najmirnejših in vzglednih fantov. Trstenjak je pozdravil najprej Bračka in Horvata, ki sta šla nekoliko spredaj z »dober večer« in nato š.e Dokla. Ta pa je s kletvico zgrabil za nož ter ga sunil nič hudega slutečemu Trstenjaku z vso močjo v prsa. Udarec je prebil rebro in nato srce in Trstenjak je v nekaj minutah izdihnil. Obtoženec je potem popolnoma mirno nadaljeval pot in ko je dohitel svoje tovariše, je mirno izjavil, da ga je Trstenjak »malo dregnil«, jaz sem mu pa gveral — ter kazal nalo rano na nogi, češ, da ga je Trstenjak prvi napadel. Tudi pred poroto se je zagovarjal s silobranom, toda zagovor mu ni pomagal, bil je obsojen na štiri leta težke ječe.
Svojo ljubico je ubil.
Dne 8. marca je obravnavala porota precej zagoneten slučaj, "ki je ostal nepojasnjen ter je bil obdolženec oproščen. Franc P6rs, posestniški sin iz Domanjševcev pri Murski Soboti je bil ■obdolžen, da je v noči od 21. na 22. decembra 1925 zadavil in oropal svojo ljubico Terezijo Šanc, katere se je hotel iznebiti. Sanc je v omenjeni noči v resnici izginila, ni pa dokazano kam in kako. Dne 11. julija 1926 so našli v bližini Poršove hiše v Domanjševcih :žensko okostje, katerega je naplavila voda ob povodnji. Sumili ■so, da so to ostanki izginule Terezije Šanc in zaprli so Porša kot njenega morilca. Ker pa mu krivde niso mogli dokazati, je bil oproščen.
Gospodarja ste okradle.
Dne 9. t. m. so se vršile kar štir razprave. Prva sta se zagovarjala Magdalena Vuzem, dekla iz Svetincev in njen ljubimec Anton Kocmut iz Janževega vrha. Oba sta se zagovarjala pred poroto v zimskem zasedanju, pa je bila razprava preložena. Drž. pravdnik ju dolži, da sta okradla Franca Rajšpa v Svetincih, pri Icaterem je Magdalena Vuzem služila za deklo. Rajšp je imel denar spravljen v omari v sobi. Dekla je to vedela ter se dogovorila s Kocmutom, da ukrade denar, kadar Rajšpa ne bo doma. Dne 8. oktobra leta 1926 se je Kocmut skril v svinjski hlev pri Rajšpu in na dogovorjeno znamenje je šel v izbo ter vlomil v omaro. Vzel je iz nje 11.300 Din in en samokres, nato pa je še dekla vzela iz omare 7000 Din. Denar sta skrila na podstrešju. Tatvino sta priznala.
Anton Kocmut in Magdalena Vuzem sta bila obsojena vsak na eno leto težke ječe. Radi družinskih razmer je bil del razprave tajen.
Poneverba v posojilnici.
Meseca novembra lanskega leta so prišli v St. Lovrencu na Dravskem polju na sled velikim sleparijam v tamošnji hranilnici in posojilnici, katere je Izvršil tajnik posojilnice Ivan Pišlar. Živel je dobro, ker je opravljal še službo organista ter je imel lepe dohodke. V letu 1926 pa je začel razkošno živeti, vozil se je na zabave v Maribor in Ptuj ter razmetaval denar, da je postalo to vodstvu hranilnice sumljivo. Odredilo je preiskavo, ki je ugotovila, da je poneveril Pišlar iz blagajne 10.000 Din, poleg tega pa si je prilastil denar, katerega so mu zaupale razne stranke, da ga vloži v hranilnico, skupno okrog 10.000 Din. Ko je Pišlar opazil, da so mu na sledu, je pobegnil v Maribor, odkoder je nameraval popihati preko meje v Avstrijo. Preje pa je še le hotel spraviti v denar svoje premičnine in zbiroo ter je najel v Mariboru tovorni avto, da mu prepelje stvari v Maribor. To je pa pokazalo orožnikom pravo sled in Pišlar je bil kmalu na to v neki gostilni v Mariboru aretiran. Svoje dejanje je priznal. Ivan Pišlar je bil obsojen na dve in pol leti poostrene ječe in na povrnitev poneverjene vsote.
Pretepači.
Janez Štrukelj Se je dne 30. septembra 1926 na kožuhovanju pri Sotlerjevih t Crešnjevcu pri Ljutomeru stepel s Friderikom Sloserjem. Obtoženec je izzival fante ter napadel Sloserja, ker je baje ta govoril, da je obtoženec tat. Udaril ga je po glavi z dletom ter mu izbil oko. Na tleh ležečega je še dalje obdeloval ter mu prizadel težke poškodbe. Zagovarja se s silobranom, ker ga je Sloser prvi udaril s palico. Štrukelj je bil obsojen na dve leti poostrene težke ječe.
Tatovi v tovarni.
Viljem Pukl in Vladimir Križanič, oba iz Maribora ste se zagovarjala radi tatvin v tovarni platna L$bl. Bila sta v tovarni uslužbena kot delavca. V družbi s še nekaterimi drugimi delavci sta v času od začetka junija 1926 do 7. septembra 1926 znosila iz tovarne ponoči 82 zavojev raznovrstnega platna. V tovarno so prihajali najprej skozi odprtino v plotu, pozneje pa je napravil Pukl vetrih ca vrata. Platno so prevzemali razni razpečevalci
ter ga prodajali pod roko. Vodstvo tovarne tatvin sploh ni opazilo. Tatove je izsledila policija, kateri je postalo uirijivo . ¿z-pečavanja tolike množine platna po mestu. Skupn^ jo tcvarai; oškodovana za 24.000 Din. Pukl je obsojen na tri leta težke ječe. Njegov sokrivec Križanič je bil z ozirom na mladoletnost in z ozirom na to, ker je bil zapeljan, obsojen na šest mesecev težke ječe.
Smrtna obsodba.
Dne 10. marca je prišel v razpravo zločin, ki mu ga je težko najti primere. Zagovarjal se je posestnik Karol Šešerko iz Janževega vrha pri Ptuju radi umora svoje žene Roze, katero je v noči od 21. na 22. septembra 1926 vrgel v Dravo na poti od Vur-berga v Maribor. Obtožnica opisuje Šešerkov zločin kot dejanje, ki popolnoma zasluži smrtno kazen in tega mnenja so bili tudi vsi poslušalci. V obtožnici je bila naslikana strašna usoda poštene in zveste zene, ki je svojega moža ljubila iz celega srca, za to ljubezen in nesebičnost pa je bila od zverinskega moža poplačana s strašno surovostjo, zapostavljanjem, poniževanjem in nazadnje s smrtjo. Dejanje se je izvršilo takole;
V noči od 21. na 22. septembra 1926 je neznano kam izginila Roza Šešerko, posestnica na Grajenšaku pri Ptuju. Pet dni na to, dne 27. septembra 1926 so našli ljudje v strugi Drave niže Sv. Petra pri Mariboru neznano truplo ženskega spola, ki je bilo naslednjega dne pokopano pri Sv. Petru. Med tem so orožniki nadaljevali z iskanjem Sešerkove in ko so čitali v listih, da je bilo najdeno v Dravi pri Sv. Petru žensko truplo, so si priskrbeli popis istega, ki je povsem odgovarjal osebnosti izginule Roze Šešerko. Ker je tudi ljudstvo govorilo, da je Rozo spravil s sveta njen mož, je okrožno sodišče v Mariboru odredilo izkop trupla in poklicane priče so spoznale po raznih znakih na telesu in po obleki, da je truplo indentično z izginulo Rozo. Mož je bil takoj zatem aretiran, izjavil pa je, da je šla žena najbrže sama v smrt.
Med tem so se pa kopičili za njegovo krivdo dokazi, katerih istinitost je sigurna. Že življenje pokojne je dokaz, da je bil njen mož zmožen takega dejanja. Doživela je toliko trpljenja in gorja, da je bilo zadnje leto njenega življenja prava mučilnica. Od moža, katerega je vdano in zvesto ljubila, je bila neprestano zaničevana in pretepana. Končno jo je pred tremi leti zapustil ter se preselil s svojo priležnico na svoje drugo posestvo. Tu in tam se je oglasil pri pravi ženi, ki je gospodarila z otroci na domu, toda samo zato, da jo je pretepel. Tudi njegova priležnica je često prišla z njim in oba sta pretepala ubogo ženo. Nazadnje ji je od-vedel otroke, ki so ji bila edina uteha. Radi zlostavljanja žene je bil že opetovano kaznovan. Hotel se je poročiti s svojo priležnico, s katero je imel otroka. Na poti mu je stala žena in sklenil je, da se s silo oprosti zakonskih spon. Izjavil je že večkrat proti raznim osebam, da bo ženo ubil in nekoč je prosil soseda celo za strup, da ga da ženi.
Končno si je zmislil najpripravnejši način, da se iznebi žene, obenem pa odvrne sum od sebe. Pozval je ženo v usodni noči, da gresta v okolico Maribora gledat posestvo, katerega bo kupil ter da bosta tam živela zopet skupaj in skupaj gospodarila. Žena je bila vsa srečna, da se bo mož zopet izpametoval in ponoči sla na tihem odšla v smeri proti Mariboru. V bližini Sv. Petra je mož izvršil svoj peklenski načrt, sunil ženo v Dravo ter odšel nazaj proti domu. Neka priča ga je videla, da se je sam vračal, on pa to odločno zanika ter pravi, da je bil takrat doma. Značilno je tudi to, da je takoj istega dne, ko je žena izginila in tega še nihče ni vedel, sam krmil svinje na domu, kjer je žena gospodarila. Sigurno je vedel, da gospodinje ne bo več nazaj. Skoro izključeno je, da bi bila Roza Šešerko izvršila samomor, kakor trdi mož. Bila je globokoverna in ravno vera ji je pomagala junaško prenašati trpljenje in muke, kakor jih le malokdo pretrpi. Ženo grdi in pravi, da je bila vedno pijana, toda vse priče, celo njegova priležnica, ki je pokojnico zelo sovražila, to zanikuje, vsi jo slikajo kot vzor soproge in matere, ki tako žalostne usode ni zaslužila.
Porotniki so stavljena vprašanja soglasno potrdili, nakar je sodišče izreklo smrtno obsodbo.
Dva mednarodna vlomilca.
Dne 11. marca je porota obravnavala najbolj zanimiv slmčaj tega zasedanja. Pred porotniki sta stala dva mednarodna vlomil-
MALA OZNANILA
ca, s kakršnimi imajo naša sodišča le redkokdaj opravka. Vlo-rr.iLka podjetnost Josipa Ihringa, trgovca iz Budimpešte in nje-¿;ovi'& i pomočnika Štefana Szabo, trgovskega pomočnika iz Budimpešte, je že dovolj poznana iz časopisnih poročil.
Obdolženca sta madjarska državljana ter sta bila trgovska agenta v Budimpešti. Pri tem poslu sta se spoznala. Leta 1925 se je obema pričelo slabo goditi, bila sta brez posla in v decembru 1925 sta sklenila, da si z vlomi pridobita denar. Za svoje področje sta si izbrala našo državo, meneč, da je pri nas policijska služba slabo razvita ter jima ne bo lahko priti na sled. Leta 1925 meseca decembra sta prekoračila državno mejo v Čakovcu. Tu sta si kupila nove legitimacije z napačnimi imeni, in sicer Szabo na ime Geze Farkoš in Ihring na ime Franca SeidL V novi legitimaciji sta si nalepila svoji fotografiji. Iz Cakovca sta odpotovala v Ljubljano in tu pričela svojo vlomilsko karijero.
Zanimivo je, da sta ta dva madjarska bratca imela najbolj piko na državne urade, posebno pa na šole. Tako sta vlomila decembra 1925 v humanistično gimnazijo v Ljubljani, v osnovno šolo na Cojzovi cesti, v državno realko, v deško meščansko šolo v Cankarjevi ulici, v osnovno šolo v Razlagovi ulici; potem v razna okrajna glavarstva in velika županstva na Hrvatskem itd.
Ko so jima postala tla v Jugoslaviji prevroča, sta se začasno vrnila nazaj v Budimpešto in od tu napravila uspešne vlomilske ekskurzije v Čehoslovaško in Rumunijo. Potem sta se vrnila nazaj v Jugoslavijo, komaj pa sta prišla v Novi Sad, so ju spoznali in aretirali dne 18. novembra 19216. Priznala sta vse vlome, katere jima obtožnica očita. Zanimivo je to, da je skušal Ihringa osvoboditi njegov brat, ki ga je prišel obiskat iz Budimpešte. Skušal mu je vtihotapiti v zapor v čevlje zašite pile in žage. Za ta poskus je bil obsojen na eno leto ječe..
Po daljši razpravi so porotniki vsa na nje stavljena vprašanja potrdili in je bil obsojen Ihring na 3 leta, Szabo pa na dve in pol leti težke ječe.
Ponarejevalci denarja zopet pred poroto.
Leta 1926 se je vršila v poletnem zasedanju mariborskega porotnega sodišča razprava proti ponarejevalcu denarja Juriju Potočniku in njegovim pomagačem Francu Rupniku in Matiji Svenšeku. Jurij Potočnik je bil takrat obsojen na 20 let ječe, njegovi tovariši pa na manjše kazni. Najboljše je odrezal Franc Rupnik, ki je dobil samo 3 mesece ječe, dasi ga je obtožnica zelo obremenjevala. Rupnik je odrejeno kazen že presedel v preiskovalnem zaporu ter je bil po razglasitvi obsodbe izpuš&en. Naselil se je v Mariboru ter nastopal zelo samozavestno. Časnikom, ki so poročali o njegovi obsodbi pred poroto, je grozil celo s tožbo.
Policija pa Rupnika kljub oprostilni razsodbi ni izpustila iz pred oči. Sumili so, da vendar ni tako nedolžen, kakor se dela. Sum se je izkazal kot upravičen. Policija je dobila v roke dokaze, da je bil pravzaprav Rupnik glavni zapeljevalec Potočnika, katerega je navajal k ponarejanju bankovcev ter mu kot spreten fotograf pomagal pri delu. Svoje ugotovitve je policija javila drž. pravdništvu, ki je odredilo aretacijo Rupnika. Prišel je vnovič pred poroto.
Kot glavna priča bi moral nastopiti Jurij Potočnik, ki je bil lani radi ponarejanja bankovcev obsojen na 20 let ječe. Istega dne pa je Potočnik v ječi nenadoma umrl. Rupnik je radi tega zopet začel tajiti, dasi je poprej svojo krivdo deloma priznal. Vendar so bili dokazi tako tehtni, da je bila njegova usoda zapečatena. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil Rupnik obsojen na 9 let težke ječe.
Trgovski pomočnik meš. stroke star 19 let, zanesljiva moč, išče mesta na deželi ali v mestu, — prevzame tudi drugo slično službo. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Trgovski pomočnike.	323
Sprejme se 16 do 17 let star fant za poljska dela na posestvo proti hrani, obleki in plačilu. Vpraša se pri trgovcu J. Sirk, Maribor, Glavni trg. 334 2—1
Poštenega, razumnega, pridnega viničarja sprejmem takoj. Vladimir Vošnjak, Slov. Bistrica.	320
Učenec, star 14 let, ki bi imel veselje učiti se rezbarstva, odnosno podobarstva, se takoj sprejme. Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru.	298
Malo posestvo. Krasno, v lepem kraju na deželi na Štajerskem, obstoječe iz hiše s tremi sobami, in gospodarskega poslopja, v bližini farne cerkve in okrajne ceste, vse v najboljšem stanu. Proda se radi odpotovanja takoj za ceno 30.000 Din. Naslov pod »resnost« poštno ležeče, Podčetrtek. Štajersko. 295
Posestvo 5 oralov, tričetrt ure »4 Maribora. Vinograd, njive, fffzd, sadonosnik, se pod ugod-aimi pogoji proda. Cena 90.000 iinarjev. Ferlinc, Vinergraba, Maribor.	272
Kože divjačine, zimske (dec.— marec), veverice, bele podlasice in druge kupuje po najvišjih cenah J. Ratej, Slov. Bistrica. 274
Pijača! Zdravnik za pljučne bolezni dr. Karol Pečnik sprejema in ozdravlja bolne na pljučih v svojem zavodu (Anstalt) za pljučne bolezni na gori J&-nina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. V gozdi Na goro!
280
Tapetniška del» izvršuje hitro in p« najnižjih cenah Anton Čerin, Maribor, Pristaniška 3, Ob bregu 4.	201 8—1
Štajerska jajca, vsako množino prevzamem proti takojšnjemu jjlačilu. Iščem 6 nabiralcev jajc, kateri so zmožni sami začasno plačati jajca in mi posljati iste zapakane v skladišče v Maribor. Plačam najvišjo dnevno ceno. Nadahna pojasnila pri tvrdki Ivan Göttlich, veletrgovina sadja in jajc, Maribor, Koroška cesta 126a—128a. 314
Lak, holandsko zelje, krompir, različne solate. Preprodajalcem in trgovcem znižane cene. Na deželo pošiljamo po povzetju. Zahtevajte cenik. Ivan Požar, Krvavi most 2, Zagreb. 184
temu možu
vidi se
da nosi
poipetnike
SBBBEBBBaBBBBSBBBBaBaaBBBEBEBBBBS
d
a
a d
H
aaaaasaaaaaaaEaaBHBBaaaaaaBaaaaBE Zadružna gospodarska h
nitica cL d»
----Podružnica Maribor.
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in poeelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovstnih sip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna
steklarska dela. — Najsolidnejse cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo.	Na drobno in na debela.
J
3.	-----------a	..........~	_
a iiFFšBfe m teBisi cosli Ba}&alBBine!e — ffsiiišls abrartatanli risu na hnllžlc« !n v tsto&se: rateiat •
A
a Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. a
V listai navazpalini palači. Uie&ssndrova cesta S prsa frsn. ISäetisfeo sbfItcüb.
3 ■i
i
I

V
Kupim staro zlato in srebro,
stari denar, srebrne krone itd. E. Ackermann, urar t Ptuju. _1704
Zastonj dobite eno volneno ruto
pri nakupu za 100 Din blaga.
Eri nakupu za 500 Din blaga do-ite en plet — platno dobite že od 6 Din naprej, kakor tudi zimsko blago skoraj pol zastonj ri J. Trpin, Glavni trg 17 v ariboru.	21 10—1
Sadno drevje najbolj priznanih in jamčeno pravih jabolčnih in hruškovih sort, kot: Bobovec, Baumanov in Da m a zono v kos-mač, Mašancgar, Carjevič itd., več vrst hrušk maslenk in mošt-nic. 2e lepo drevje od 30 kron aaprej. Zahtevajte ponudbe! — Jamstvo za rast! I. slovenske drevesnice I. Dolinšek, St. Pavel v Savinjski dolini 278 3—1
Sadno drevje! Jablane in hruške, visoka in poludebla ter večletne divjake za kopuliranje oddaja po zmernih cenah Drevesnica Stopar, Velenje. 252
Cepljene trte, vkoreninjene divjake, sadna drevesca in sadne enoletne divjake nudi za najnižjo ceno. Prosim znamko za odgovor. Alojz Grabar, posest, in trtnar, p. Juršinci pri Ptuju. __ 308
Cepljeno trs je: izabelo itd. na amerikanski podlagi komad do i.25 Din nudi Lovro Glinšek, posestnik, Sv. Ilj pri Velenju.
251
Cepljeno trsje, vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah. Cena po dogovoru. Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Polj-čanah.	306
Cepljene trte na rip. portalis: muškat silvanec, modra fran-kinja, veliki rizling, rulandec, beli ranfol. Prva vrsta en komad po 1.25 Din prodaja Franc Brunčič, Kukova pošta Juršinci pri Ptuju.	249 3—1
Prodajam po najnižjih cenah trte, cepljene in korenjake, jabolčne divjake in visokodebelno sadno drevje. Zahtevajte ponudbe. Franc Kovač, trsnica in drevesnica, Maledole, Vojnik.
271
Cepljeno trsje, prvovrstno kakor rizling, silvanec in peček, cepljen na Goethe 9, oddaja po najnižji ceni Karol Gradišnik, St. Janž pri Velenju. 286 5—1
Imam vefi sort suho cepljenih trt na prodaj. Martin Horvat, Gabernik, p. Juršinci pri Ptuju.
315 10—1
Sadjevec, hrušovec in jabolčnik od 56 1 naprej razpošilja A. Oset, Maribor, Narodni dom — Štajerska klet.	329
Kmetje, posestniki!
najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmuller v Mariboru, Pod mostom (Magdalenska stran). Dobijo se po ceni najredilnejše otrobi.	100 12—1
Obleke, klobuke
#
!•▼!]•, raeaoTratae ara je«, kravate, deialk« lit velika lakira, aajceaej« pri
Jakob-u Lah, Maribor
\>
$
a.ra.gr'?
Ni, ker za vsakih 50 kg žive mere potrebujete samo dva komada govejskih kapsl, in to je
!! samo 21 dinarjev !!
Od ministrstva narodnega zdravja predpisane cene: mala kapsla (za ovce) 3.50 Din, velika kapsla (za govedo) 10.50 Din. Dobijo se v apotekah. — Vzemite samo one kapsle, na kateri je utisnjena beseda »Distol«, ker to je samo pravi »Distol«, ki sigurno deluje, celo pri golšavi živini.
V občnem interesu uporabite predpisane doze in ne kupujte ponaredb.	326
„Kaštelld., Karlovac.
MBBBBSBaBBBMKiSKaEÄBBiäSSEEäSBBSBK*?
samo Glavni trg 2 samo
SSSaiaiflBHBBEaHHSaiiBBBBSISSIBgiSS
ŽIVINOREJCI! !
m m
s
B
B ■
S E S! E S3
B
■
m
B ■
■
Teliti in aajli
govor« • prodaji pri trrilr
radi prezidave, ker isès kaj po zelo nizkih cenah auf
boljše blago
f
Človek brez "sna
odpor-
. . .	.	___i vzbu«
ia samozaupanje in zivljensko radost. — Ftllerjev Elsa-Iluid j« ono, bolečine olajšujoče domače sredstvo la ko«-fcietikum, katero so že naši očetje in dedje najraji« uporabljali od zunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot iranco»ko žganje.
ZaMersji» •» poizkus t lekarnah In »d(*Tujaj*SiIt prodajalnah i*re«B0 Jdlerler*
prarl Uwflaid, t poizku?nih sleldeniiioah po 6'— Din, t dvojnatih tiekMaic&h P® »•— Dia *il «prodnih steklenicah po 2S — Din. — P» poiti prido ¡ea Seaejie, Teč «6 naroči naenkrat. Z zavojnino in poštnino stane:
• joitkuanih ali fi dTojnatih ali a specijalni «teklenici	61 — Din
n • » 18 - t> » 6 »	,	133'— ,
. " . , »• , . i« ;	:	25o*—; *
Naročila nasloviti razločno takole:
Bugen V. Fellcr, lekarna v Stubici Donji, E!sa trg št 341,
V1W9	Hrvatska.	Fl. II.
_______________________________>
Y MARIBORU
:<r^pbtoč& ep« r segiednsce n dobitnic«. Listi« Is» cvetje s& rože, svileni In barvasti papir, okrasne rakove, knjige poučne In znanst-ene; albume za razglednice In poezije; otsemskl papir v kasetah
in map an j pisalne garniture ; na iivna peresa; razne nabožne slike !n podobice; rožne venceï molit venike v izredno lepih vezavah vse pisarniške In šolske potreb ščine; slikovnice za mladino it£
TISKARNI SV. CIRILA
Na debel« I
Ra firaÜKr
M. Berdajs, Marlbor
trgovina z mešanim blagom in
semeni -spil
priporoča tvojo velik« iablr»
deteljnega, travnega, vrtnarskega in cvetličnega semena najboljše kakovosti.
Častno priznanje 188«. Ceniki na razpolago. Oats®-
Telefon 851.	tti
Zalega Tomaževe Ilindre 1h kalijeve s«B
■j-*
sveža semena
Icakor rudeča detelja, nemška detelja (lucerna), seme za travo, peso, Mamut in Ekendorfska posebno velika in mesnata repa, koleraba za svinje, vse vrste sočivja in semena ^ cvetlice dobite po znižanih cenah v že 70 let obstoječi trgovini semena I. Sirk, Maribor, Glavni trg, rotovl.
'«▼•I	Neva	Novo!
1ANUFAKTURNA TRGOVINA »PRI GOLOBU«, CELJE, Narodni dom	231.
TfcBB priporoča blago po cenah: fabriško platno od 6.50, oelo platno od 8.—, oksfort za srajce od 10.—, druk od 18.— moški štofi od 75.—, hlačovina od 30.—, še v i jot v ssnih barvah od 85.—, volneno blago od 48.—, srajce od 1®.—> gate od 21.— Din naprej. Velika izbira svilenih rol> S0?, nogavic, brisač. Zunanjim strankam vzorci na razpoL
Cirilova knjižni
mm*
O
Kdor v „Slov Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
obsega dosedaj sledeče zvezke:
1.	Naša država (razprodano).
2.	Jugoslovanski Piemont, 7 Din.
3.	3. Slovenska žena. 10 Din.
4.	Moj stric in moj župnik, 4 Din.
5.	Gladiatorji, I. del, 8 Din.
6.	Gladiatorji, II. del, 10 Din.
7.	Nevidni človek, 7 Din.
8.	Dušica, I. del 16 Din, II. del 25 Din, III. del (v
tisku).
9.	V libijski puščavi, 12 Din.
10.	Živ pokopan, 8 Din.
11.	Izpovedi socialista, 16 Din.
12.	Džungla, I. del 18 Din, II. del 14 Din.
13.	Šumi, šumi Drava, 5 Din.
14.	Slovenske gorice, 7 Din.
15.	Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din.
16.	Mali svet naših očetov, 28 Din.
17.	Iz otroških ust.
18.	Kadar rože cveto, 8.50 Din.
19.	Zadnji Mohikanec, 11 Din.
20.	Dom.
21.	Kratka zgodovina Maribora, 20 Din.
XOBOä&A OES TA 5
in v podružnici
MARIBOB
sLEKSANDROVâ O 6
Naložite denar ie p
aoste kupili najceneje; pismena naročila se odpremijo najhitreje! Trgovci dobijo običajni popust
registrirani zadrugi x neomejeno
Cankarjeva ulica 4
psleg davkarije (poprej pri »Bele» ▼»!*#),. kjer je najbolj varno naložen k «e aajafo<l«<->
obrestuje.	SI §
Rentni la Invalidni davek plafeje p#»«JUvi«e
Posojila po najnižji obrestni ■erl
ä m
m
i
i i
it n i
! It $
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar
darja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar s Mariboru.
v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-