Tečaj
XV.
List
41
obertn
i
ske

in
árodsk

Tzhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
V Ljubljani v saboto S3, maja 1857.
Kmetijstvo v našem cesarstvu

V slovanskih in

ogerskih deželah
je mnogo velikih posestev
y
K. Klevle-ta
Govor gosp. c. k. ministerskega svetovavca viteza v 1. vélikem zboru na Dunaji 9. dan t. m.
Kmetovavci iz vseh dežel avstrijanskega cesarstva so
med kterimi so nektere res Čada obširne.
Iz vse te različnosti izvira različnost avstrijanskega kmetijstva, da ji skor nikjer v Evropi ni para.
Po ti različnosti kmetijskih razmer zamoremo vse de-

se snidili tukaj praznovat 501etno obletnico dunajské kme-	zele našega cesarstva razdeiiti v 4 verste: tijske družbe. Skor vse kmetijske družbe so pripomogle, da Perva versta obsega planinske dežele, kterim
je kmetijska razstava v sredi našega cesarstva deleč segla	se dajo vverstiti: Avstrija pod in nad Anižo, Solnograško
čez meje doljno-avstrijanskega gospodarstva. Pervikrat	Tiroljsko, Krajnsko, Korosko, Štajarsko. nam je stopilo bogato, ceravno ne se popolno obličje ve-
solnega avstrijanskega kmetijstva pred oči.
Veselo ginjen o pogledu tega, kar je združena moč
doveršila, se ravno tako veselo nadjam, da vse to je le
perva stopnja na poti, ktera ima vse dele peljati k bla
Druga versta obsega jutrove dežele: Ogersko
Banat, Horvaško, Slavonsko, vojaško Krajino, Erdeljsko.
Tretja versta obsega severne kraje: Marsko, Če-Galicijo in Bukovino.
Ce terta versta obsega južne dežele: Lombardijo
y
sko

godarjenemu cilju. Dovolíte mi tedaj,
da v kratkem obrisu Benesko in Dalmacijo.
y
ne govorim le od kmetijskih zadev blagoslovjene, pa majhne	V planinskih dezelah je okoli 17 milijonov oralov
doljno-avstrijanske nadvojvodine, ampak da se ozrem na rodovitne zemlje, izmed kterih je blizo 11 milijonov oralov
celo veliko deržavo, ktera obsega nad 100 milijonov oralov gojzdov in pašnikov iu le kakih 6 milijonov oralov po rodovitne zemlje.	lja i" senožet. Gojzd narstvo in živinoreja ste tedaj
Mnogoverstne so dežele avstrijanskega cesarstva. V jugu v teh deželah poglavitne
__	.	...	i	...	• tt •	V •■ •	V • . .
reci
in bote tudi ostale

ker
se ovija okoli murve vinska terta in v namakaní zemlji ple- gojzdi in pasniki so večidel na taki zemlji, da ni skor mogoče
oja la sko pšeno frajž) in senožeti se kosijo tudi pozimi. V narediti kaj druzega iz njih. Po gorah so ze tù in tam na severnih krajih žito pičlo rodi in poglavni sad je krompir. pravili polje, pa pametniši bi bilo, ako bi špogali ondi les. So kraji, kjer ne gnojé in vendar žanjejo leto za letom,
so pa nasproti tudi kraji, kjer tudi dobro gnojena zemlja komaj enkrat povračuje pridnemu ratarju obilni trud.
Z velikimi teža vami se obdelujejo stermine, ker obila mno
ljudi potřebuje kruha. Ravnin ni v teh deželah velikih, pa pridno se prideluje žito, blizo mest obilo krompirja, tudi
žica
Kakor različno pa je podnebje in zemljišče, tako raz- ječmena za olarije, klaje pa za mlecno živino. Južne gorice lični so tudi narodi, kteri obdelujejo avstrijansko zemljo, so zasajene z obilnimi tertami in v dobrih legah se pride-Železnice in telegrafi enačijo vse kmetijske razmere tako luje tudi dobro vino. Zita in živine te dežele nimajo za svoje hitro, da je res dobro, da to enačenje nekoliko ustavljajo potrebe zadosti. Duuajsko mesto preveč povžije žita in različni narodi, da oživljajoča različnost se ne pogubi v enostransko enačnost. Po jeziku se res ne ravná kmetijstvo al posebnosti in navade narodov, stopnja njih omike, število njih prebivavcov — vse to delà močne razločke v kmetovanji
živine.
)
(Dalje sledi.)
posamnih dežel.
Še drugi razločki izvirajo iz razlienih postav, ki veljajo v posameznih deželah. Tako na priliko vživa laška dežela dobrotljive, sto in sto let stare postave zastran vodnih pravíc. Na Ogerskem se ravno vpeijuje zložba raztresenih
Vrabec podpornik sadjoreje

zemljišč, ktera bo gotovo peljala k dobrému gospodarstvu. V eni deželi nahajamo postavo, ktera prepovedoje nezmerno razkosevanje zemljišč; v drugi ni konca ne kraja takega škodljivega razdeljevanja zemlje na majhne kosce Na Laškem nahajamo seljake (kolone), na Horvaškem zedin-jene posestva več družin pod enim glavarjem, v zgornji Avstrii posamne in velike kmetije v najboljem stanu. V planinskih deželah je veliko kmetov, pa njih kmetije so manje.
Kmet čertí vrabea čez gada, zato ker mu na polji v pšenici in prosu desetino pobírá. Sadjorejci so proti vrabců dvojnih misel ; eni ga zagovarjajo, zato ker jim kakor škorec verte škodljivih merčesov trebi; eni pa ga sovražijo in zavidujejo, ker jim po vertih in vinogradih preveč češinj in grojzdja pozoblje. Zato ga po nekterih krajih, kolikor Ie morejo, lové in morijo. Nekteri mu nastavljajo tù in tam ostrupenega zernja in ga pokončujejo kolikor največ morejo; pa kaj še! v nekterih krajih so nekdaj celó gosposke zapovedovale, da so jim mogli kmetovavci grabčeve glave odrajtovati, kakor se je to njega dní godilo na Prajsovskem. Ravno po tem preganjanji in pokončevanji so se ljudje popolnoma pre-
pričali, da so vrabci sadjorejeom koristili ptici. V moji domovini, dokler sem bil majhen fantè in pozneje mládenec MĚ se je bila tudi huda pokončavna vojska zoper vrabce
*
Obljubili smo v „Novicab" natisniti vse imenitniše reci iz velike dunajské razstave. Ker v te zadeve ne spada le kar se je ogledovalo v razstavi, temuc tudi to kar se je slišalo v zborih. bomo naznanili svojim bravcem tudi važniše govore in
v
se
y
vnela, ki pa je bila čez nekoliko časa zopet podhinila.
Res je, da na polji se je obranilo marsiktero žerno
9
ki ga
m n o ž i ca
pomenke. Začnemo tedaj danes z gosp. Kleyletovim govorom je poprej vrabec pozobal, al po vertih ee je neizřečena
v 1. vélikem zboru, kteri pretresa kmetijske razmere vseh dežel našega cesarstva. Zbor je govornika radovedno po-slušal in mu večkrat svoje dopadajenje očitno naznanjedal. Mi-kaven bi utegnil tudi našim bravcem biti, da zvejo, kaj mislijo
škodljivih gosenc in druzih sadnih po žerúhov zaplodila, da so jabelčno in hruševo cvetje tako postřikli, da ga ni bilo sadja nikjer zagledati več, do-
visoko cislani možje na Dunaji o kmetijskih zadevah našega
cesarstva.
Vred.
kler se ni omenjena žival spet zaredila. Po novem zarodu vrabcov se je zopet sadui blagoslov v naše verte pověr-
Dii. To se je posebno Da češpljevem drevji vidilo. Dokler so se te živaiice s tako serditostjo preganjaie, je ui bilo češplje skorej nikjer zavobati; kmali po omeojeni vojski so jele pa vnovič tako roditi, da so se jim veje kerhale in lomile. V nekem bližnjem kraji, komaj eno uro hodá od mojega doma, kjer je bila sadjoreja, posebno pa češnja, na visoki stopnji, so se vrabci še pred kakor pri nas za-terati jeli in ker je to pokončevanje tudi delj časa, kakor v mojem kraji], v eno mer terpelo, ni bilo poslednjič skor nobenega sadja zagledati, akoravno imajo verte žlahnih drevés vse polně. Tudi jez sem vrabce po polji in vertu rad s strelom, kar sem mogel, strašil in preganjal, dokler se nisem njih koristi do dobrega prepričah Zdaj pa jim tudi rad dam mir, ker vém, da so mi več v korist kakor v škodo, akoravno kakošno češnjevo vejo oberó in na polji kako periše zernja požrejo. Le želeti je, da bi vrabec veliko tako gorkih zagovornikov imel, kakor sem jez, in da bi gotova skušnja, da je vrabec podpornik sadjoreje čedalje več dobrovoljnih ušes našla pri mladih in starih.
Tako piše slavni kmetijski pisavec Pinkert. Naj bi se mu verjelo.	K.
Se nekaj od uvurkov.
%
Ker se že precej dolgo o vrokih, virokih in uro-kih govori, naj tudi jaz povem svojo misel. V slovenskih goricah na Štajarskem sem med prostim ljudstvom vselaj slišal izgovarjati vilvurki, vurčen je, vurčiti. Mislim, da bi tedaj uvurki bila prava pisava, ker se, kakor ježe g. Terstenjak omenii, na Štajarskem v mnogih krajih u na začetku besede vselej vu izgovarja, kakor v us ta namesto usta itd.
Vuvurki ali uvurki, vurčen, vurčen, vurčiti, vurčiti vse te besede so iz jedne korenine vurk. Tedaj vse krajine, kjer se čuje izgovarjati vurčen, vurčen, vurčiti, vurčiti pričajo, da bi uvuruki bila prava pisava, Oni kraji pa, kjer se govori v ročiti, vročen, vročljiv ne morejo besede vrok iz teh besed izpeljavati, kakor g. Terstenjak pravi, tedaj uvurki. Pri besedi v livu rki je, kakor jaz mislim, koreniki vurk slovka vii v pisavi u pristavljena ; tedaj ne vroki, ne vi rok i pa tudi ne urok i, temuč uvurki. Vurk i, Beschreiung, in vurčiti, beschreieu, najdemo tudi v Janežičevem slovniku.
Ćlovek cloveka vurči, ako ga preveč dolgo ojstro gleda. Vurčenega začne glava boleti. Slovenci si za uvurke vode napravljajo. Vzemejo piskerc vode in veržejo v njo živega oglja, če so oglji na dno pali, je člověk vurčen. Vurčen mora vodo narpred iz piskra piti, tedaj pa ž njo oči umiva in čelo, in tako ozdravi.
^rB^ftj^^EcWfiifc'- » ' û * ij i'«'	EBBPjtehiL t* ■ - IB LM _ JB^E L	M 9 H flw
Člověk pa more tudi živi uče vurčiti, posebno mlado. Ko je tele ali žrebe na svet prišlo, se nikdar hvaliti ne sme; kdor ga pervokrat gledat pride, more pljuniti in reci: ti gerdoba".
Ćlovek pa more tudi nežive stvari vurčiti; tako posebno ženske, kadar za gosti ali za letnico pogače pečejo, rade hišo zaklenejo, da jim, kadar mesijo, nihče testa ne vurči, ker vurčeno těsto noče kipeti in kruh ni nikdar lep.
K. M.
Slovanské narodne pesmi.
(Dalje.)
Več ruskih pesem in tudi serbskih se začne pripove-dovaje, čeravuo je veči del takih pesem liričen. Ti početni versi, ki so, bi djal, za vvod, so dostikratalegorični. Tudi se taki vvodi dostikrat ne vjemajo z drugo pesmijo. To je pa zato, ker pevec take vvode od drugih pesem prevzema iu po svoje kaj pridaja. Te male alegorije pa včasih popolnoma to naznanjujejo, o čemur se v pesmi govori. Tudi ne
stojé samo y začetku, v sredi pesmi jih boš tudi dobil in pieto se včasih skoz celo pesem.
Serbske pesmi se dostikrat počenjajo s prašan; i in odgovori na te prašanja, ki so veči del prav fleten vvod
v povest.
Več ruskih pesem se začenja z nekakošno u ega ti v-
no antitezo, ki ni tako jasna kakor serbske popraševa-
nja. Ćlovek si mora misliti, da se je popred kako prašanje
zastavilo in da je začetek pesmi odgovor na te prašanja,
post: ne leti sokol pod nebom, mladeneč hodi pokraj
vode itd. ali kukavica ne kuka v merzlem logu, v vertu
ne prepeva slavec^; ali mladeneč zdiha v černi ječi, on zdiše in solze pretaka.
V narodnih pesmih vseh narodov je to, da se ponav-Ijajo stauoviti prida vnik i (epitheta), ali nikjer tako pogosto, kakor pri Slovanih. „Bel" se pridaja vsaki stvari, ki je res bela in za tem stvari, ki je lepa in hvale vredna: beli Bog, = dobri Bog; beli car, = gospodar velike in mogočne Rusije. Dostikrat se ne gleda na pravi pomen pri-davuika; posoda, trupla, persi, roke itd. so bele, tudi če je ćlovek zamurec. Morje in jezero je skoraj zmiraj sinje. Ruski junaki so černolasi, glava serbskih junakov je rusa. Ruski mladenci s svojimi konji so dobri; serce je retivoje; solnce je v Serbskem jarko, v Ruskem krasnoj e itd. Govoreč o ti stvari nam ni treba opomniti pri-davnikov v Homerovih pesmih.	T , I
Siovauske balade so kakor španjske le malokdaj popolnoma. Ne pripovedujejo kake cele pripovesti, le ulomke, posamne scene nam sta vijo pred oči ; kaj malega opišejo, vse drugo pa pusté, da si člověk sam z mislijo nadomesti. Kar
se pripoveduje, večidel se opisuje in je v tem kar zelo plastično. To opisovanje res da dramatičnega življenja nima, ali ima tisto nataučnost ali živost, ki se ji čudimo pri delih starih narodov. Ti so malokdaj prepevali odivjihstra-stéh ali o zamotanih djanjih; prepevali so mirue stvari, večidel družiusko veselje ali žalost. Ravno take so slovanské pesmi. Ravno tište čute, ki nas obhajajo pregledovaje kak imeniten geršk kip, post: nevesto tisti večer pred svatnim dnevom ko si lasé češe in ko ji služkinja noge umiva, ćutimo beróč ktero izmed mnogega števila pesemc, ki kaj podobne-ga opisujejo. Kaj je ta plastični značaj, nam kaže neka serbska pesemca, ktero je Gothe toliko rad imel, in ki je djal, da je vredna, da se prispodobi z visoko pesmijo Salomonovo
^Kunst und Alterthum Band II. str. 49.) Ta pesem je tako
melodična, da ti je ni moč uikakor z nobeno prestavo pre-
očiti. Glej: Vuk Stef. Leipzig 1824. Bd. I. S. 55; in: v Beču I. 197).
Narodue pesmi sloveuske so jako stare, česar se je lahko prepričati iz več basnoslovnih ali m i to logičnih stvari, ki se v njih spominjajo. V baladah drugih uarodov se le redkokrat najde, da bi živali govorile. V eni škotski govori konj ; nekaj malo drugih je, v kterih govoré sokoli in slávci. Španjske uarodne pesmi pa le eue ni, da
A
bi kaj enakega imela. V pesmih vseh slovanskih narodov boš pa dobi! živali, ki govoré, ki mislijo iu ki žalujejo mnogo premnogo. To se nikomur ćuduo ne zdi. Tugarina Dra-gosona velikanski konj svari gospodarja vsake nevarnosti. Šarec Kraljevica Marka celó joka, videč, da se Marku smert přibližuje. Fantazija ali domišljija slovanskih deklic in mladenčev je celo mertve stvari z življenjem navdahnila. Neki serbsk mladeneč se je pobratil prav po redu z nekim k opi nj em zato, da bi mu ljubo, če bi se mu ne dala poljubiti, za obleko přijelo in prideržalo. Še zvezde so v zvezi z ljudmi iu jim morajo biti za sle; neka gizdava deklica se hvali, da je iepša od soluca; solncu io žal zadé, pa ji lica počerni. Luna se za oblake skrije, kadar veliki car umre. V neki lepi serbski pesmi (Vuk. 1. 275) mesec z danico govori.
(Dalje sledi.)
163
Svarila« in podučno.
Iluđodeliiik.
Žalostěn izgled napaćne otroske odreje.
Orjaška terdnjava Petrovaradinska, sozidana ua peči-oastem homcu ob obrežji silue reke Donave, pokazuje se popotniku glede zunajne njene slike kakor ogromno predvorje v sinjem morji, kadar jo popotnik gleda od gornje straní reke; od kopnega pa se predstavlja očesu kakor brez-krajna gomila nepremagljivih zaprek, ktere se zoperstavljajo vsakemu Ijudskemu navalu. Tù je nasip do nasipa, nasip v nasipu in nad nasipom; terdnjava do terdnjave in terdnjava nad terdnjavo; zid do zida, zid v zidu in nad zidom; vse je veliko, terdno, močno in zanesljivo zagrajeno. — Ko pa človek noter v terdnjave pride, zgubí se med votline zidín in vsakoverstnih novih zagrad. Razun teh zidanj pa se vidi tam v odložni strani mnogo sob, kterih duri so z železniml vratmi zaklenjene in kterih okna so z močnim že-leznim rešetkom go3to prepletene. To so ječe, v ktere se ponoči zapirajo vlovljeni hudodelniki, kteri zakovani v železne verige podnevi očitno delati morajo. Kadar se zjutraj odpró te ječe in vklenjeni jetniki gredó na delo, zasliši se rožljanje verig, da člověka ušesa bole.
Zmed jetnikov so prišli eni v zapor zavolj ubojstva, ali zavolj tatvine, ropa, ubega, eni so bili požigavci, go-ljufi itd. Vsi skupej pa so hudobnega pogleda, vsi sirovi in neotesani — živa slika naj nižje verste človeške družbe.
Ako jih bolj natanko ogledujemo, nahajamo med njimi samo enega, na čigar licu zapazimo znaminja nekdanje le-pote iu omike, — sin je odličnih in blagih staršev, po kterih je podedoval nekdaj veliko premoženje. Pa kako je dospěl on v ječo med tatove, ub/javce in hudodelnike?
Razujzdano življenje, pijančevanje in kvartanje požerlo ma je premoženje, in pahnilo ga v brezdno sramote. Odra-stel je v obilnosti in bogastvu, mati ga v slepoti napačne materinske Ijubezni namesto dobre odreje popolnoma pokvari. Ko je zapravil svoje premoženje in mogel slovo dati poprej-snim razvadam, ga prepade obup. Ko je zastavil in prodal premoženje svoje in svoje žene, tudi njene dragoce-nosti. in še celó svoj in njeni zakonski perstan, zrastli so mu poslednjic še predolgi persti, ktere je pričel stegovati po ptujem premožeuji: in zato ga vidimo zdaj v težki ječi.
Strašna je ta sprememba! Kdo more spoznati v ti prosti, iz debelega sukna narejeni hali brez kroja in ukusa, v teh belih kodrastih ozkih in kratkih hlačah, skoz ktere se na stranéh kažejo debele, iz konopnega platna sošite spodnje hlače, kdo, rečem, v ti podobi spoznati more ne-kdanjega gizdelina Ačimovega Jefrema, ki se je oblačil v svilo in beržun, ponašal se z zlatom in dragocenimi kamni?
Blagor njegovi materi, da že počiva v grobu in ne vidi sramote svojega ljubljenca!
Blagor tudi njegovi ženi, da ni doživela njegove štednje osode. Končala jo je težka žalost — minulo je že nekoliko let, kar je sklenila prežalostno življenje. Še le v hladném grobu se ji je upokojilo mučeno serce! Al kje sta Jefremova otroka ? Mlajši je pohitel kmalo za materjo v grob, — starši pa je přišel k dobrim in poštenim ljudém, ki so se usmilili uboge sirotice, ktero ima in nima očeta, zakaj on bo mogel še mnogo let v záporu ostati in pokoriti se za svoje hudodelstva!
(Konec sledí.)
Kratkočasnica.
Otrok zeló bogatega tergovca in posestnika več kup-čijskih ladij je po nemarnosti pesterne v morje pádel, in gotovo bi bil utonil, ako bi mu ne bil neki mornar na pomoč přiskočil in ga smerti otel. Oče neizrečeno vesel, da mu je bilo dete obranjeno, mornarja k sebi poklice
in mu reče: „življenje mojega otroka mi je ljubše kakor vse drugo na svetu; ker si mi najdražji bizer pogube řešil, sem tvoj dolžnik; izvoli si toraj tri reči; rad ti jih dam, ako le mojega premoženja ne presežejo. Mornar ne misli dolgo, kaj bi si izvolil, ampak naglo reče: „Ako smem prositi, dajte mi pervič: toliko žganjice, da bom v nedeljo celi dan pil, kolikor bom mogel; — drugič pa: toljko mesa, kolikor ga bom mogel en dan snesti." Gospodar se nasmeja, in radoveden, kaj si bo mornar še izvolil, ga vpraša: „in tretjic ?" — „Tretjic, tretjic? misli in misli, kar se po glavi počoha in naglo reče: tretjic — še enmalo žganjice! — Pijanec ostane pijanec!
Novičar iz avstrijanskih krajev.
lz Dunaja — naj se glasi nadpis sledečih verstic, pisanih sicer v Ljubljani, ker se ozirajo na to, kar smo do-živeli na Dunaji od 9. do 17. maja. Pa le kratke čertice morejo današuje biti; obširniši popis bode pozneje sledil. Da je razstava bila veličanska , nam bode vsak rad verjel, ako mu povémo, da bilo je viditi okoli 2000 m a š i n in kmetijskega orodja, ži vine blizo 2000glav, 6 večjih in manjših dvoran je bilo napolnjenih s polj ski mi pridelki, ena dvorána z razno robo, ki jo kmet za hišo in svojo obleko potřebuje; gojzdnarskih stvari in lesovja pa je bilo pod streho in pod milim nebom na vertu toliko nakupičenih, da ni bilo skor mogoče vsega ogledovati, akoravno je bilo vse prav lepo razversteno. Natanjčno ogledovauje pa je toliko težje bilo, ker po desetih dopoldne do poznega večera je tolika gnječa v razstavi bila, kakor na sejmu, prepolnem ljudi. Vsaki dan je čez 20.000 ljudi ogledovalo razstavo, in v vsem skupej se more reči, da je bilo čez 150.000 gledavcov. Kakor naši bravci vedó, so tudi Cesar prišli iz Ogerskega razstavo ogledavat in so veseli bili o tem, kar so vidili. Ker se je veliko več reči v razstavo poslalo kakor je dunajska kmetijsks družba izperva mislila, je bilo tudi treba število svetinj pomnožiti, ki so se delile izverstnišim rečem. OčeCesarjev, svetli nadvojvoda Franc Kori, so jih dělili v petek popoldne od treh do sedmih, pri kteri priložnosti je bila tudi tista živina na ogled pripeljana, ki je bila z medaljami poslavljena. V vsem skupej je bilo 424 svetinj podeljenih, zraven teh pa še mnogo pohvalnih pisem, ktere pa ob delitvi svetinj niso bile razglašene. Ker nimamo še v rokah p op o 1 n ega imenika vseh svetinarjev in pohvaljenih, še ne moremo na drobno povedati: kdo je kaj dobil in kaj. To vémo, da naša kmetijska družba je přejela zlato svetinjo za naberko kmetijskih pridelkov iz vse krajnske dežele, zraven tepa še sreber-no in troje bronastih svetinj, verh tega pa še nekoliko pohvalnih pisem za lončarsko posodo, za slamnate klobuke in drugo slamnato robo, za polhove kape in polhovo kožuhovino, za železno kmetijsko orodje itd. Gosp. predsednik kmetijske družbe Terpinc je dobil sreberno medaljo za živino, eno bronasto za razstavljeno mašino, eno pa za kmetijske pridelke; dalje so přejeli medalije: gosp. Duller, gojzdnarsko oskerbništvo Auerspergovih grajšinvKo-čevji in c. k. Idrijsko oskerbništvo. Kdo je verh vsega tega še prijel pohvalne pisma, ne moremo še povedati, pa bomo na drobno povedali vse, kadar bomo zvedili. Skoda, da popolni imenik posla v lje nih še ni na svetlem, in da tudi še nemoremo povedati poslavljencov iz naših sosednih dežel. V nedeljo popoldne je bilo srećka nje. V „Oglasniku" današnjem se berejo vse številke, ki so kaj za-dele. Spečali so čez 50.000 srečk, in za 21.000 gld. sku-pljenega dnarja je dunajska kmetijska družba kupila v razstavi mnogoverstne robe, ki jo bojo dobili, kdor je kaj za-deL Izmed tistih srečk, ki jih je prodala ljubljanska kmetijska družba, dobi srećka 17.452 2 leti staro telico mir-codolinskega rodu, srećka 24938 pa 5 let staro kravo tudi tega rodu, srećka 14948 reporeznico, srečke 2425, 2433, 9943 in 37925 pa nogradske kopače. Srečkana živina
se ko deržala po 19. maji skoz 14 dní, orodje pa skozi pa bodo se napravile in odposlale, ko bode v Rim se na 3 mesee na lastnikove stroške na Dunaji; kar se v tem znanje dalo, da je in kje da je škofova rezidencija priprav-
času ne prevzame, bode v dražbi prodano, in cez stroske
ljena.
Marburčani, kteri ste že toliko darovali za ta
ostali dnar se bo povernil lastniku. Svetujemo v ti zadevi blagi namen, stopite čversto na noge in skerbite, da bodejo oberniti se na Dunaj do gosp. J. Holbliug-a (Gůter- nas obče spoštovani prihodnji škof Anton Martin, naj slav-
inspektor, Stadt, Herrengasse Nr. 25 ) in ga prositi
»
naj bi
nisi prebivavec našega mesta, dobili svoji visoki časti do
on prevzel to sporočilo. — Ne moremo pa skleniti teh verstic,	s toj no poslopje. Slovensko duhovništvo in sloven-
da bi ne omenili prijetne veselice, ki so jo v saboto zve-	ski narod tudi vidva ne zaostanita, temoč položita na
cer na Dunaji bivajoči verli Cehi v gostivnici „pri velikem	oltar naše stare svete katoliške vére svoje darove po svojih
čižeku" napravili v čast slovanskim razstavnikom, ki so na	močéh. Slovenskega sina, pobožnega, dobrotlji-
Dunaj prišli. Beseda (zábava) je bila kaj vesela; godio in	vega, narod svoj ljubečega bodemo imeli v naši
pelo se je, da je bilo vse židane volje po prestanem mnogem	sredini. Preblaga delavnost Njihova bode obse-
trudu; soznanili smo se osebno v veseli družbici z mnogimi	gala časnost in věčnost. Zato v imenu božjem
slavnimi gospodi, ki smo jih dolgo že po njih spisih po-	nad stvar Bogu dopadljivo in za slovenski oa-
znali; našli pa smo tudi mnogo dragih rojakov, ki so se rod koristno! snidili tukaj. Gosp. V. Furch je v spominek dunajské raz-
stave zložil
mično
pesmico v ceskem jeziku,
ki
je bila
dvakrat nadušeno popevana v zábavi; takole se glasi v slovenski prestavi, ki nam jo je izročil čast. g. V. Mandele:
Novičar iz raznih krajev

?

predragi Vi možjé Češke, Moravske zemlje In rojaki drugi Vi Vsi Slovani Avstrijski, Đerž'mo se mož možá Brambovci napredvanja!
Lice v potu kopano Vodi kmetovavc drevó, V polji mu zlató cvete, Napolnuje mu skednè, Vraća trud, placa ga Oratarja pridnega.
V
Tabor je na Ceha stran Si postavil Moravan. Beli lev in orel. Vam Sini slave mili znam
V
Zivi zmir združena Moravija, Čehija!
Prišli iz zemlje Tatranské Z Vojvod'ne, Galicije, In Slovenec in Horvat, In Slavonec in Dalmat, Vsak hiti pristopíť Domovino oslaviť !
Po cesarskem sklepu se imajo na Ogerskem dav-kovske přiklade nekoliko znižati iu sicer deželna priklada za zemljišno odvezo za 3 krajc., priklada za deželne po-trebšine pa za krajcar pri goldiuarji. Nova postava za županije (soseske ali občine) kakor tudi nova postava za obertnije in rokodelstva ste dodělané in pripravljene
za předložek presv. Cesarju.
Politika še zmiraj miruje
Zlato dno obertnija ima; Hajdmo! da b' sevzvišala, Sreča zemlje da ljube Bolj evetè od dné do dné.
Narod naš napreduj, Zemljo našo oslavuj !
Sošli smo mi k boju se Vseh narodov Avstrije, Boj leta kervav ni bil, Vendar slave vence vil 5 Zmiraj naprej v boji tom Stopaj narod z narodom!
Združ'mo bratje vse moći V prid deželi ljubljeni Ker Ijubezen združena Ćudadelno

moc ima
Derž'mo se mož možá
Brambovci napredvanja!
Večni Oče sliši nas, K Tebi kliče prošnje glas Delo naše pokrepčuj, Dom in vlado oslavnj, Bože daj. da živi Srečno vse u Avstrii!
Najvažniša stvar je še zmiraj Moldava in Vlahija. Voli-tev poslancov v deželni zbor, ki ima svoje želje o novi osnovi teh dežel na znanje dati, je bila določena na 13. dau rožnika, sedaj pa je přeložena, — kako dolgo, ni znano. Avstrijanska in angležka vlada stojite še zmiraj na straoi turške vlade zoper zedinjenje imenovanih dežel, ktero ze-dinjenje pa podpira rusovska, pruska in francozka vlada. Govori se, čeravno ni zeló verjetno, da mesca julija bode turški sultan 0 ti zadevi v Pariz potoval in iz Pariza v London. Ce pa je resnica, da tudi pruski kralj se je namenil to poletje v Pariz, se smé poglavitno francozko mesto res prava Meka dandanašnje diplomacije imenovati. Véliki knez rusovski Konštantin je zapustil 17. dan t. m. Pariz; pri slovesu ga je objel cesar Napoleon, rekoč: „po-
vejte caru, svojemu bratu, da sem odsihmal njegov najbolji prijatel". — Tudi sv. Oče papež potuje sedaj po deželah svojega kraljestva in irna 22. t. m. vjakin (Ankono ) priti. Kakor se iz Rima piše, je bilo po telegrafu več kardinalov Iz Marburga 18. maja. Včeraj so preuzvišeni višji iz papeževih dežel v Rim poklicanih, in iz tega se misli, škof solnogradski iz Tersta marburžkemu gosp. mestnemu da bi sv. Oče utegnili dalje časa na poti biti. Ker kakor županu po telegrafu oznanili, naj Jih 18. maja ob štirih „Volksfr." piše, papeži ne potujejo brez važnega vzroka, popoldne na kolodvoru pričaka, ker imajo ž njim govoriti, tudi to potovanje Pija IX. ne bo brez posebnega cilja io Ze prej nas je neskončno veselje obletelo, ko smo v sol- konca, nogradskem cerkvenem listu brali, da presvetli nadškof v da so beduini avstrijanske romarje vjeli; vjeli so fran-Rimu pri sv. očetu papežu se srečno poganjajo za uteme- cozke, ki so se mogli za dragi dnar odkupiti. „Resje
„Volksfr." preklicuje unidan razglašeno novico,
ljenje slovenske skofije na Stajarskem ; misliti si toraj morete,	tako je povedal glavar avstrijanskih romarjev, ki je te dni
kako radovedno smo preuzvišenega škofa pričakovali. Zeob	že na Dunaj uazaj prišcl — da so uas beduini zalezovali,
treh je stala množica ljudstva na kolodvoru ; pozneje pride	al ker nas je bilo vseh skupej 25, in ker smo se mirno pa
obilo duhovništva iz mesta in marburške okolice, kakor tudi	pogumno obnašali, se uas niso upali prijeti." — Minister
mestni župan z odborniki. Hlapon priderdrá, in slavni nad-	Palmerston je te dní oznanil angležkemu deržavuemu zboru,
škof, kterim se že na licu bere ljubeznivost, stopijo z voza	da se bo hči kraljice angležke Viktoria omožila s
pruskim Miroslavom, in da ta zakonska
in po ponižnem pozdravljenji rečejo mestuemu g. predstojniku,	kraljevićem
da tudi sveti Oče papež so přivolili utemelje-	veza obeta vesele politične nasledke.
nje slovenske škofije, ali bolje reči, odcepljenje	skega roparja, ki se imenuje slovenske strani sekovske škofije
za-
Grozovitega oger-
i n
nj e n 0
združe nje z labudsko. *) Razodeli so tudi presvetli višji škof mestnemu odboru papeževe besede : „Upam, da se gold, tistemu v dar
Rozsa Sandor, in kteri je bil od leta 1832 strah in groza^ vsi deželi, so, kakor je novičar že povedal, res vjeli. Ze od leta 1853 je 10.000
obljubljenih, kdor tega prederznega raz-
10. dan t. m. so
bodo Maiburčani po svojem katoliškeui duhu te odlike vredni bojnika živega ali mertvega sodnii izroči. skazali." Ko smo se duhovniki presvetlemu škofu za njih ^a vjeli v Segedínu. kjer je bival pri svojem najboljem pri-blagi trud zahvalili, so odgovorili: „Za Slovence je to ze- jatlu in botru Katonu Pálu; v nekem razporu ga je Kato-
dinjenje naravna rec." Ze pred Njihovim odhodom iz Rima nova žena s tepačo butila po glavi, da se je brez zavesti je papežev kurir nesel na Dunaj papeževo odoko. Dotične bule zgrudil; v tem so ga zvezali in izročili sodnii.


*) Tudi drugi, pozneje přejeti dopi
rečeno.
Maribora poterjuje vse tù
Vred.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BîeiWeïS.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik